Dnhovniška vest. /upnijo Sv. Florjan pod Bočem je dobil č. g. Karel Malajnar, kaplan t 2etalah. Vojni knrat č. g. Jožcf Vrečko je zopet vpoklicai tojdo službo in je te dai odšel na italijansko bojišče. Obmejnim slovenskim dekletom! Na Svečnico, 2. februarja imajo svoje zborovanje dekleta iz ob mejnih krajev t Št Ilju t SIot. goricah. Govorit pride velezaslužai mladinski organizator dr. Hohnjec. Pridite, dekleta v naj^ečjem številu! Dekliška zveza v št. llju mora oživeti ter iti po poti, katero je hodila pred vojao! Vspored prireditve, ki se zaCae ob 3. ari popoldne, je: obCni zbor Bral nega društva, govor in petie p >tem igra: »Najdena hCi,« v treh dfjanjih. 2e davno je pesnik opominjal: »Naš čolnič otmimo!« Za Jugoslavijo so so ?t izjavilr, laslednje obfme, zaistopi, društva,, duhovščina in ženstvo: Duiiovščina Saleške in novocerkovške dekanije, okrajna zastopa St. Lenart in Smarje, občine: DogoSe p. Viariboru, Sv. Benedikt v Slov. gor., Plat v rogašiVfim okraju, Sv. Andraž v Slov. gor., Smartno pri Slovenjpradcu, Majšperg pri Ptuju, Ploderšnica pri Mariji Snežni (ob jezikovni meji), Presika pri Ljutomeru, Lehen pri Ribnici, Salovci pri Ormožu, Blanca pri Sevnici, St. Jurij pod DonaČko goro, Sv. Peter jiod Sv. gorami, trg Kozie, Št. Pavel pri Preboldu, Ponikva ob ivižni žel., Sv. Križ pri Slatini, trg Stndenioe, Hrastoveo, Brpz^e i;i Modraže pri Poljčanah. Lnstnifi pri Koziem, Sed'arjevo pri Kozjem, G. in Sp. Jakobski dol (ob jezikovni meji), nad 1500 Sl«- venk v mestu Maribor, 126 Slovenk iz Ttuja, 183 i» Ljutoraera, 70 iz Sevnice ob Savi, loo iz Smani,".a pri Slovenjgrndcu, 100 iz Oplotiiice pri Konjioah, več sto Slovenk iz St. Ilja v Slovi. gor.. Tfborelj, Središča in Male Nedelje, udje olčrajnega zastopa v Koz.om, prostovolijio gasilno dn;štvo v i »ružinirju pSoštanju, učiteljstvo liudskp šolc ^ Globol.om p. Brežicah in krajni šolski svet v Jurkloštru. liam ie ])ošil]aii izjuve sa, jugoslovijjisk« državo? Izjave občin iii drugih zaslopov ter sploh v.weh organiziicij in skupin se | ošiljnjo 'Jngoslovanskerau klubu, Dunaj, Parlaraent. Ob enem se n.ij obves'i o storjeiiem sklepu tudi naše uredništvo. Star jersko slovenstvo, na plan za boljšo bodočnost jugo« slovanskega naroda pod.habsburškim žezlom! Jugoslovanska dekiaracija v Mariboru. Včeraj, v sredo, dae 16. januarja zjutraj je neko zavedno dek!e na tukajšnjerrf Glavnem trgu pri Slovenkah pobira'o podpise za ujedinjenje Jugoslovarjov pod habsburškim žezlom. Policaj je to opazil in ji je odvzel cabiralno polo. Proti temu nasilnemu koraku mariborskega policaja najdločnejše ugovarjamo. Naše stremljenje po osamosvojitvi jugoslovanskih narodov je pošteto in odkrito. Mi pov3od in odloCno povdarjamo, da hočemo našo Jugoslavijo od Adrije do Mure pod žezlom habsburške cesarske hiše. Mi še nismo nikdar proslbvljali tujih vladarjev, kakor to delajo Nemci, ki se ob vsaki priliki navdusujejo za priklopitev Avstnje k Prusiji ia vpijejo »Heil« pruski vladarski hiši Hohenzollerncev. S