Jesensko sovkarije jnniii ii n muuiTniiiii iiuituTiuinHanu »BiHii itmiitiHiiHiKni iiiuiuiiiHiniHfHHmHtiiiHuciuniHnifiniii iuntimHinii iiuimiii nttftim Popoldne siredi oktobra. Sonce nima več sile. a greje še prijetno Visok gozd blizu majhne goščave se koplje v zlatorrumern barvi listavcev pomešani s prijetnim zele- nilom iglavcev. Povsod tišina. Čuje se le ščebetanje po borkievju pasočih se siničk in šuštenje v vrtincih padajočega odmrlega listja. Pod srednje velikim drevesom staji ob gošči precejšnja uta iz smrečja z zadelanim vhodom, da se z nobene strani ne vidi v uto. Drevo je vejasto. a veje so pnetreblje- ne skoraj do vrha. Kar jih je bilo odveč, so odsekane pri deblu, vendar segajo ostale še na vse strani. Nimajo pa več vejic in listja, a do konca niso očiščene ker bi se jih sicer ptice bale. Veje so nasekane. Naseke so slab pedenj narazen Prostor okrog ute je prečiščen, da ni rašča pregosta Kar je srednjega ailii mlade- ga drevja in kolja, je pri tleh nasekano, da ostane pripognjeno. Tudi tu se vidijo na- seke kakor na vejah prej omenjenega dre- vesa. Z očiščenega prostora so otrebka zavfe- čeni na s tran. Ura gre na tiri. Z nasmejanimi očmi pri- korakata po gozdni stezi k uti ptičar ja, vza- meta iz nahrbtnika zvito zajčjo kožo im jemljeta iz nje med nepretrganim zavija- njem limanice. Zavijati jih je treba, da se lim ne zatrga im ga ne odnese kaka limanica preveč na škodo druge. Limanice začneta nastavljati v naseke ve- likega drevesa od vrha do ute. tako da leže v približno enaki razdalji in tako da pri- mejo priletelega ptiča na obeh straneh te- lesa. Ko opravita svoje delo na drevesu, posta- vita Limanice še po nasekanih drevescih im kodih okrog trte. Nato se skrijeta v uto in počakata malo. Starejši potegne iz žepa iz dveh Idimčkav na ta način narejeno piščalko, da se vtakne v zarezo, ki jo ima eden od kfinčkcv na sreda, drugi z na tanko ostrgano črešnjevo kožo ovit klin ček. Piščalka se oglasi in zavpije kakor sova. Počasi se oglaša in oponaša sovo z zapored- nim dvakratnim, trikratnim skovikamjem. Kar se spreleti in zadere šoja. Njej odgo- vori druga in kmalu jrih vrešči ter hrešči precej po drevju okrog ute. Vmes regečejo srake, ščekajo kosi, zvonkljajo s svojim ciu, ciu. ciu siinice. Tudi kaka vrana se pripodi v polkrogu im se zadira nad uto. Vse se buduje nad sovo, ki jih izziva s svojim ogla- šanjem iz ute. Tu čofne prva šoja zvezana z liimancami na uto, za njo. druga, tretja tudi po dre- veščkih in kotlih okrog ute nastavljene lima- nice opravljajo svoje delo dobro. Da bi je- zečih se šoj' ne prepodil, skoči ptičar, ki ne piska iz ute šele, ko jih je primerno šte- vilo na tleh. pobere naglo naslovljene šoje jih pomori in pusti živo le ono, ki najbolj kriči. S plenom in. z zadirajočo se šojo se skrije spet v uto. Soje so se sicer porazgu- bile po bližnjem drevju, a vpitje njihove tovarišice jih zopet privabi na limance Kri- čati pa ne sme žalostno, ker svari s tem svoj rod. da ne gre blizu. V tem primeru jo je treba umoriti in dražiti ponovno s piščalko. Srake in vrane niso tako drzne kakor Soje. Najrajši letajo okrog ute regečejo in kra- ka jo ter odganjajo še druge ptice. Rade se p