silo odvzeto polo zahtevamo naz j, če ne, se bodo proti stonlcu ubrale druge strune. Postopanje irariborske policije in Nemcev proti Slovencem in našim poštenim in upraviCenim zahtevam pa naj nas bodri v tem oziru, da bomo zbrali pod jugoslovansko deklaracijo podpise vseh Slovencev in Slovenk v Mariboru. Slovenke mariborske, na plan za našo svobodo, za srečŽib Jugosiavijo! Dan vstajenja se bli?a. >Le vstani, vstani narod moj, v blato, prah teptan! Pepelni dan ni dan veC Tvoj; Tvoj je vstajenja dan!\« Tako je prepeval svoj čas naš slavni pesnik Gregorčsč in to Cutimo tudi mi na jugozapadu monarhije z orožem v roki Tudi mi Cutimo oni vstajenja dan, ki s^ nam bliža po jugoslovanski deklaraciji, zato pozdravliamo z navdušenjem naše narodne delavce in prvobontelje za jugoslovdnsko idejo. F. pl. Reya, M. Mudjavoršek, A. Želtznik in mnogo drugih. Kje je kazniivo veleizdajistvo? Nernški in ncmSkutarski Jisti krieijo na ves glas, da je naša zaliteva po jugoslovanski državi, kakor je povedano to t majniški deklaraciji, veleizdajniška in vsled tega k&znjiva. Kaj se to pravi? Mi hočemo ostati pri monarhiji, hofiemo ostati pod habsburško vladarsko hišo, a ml nočemo stati več pod jarraom avstrijskih Nemcev, ki nas tlačijo in izsesavajo že stoletja in stoletja. Mi ne kričimo proč od Avstrije — v kolikor se pod Avstrijo razume monarhija — ampaJc; proč od avstrijskt)ga nemštva! Svoji hoCemo biti, ne več podlaga tujSevi peti! Kje je torej icaznjivo veleizdajništvo?, Ni ga nikjer in nemškutarji in Nemci se zastonj tru<iijo, da bi vlado prisilili,' naj nas zasleduje in kazrnije. Vlada tega je bo ve6 storila, samo enkrat, zatfetkom vojne, je nemškutarjem nasedla in je nas preganjala. Sedaj mora dve komisiji okoli pošiljati in popravljati storjene krivice. Vlada pozna našo doklaracijo in dopušfia, da se borimo za njeno uresniŽenje. Kar pa Nemci mislijo, to pa je druga strar^ Oni nočejo naše samostojnosti, ampak nas in sebe bi radi izročili vsemogočnosti pruskih kraljev, za katere so se ves 8as vojne tako strastno in odkrito nav duSevali. Vlada pozna, da je pravo veleizdajalstvo pri Nemcih doma, no pri Jugoslovanih, ki želijo la svobodo svoje domovine! Uradnlkl huiskačl. Naša vlada je razglaslla, da stoji na stališču: Mir brez pridnbiter in odškodnin. V Mariboru pa je zadnjo soboto na Wolfovem shodu predlagal nemški finančni uradnik dr. Kavalar: Mi smo proti vsakemu miru, ki nam ne razširi nafiega ozftmlja in ne donp.se odškodnine. Tako Nemci in ž njimi vred MStajerc" hujskajo za nndalievanje vojne, ker sami nifi ne trpijo in ne vidijo strašnega trpljenja ljudstva. Taki uradniki kakorje Kavalar pa bi morali izginiti z jugoslovanske zeml]e, naj si pri Nemcih išče kruha' Nemcl hesnljo — nil pa na delo za Tlskovnl dom! Naše blago in dobro Ijudstvo se zelo zanima zn Tiskovni dom, ker pozna njegovo potrebo za Slovonoe na Staierskem. Od vseh krajev prihajajo prispevki v takem o^secu, da ne morcmo vseh imea naproti objaviti. Odlikujeio se pri nabiranju posebno nafia narodna dfikleta. zbrana v Mfirijinih drnžbah, pa tudi žene, mnžie in mlfideniči niso nift manj navduSftni za Tiskovni dom. Vsi stnnovi tokmu.ieio med seboj in polacrajo svoje darove na narodni oltar. Al Nfimoi seveda tPžko gledajo požrtvovalrost našega l.iudstva za Tiskovni dom, ker dobro vedo, da bo Tisknvni dom pravo knlturno srfidift^e Slnjerskili Glovenoev in mofina trdnjava, ki bo šta.lersko Ijudslvo hranila pred) pouemčevanjem. Zainso preddvft« ns a mosecema pomazali hišo Ciriloye tiskarne in s tem pokazali, n a k a ko nizki stopinji olikanosti stojijo. Ł d a j pa nas je z a 6 e 1 a napadati ,,M a rhurgerZeitung", ki se grozno jezi uadtem, dasmomikupili stavbišče za Tiskovni dom na najlepšem mestu v M a r i b o r u pred iranfiiškansko cerkvijo. Naši Nemci so pa& nestrpni; Slovencu ne privoščijo nič. Ako Nemuc kupi slovensko posestvo, potem |e vse pcav. Ako pa enkrat Slovenec kupi neniŠJto posestvo, potem pa je ogenj v strehi. To je nemfika pravica in enakopravoost! Sicer pa nas nemška jeza nič ne moti. Mi bomo pozidali svojTiSiOvni dom, 6 e se nemški petelinčki 0 d same jeze postavijo tudi na glavo! Zato pa, Slovenci, na delo za Tiskovni dom! V vsaii župniji, v vsaki občini naj se najde rodoljub, ki bo zbiral doneske za to prevažno stavbo! To naj bo jiaš odgovor na napade mariborskih Nemcev. Cim yeč.ia je nemška jeza, tem boli naj teSejo prispevki za Tiskovni dom! Ljubljanskl škof se je t škofijskem listu izrazll o jusoslovansjkl deklaracljl: ,,Deklaracija z ilne 30. majnika je za Slovence življenjskega pomeBa, sosednjim narodom ne kriviftna, za obstoj in mir iV Avstriji pa izredno koristna. Žalibog so jo nekatere prav mogočne stranke v Avstriji in zunaj nje 7ačele razlagati popolnoma krivo in Slovencem podtikati uepatriotične, izdajalske namene. Zoper tako grdo pofienjanje sem se zares razsrdil. Mislil sem, kako naj bi ga mogel odloSno zavrniti. Zdelo se mi je, da bi bila uspešna jasna in sicer soglasna izjava naših strank za omenjeno deklaracijo, Id naglasuje Avstrijo in habsburško dinastijo. Hvala Bogu, namen sem dosegel. S tem korakom je izredno zadovoljna velika večina vseh Jugoslovanov in posebno cgrorona večina Slovencev." Za Tlskovni dom v Marlboru so darovali p.t.: Neimenovana, Sv. Lovrena nad Mariborom, 6 K; Sternad Jozeia. RoSpoh, 20; Kamnica 1;- Plemenitaš Vincenc, vojak, 4; Bukšek Franc, Dunaj, 6; Žlaber Ana, Ihova, 4; Strnad Jozefa, Rošpon, 210; jiamnica 1; Uranjek Egidij, Marija Reka, 2; Kek Jožef, Poberž-Maribor, 10; Neimenovana iz Flekušaka 20; Neimenovan Sv. Martin-Vurberg, 3; Emeršifi Micka, Gaftnik. 2: Cep Karel. Sv. Marjeta ob Pesnici, 2; Muršeo Otilija. Sv. Marjeta ob Pesnici, 2; Iljaš F., Maribor, 5; Neimenovana od Sv. Trojice v Slov. gor. 4; Bauman Ivan, Studenice, 5; Tašner Jaiiez, Svetinci, Sv. Urban pri Ptuju, 2; PeČovnik Anton, Luče, 5; Riher Franc, Zavratnik, Luče, 12; Stanoer Franc, Loka pri Zusmu, 4; Vrisk Jurij, Ivenci, \oinik. 3: Kšela Anion, Malanedelja, 4.15; Sajtl Ignac, Sv. Lenart, Laško, 20; Neimenovani mnogoletni naročnik J. K., Vojnik, 20; Koser Frano mlajši, Juršinci, 20; dr. Lavoslav Gregorec, kanonik, NovacGrkev, 50: BrenčiC Roza in Marija, mesto venca na "rob Marije Brenčič 20; Bren6i6 Mihael, državni poslanec, Ptuj, mesto venca na grob Marije Brenčifi, 50; Eman Marija, Gradišnik, Sv. Lenart, Laško, 20; Pajtler Ivana, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 2; Peršuh Janez, Gornje Pleterje, Sv. Lovrenc na Dr. polju, 10; Ojsteršek Franc, posestnik, Pv. Lenart, Laško, 10; Ojsteršek Neža, posestnica, Sv. Lenart, Laško, 10; Gril Hinko, Slov. Bistrioa, 100; Anton Gradišnik, Trofaiach, 2; Serbela Benedikt, Zalec, 20; Kranjc Jožef, kaplan, Sv. Barbara v HalozaH, 200; Železnik Gregor, posestnik, Gradiše, LuSar.e, 40; Dvoršak Jožof, posestnik, Smartno na Pohorju, 20:dr. Anton SuhaC, dekan, Sv. Ana, 100; Videnf.ek Ciril, Ponikva, 50; Kos Mihael, župnik, Gornja Sv. Kungota, 60; Strah Alojz, Logarovci-Križevci, 2; Krevh Matko, provizor, Remšnik, 5; Krelj Jurij, Remšnik, 12; rodbina Sparl, Jarenina, 100; Neimenovan iz Ljutomera 1000; dr. Fr. Kovačič, profesor hocoslovia, Maribor, 200: Martir.i Franc, Remšnik, a: Kavčič Jakob, Remšnik, 3; Tertinek Janez, Remšnik, 6; Hartman Anton, Remšnik, 2; Neimenovan, Remšnik, 5; neimenovan rodoljub iz Brežic z željo, naj bo ,,Slov. Gospodar" v vsaki slovenski hiši in r.aj postane ,,Straža" kmalu dnevnik, 1000; Vrbnjak Anton, Kuršinci, 5; dekleta iz Vurberga: Ge6 Jul. J. Rojko Francka 1, Rojko Marija 1, Rojko Amalija 1; župnija Smartno na Paki: Mohorjani 44.60, KuLar Anton, kaplan, 25, Steblovnik Martin 21.80, F. Klančnik 10, Klar.Gnik Helena 6.80, Soj Barbara 7; Zagradišnik Frano 5, Klanfinik Marija 10, Plaskan Alojzija 20, Klančnik Marija 6.80, Bjzjak Liza 5, Stifter Neža 2, Butej Angela 2, Zagradišnik Martin 3, Kurmanšek Ivan 2, Primožič Valentin 2, Kreuselj Marijft 2, Irman Jera 2, Drolelnik Jaknb 3, Drofelcik Janez 4, Drev Marija 2. Biziak Ana 2, Koželjnik Ivan 5, Mandelc Urša 2, Pokleka Alojzija 3 K; Zabukovšek Anton, učitelj in posestnik pri S\\ Lenartu v Slov. gor., pod besedo ..Rojaki vkup" 100; dekliSkn. Marijina družba ŽPtale 350: Rudolf Janez, posestnik, Dobernež, Konjice, 10; Vezel Ana, Grabcnoški vrh, 20; Relmr Jožef. kaplan. Sv. Jurij v 81ov. gor., 50; Dekliška zveza Konjice 200; Mohorjani Konjice 80; Cuček Barbara. Sv. Rupert v Slov. gor., 2: Menhart Terezija, kmetica, Ciringa, Gornja Sv. Kungota, 4; ArliC Karel, kaplan, Sv. Magdalena, 50; Višnar Josip, Dunaj, 2; Cvetko Blaž, Pršetinoi, 1; Fluber Ludovik, Rv. Peter pri Mariboru, 20; VraftiC Martin. Sv. Bolfenk v Slov. gor., 10; dr. Franc Jankovifi, državni poslanftc, 200; Cemažar J., žnpnik, Teharje, 50; Can.jkar Anton, Senik, 4; Ra- aej Anton, podobar, Malikamen, 7; Sturm Alojzij v Mariboru 20; Velikanje Alojzij, vojak, nabral med tovariši 12; Dunaj Franc, Cezanjevci, 25; Valeuftak Jožef, župnijc v pokoju, Soštaiij, 10; Kolarič Jožef, župnik, Smartno na Paki, 50; Moborjani pri Sv. Florijanu tia Boču, 11; Deučer Jauez, Jelenfie, 2; Verli6 Franc, Terčova, 5; Donko Anton, Polički vrh, 2; Roj) Franc, kaplan, Sv. Ana. 50; Klasinc Franc, Sv. Marjeta, 5; Viher Jurij, vojak, 6 K. Dalje pribodnjič. — Hvala prisrfina vsem darovalcem! Dr. A. Jerov.^ek, ravnatelj tiskarne. Vojaki ob Adriji za Tiskovni dom. Iz južnega bojišča se nam piše: V znak, da tudi tukaj ob Adriji se nahajajoei slovenski laiitje-vojaki vestjno za.^'caujemo vse važne dogodke v dou-ovini, smo zDrali skiomno svotico za Tiskovni dom. Nismo dali veliko, a to od srca. Darovali so: poddesetnik Prelog Fran 10 K, poddesetnik Geč Jožei 1 K, oba od Sv. Marjete niže Ptuja; Paulič Stelan 10 K, poddesetnik Goriftan Ivan, Kampuš Ivan, Frim Matija, Furman I. po 2 K, Skale Josip, Crešnar Viktor, Terdin Mart., Iršič Jože in Neiraenovani, vsi po 1 K, vsi iz konjiškega okraja; Miklavc Franc 10 K, Pečoler Franc T> K. Barl Anton 2 K. vsi iz slovenjgraškega okraja; desetnik Zagrajšek Miha 6 K, poddesetnik Cepin F. 1 K, Stritih Anton 1 K, vsi iz Pilštanja; Vučina M. od Sv. Lovrenca v Slov. gor. 1 K; Podplatan Fran, Sladkafjjora, 1 K. Vse zavednfi Slovence in Slovenke iskreno pozdravljamo in jira kličemo: Na akorapno gvidenje! Resnici na l]ubo. Podpisani izjavljam, da se je moje ime v članku. ki ga je prinesel ptujski list ..Stajerc" v št. 50 od dne 16. dec. 1917 pod imenom ,.Božično voščilo iz bojišča", objavilo brez mojega vedenja in dovoljenja. Povdarjam, da nimam najmanjšega povoda, nagim narodnim sovražnikom po časnikih, tem manj še pa po ptujskem ,,Stajercu", pošlljati božična vošfiila in pozdrave. Jožef Tumpej, ognjifiar pri težkem poljskem topnigtvu. Dijaškl kuhinji v Mariboru so darovali p. n.: Mesto venca na grob jeruzalemskega in rimskega romarja Franca Siško, ki je nastopil dne 21. decembra 1917 »ot k svojemu Odrešeniku v narofije, so poslali iz Selc (Sv. Rupert v Slov. gor.) svnovi in nčere rajnega 50 K, SreBko Verlič 5 K, Mar. Siško 10 K in Liza Fekonja 10 K, skupaj 75 K. P. t. darovalcem srčna hvala! Vojaki, pozor! Koledar, ki ga je izdala Tiskai'- na sv. Cirila že zdaj tretje leto, se je vojakom silno priknpil. Na tisoče vojakov si ga je naročilo in tudi ?.B dobilo. V rokali irnamo pa zopet na tisoče novib naročil, katerih ne moremo t a k o ,j z d a j izvršlti, ker v knjigoveznicati delo silno počasi napreduje. Manjka platna, oziroma delavcev itd. Zato prosimo naše vojake, naj blagovolijo malo potrpeti, ako ne dobijo naročenega koledarja takoj. Kakor hitro bode mogoče, bomo naročene koledarje takoj poslali, Ako H se vojaku, ki je naročil koledar, spremenil naslov, predno dobi koledar, nai nam takoj naznani novi naslov. Pozdrav! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Važno naznanilo! Cenjeni odjemalci skrbno naročajo svoje potrebščine v Tiskarni sv. Cirila. Hvala jim! Tiskarna razpošlje naročene reči takoj, ako jih le ima pripravljene. Večkrat pa se morajo dati naročene reči še le tiskati ali vezati — in potem gre zelo, zelo pofiasi. V tiskarni imamo mesto 14 stavcev samo 4; poleg tega nas zadržuje pomanjkanje plina, da ne rnoremo delati kakor bi radi. Slabo se godli tudi kniigovezom. Nimajo delavcev, manjka ]ira cvirna, nimajo platna in zato se iz knjigoveznic le malo kaj dobi. V takih slucajih seveda ne moremo naročenih reči takoj poslati, mnogokrat treba Sakati celi mesec, včasih celo še ve6. Nekaterih predmetov že sploh ni več dobiti, drugi bodo s casora pošli. Molitvenikov domaCe zaloge kakor: Venec, Sv. opravilo, Prijateli otroški, Na Kalvarijo itd. zdaj sploh ne moremo nikomur poslati, ker nimamo vezanih. Naj cenjeni odjemalci naše težave blagoJiotno ovažujejo in z naiini potrpijo — mi pa bomo skrbeli, dla jim ustrežemo, kolikor v sedanjih razmerah pač morerao. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Slovcnsklni ranjencem v bolnišnici v Plznu na Ceškem priman.jkuje slovenskih časnikov. Posebno z voseljem spreimemo ,,Slov. Gospodafja" in ,,Stražo." Tukaj potem romajo od sobe do sobe, kjer se nahaja kak Slovenec. OCetje in matere, ki imate svoje sinovo v bolnišnicah, pošljite jim slovenske časnike, ker s tem jim olajšate bolečine. Oh, da bi nam že le enkrat ljubi Bog podelil zažel.jeni mir, da bi se vrnili med svoje domače v Ijubi Sloveniji. — Jožef Cetl od Sv. Benedikta v Slov. gor. Za vojake. Dodatno k poročilu o božičnici za vojake so darovali za mariborske časnike: vojni kurat Bogovič 30 K, vojni kurat K. Tomšič 20 K, posestnik Gregor Železnik iz Gradišča 2 K s pripombo .,za vojaško berilo za bolnišnice v Bene5i.ji." Vojaške skupine, ki ne dobivajo več Sasnikov, ker jim ie pnšla narofinina, ali druge, ki nanovo želp ftasnikov. se naj oglasijo na naslov: Dr. M. Slavifi v Mariboru. Nov notar v Slov. Bistrici. Za notarja v Sl. B-strici je namešCen notar Ivan Kolenc iz Kranjske gore Slovenski ali lirvatskl brlvcl, pozor! V St. Lenartu v Slov. gor. je na razpolago lpp prostor zabrivoa, ker je doseclanji briveo vpoklican t Maribor. Dobi se vse potrebno pohištvo in orodje. Občui zbor štajerske Emetijske iLfužb« se be vrfiil dne 21. in 22. marca v Gradcu. Tokjrat so na dnevnem redu tudi volitve v osrednji odbor. Obfinega zbora se udeležimo tudi Slovenci. Pri6akuj8mo, da bosta z ozirom na sedanji politični položaj nastopili obe stranki sporazumno za svoje skupne kandidate. Podružnice naj takoj skličejo občne zbore in izvolijo delegate za ob&ni zbor v Gradcu. O toIHvj morajo takoj poročati osrednjemu odboru t Gradcu. Žrtev žgaajepitia. Žganja se je napil dne 31. dec 1917 v Podgorju 161etni Anton Plazl pri svojem prijatelju M. A. Na potu proti domu pa j« *mrl y spremstvu svojega bra.ta in prijatelja. Na pomoč jim jo prišel Martin Vučej z garami, pa pripeljali so na dom mrliča v strašno žalost starše-\-, bratoy in ses ter. Žganju vojsko! Poboi pri rekviziclil na Forminu. V soboto, 5. januarja, je davčni asistent Jožef Wied(erwohl šel iz Ptuja v obgino Formin, da zopet pregleda zaloge rekviriraneca blaga. Z njim so šli trije vojaki, ki se> Irli brez orožja, in še dve osebi. V gozdu jih pričaka precejšnje številu žensk in preoblečenih mož s poleni in z raznim orožjem. Wiederwohla pobijejo na tla. Drugi zbežijo. Wiederwohl je bil težko raujen, hi ko so ga peljali v Ptuj, je med potom umrl. O tem poboju piše ,,Slovenec": Davčnega uradnika Wiederv>ohla je ptujsko okrajno glavarstvo pridelilo kakor svojega zastopnika, rekvizicijski komisiji, ki je po vseh občinah spodnjega ptujskega polja ravnala ravno po njegovih odločnih zabtevah in po ajegovih navodilih kruto in brezobzirno. Preiskave za živila so bile natančnejše, kakor kakoršnekoli hišne preiskave pri goljufih. in hudodelcih. NesreBni uraduik je (eroriziral zastopnike občin in kmetske izvedence iu> se ni oziral na zahteve in upravičene pritožbe posestnikov. Cesto je vračimal vsakovrstne, popolnoma neporabne odpadke kot drugovrstno blago za živila kmetom in previsoko je cenil, ako je le mogel, tudi množino prideliov. O razumevanju za malokmetijskc gospodlarstvo in za njegove življenjske potrebe, o povsod potrebni blagohotnosti ni bilo ne duha ne sluha. To je povzročilo, da so ljudje posegli v svoji v8likanski razdraženosti in v svojem obupu po nedovoljenem sredstvu in so se zbrali v večjem številu, ter uradnika pretepli, ko jin je vnovifi nadlegoval s svojimi revizijami. Vsled poškodb je Wiederwobl umrl med vožnjo iz Formina v Ptuj. Ni kmalu bolj doslojnega in bolj potrpežljivega prebivalstva, kakor je na spodnjem ptujskem polju in lahko si torej mislimo, kakšno je bilo postopanje komisij pod vodstvom Wiederwohlovim, dla se je zamogel zgoditi ta žalostni slučaj. — ,,Stajerc" ob tem žalostnem dogodku napada ,,Slov. Gospodarja" in ,,Stražo." Ker je slavna. ptujska cenznra ta napad pustila, ga tudi mi pustimo — v nemar. Za slovej7isice slepce. Kdorhoče slovenskim voi" m slepeam ka] nakloniti, naj pošlje ft. sestri Klari Verhuno. Odilier.blindeninstitut, Gradec. Milljoni za topove In raunlclio. Madžarski list ,.Az Est" poroča, da je vojno ministrstvo izročilo po^unski tovarni ,,Nobel-Dinamit" 40 milijonov K za razširjenje tovarniških obratov; enako svoto je dobir la v iste svrhe tudi Skodova tovarna v Plznu. Skor da je Še polegtega dobil 1% miljjona K; državne podpore in 3 milijone K za izvanredno povečanje tovarniških obratov. Povišanje cen za tobak. Uradno se poroča, da po povišane cene za tobak stopile v veljavo v torek, dne 15. t. m. Cene so zvišane za 20—25%. Ve6 posebnih vrst smodk in cigaret se ne bo več izdelovalo To povišanje cen bo imelo za kadilce še eno neprijetnost, ker se bo dobivalo tobaka zopet za 50% manj kakor dosedaj. Kadilci dobi,jo posebne izkaznice. Finanfino mipistrstvo je sklenilo, da ne vpelje posebnih kart za tobak, pa6 pa bo dobil vsak kadilec posebno izkaz* rr'co ali legitimacijo, na podlagi katere bo imel pravico si nakupiti primerno množino tobaka. (Kje pa? Opomba strojnega stavca, Łi že pol leta ni dobil v nobeni trafiki za kaditi.) Gospodarsk« iioTioe« Naznanllo vina v IdeteK. Opozarjamo xmogradnike, da se odzovejo zahtevi deželnega odbora in napovedo pri obSinskem uradu vino, kolikor ga potrebu.je.jo za domačo rabo, do dolofienega roka. Tisti, ki tega ne storijo, ne bodo deležni olajšav, t. j. da bi plačali samo polovi&tio deželno doklado. Sploh opozarjamo vinogradnike, da navedejo v razumljivi obliki količino vina in sicer vedno enako, da. ne bo to-v liko zmešnjav in pa krivigno naložene vinske naMade, kakor se je to zgodilo lansko leto. Virm, ki je ž© obdaSeno, ni treba več napoveiiovati. Se enkrat domače klanjo svlnj. Tz ptujskega okraja se nam piše: V ,,Slov. Gospodarju" beremo med drugim tudi, kako so nemški graški gospodje in na čelu jim grof Clary, sklenili stroga rtoločilaodomačem klanju svinj. Iz tega se zopet vidi, kako so ti nemški čudaki napolnjeni z najhujšim sovraštvom napram kmetom, posebno pa še proti slovensko-štajerskim. Cudno se nam pa vendar zdi, da ima pred seboj gospod namestnik zmiraj kmetski stan, katererau nalaga vedno nove tovore, -Ceravno ta sedaj d!r^avi najvefi koristi. Brez kmeta bi paft nihfie na noben način ne mogel izbajati. Ako bi grof Clary vprašal za nasvet katerega izmed kmetovalcev, bi met pad vsak, kateri irna kolifikaj zdrave pHmeti, rekdl, da naj bo s tein tiho. Saj taka odredba ne bo pospeSevala svinjereje in prideiovanja- miisti. To vse ]e le voda »ia, mli:i nemških prenapetnežGv, kateri 'iiimjo vedno pred očrai, da se nam ubogim kmetom ravr.otako dobro gocli kot njim tam pri polniii raizab. ln ako si gospod namestnik predstavlja,da mi svinje tako labko m hiti-o zredimo kot on sestavi tiste odredbe, so paC zelo raoti. Sicer pa gospodu numestniku svetnjemo, naj le pride sam ter naj poskusi celi dan težko delati pri tisti borni hrani, katero je določil; bo že videl, kako bo šlo. Zato pa se vedno iol.ie uresničuje klic: ,,Slovenski kmetje, proč od Gradca!" — A. F., slovenski kraet. 0 relrvizieijji krompiria. Iz gornjeradgonstega okraja se nam piše: Glasom dostavljenih pol glede oddaje krompirja so posestniki po obstoječih predpisih okrajnega žitnega nadzorništva v Ljutomeru nee^akomerno, zares kriviCno prizadeti. Nek žetveni komisar je v njemu prideljeni občini opravil posiuisno kopanje krompirja ua 13 mestih. Tukaj je bil donesek od 55 do 130 kg po razredih na aru. Ker je olčina hribovita in ležijo i;.jive ob robih gozdov, se je vzela večina parcel v slabše razrede. A zdaj je bilo povprečno preračunjeno arski donesek 80 kg. Ali je to pravica, da mora tisti, kateri ie pridelal 55 kg na 1 ar dati toliko, kakor tisti, kateri je pridelal 130 kg in še več? Zakajj se je tedaj razredovalo? Dokazov je dovolj, da so gospice na glavarstvu vpisale toliko napak, da je sedaj preklinievanje žetvenih koraisarjev na dnevnem redu. Nekem.u posestniku je n. pr. komisar zapisal 27 arov krorapirjn, a gospodične so mu zapisale kar 67 arov, seveda so mu sedaj ostro zapovedali oddati 2090 kg krompirja, a za gotovo mi je znano, da ga ni pridelal še niti 2000 kg splob. V drugi obfiini je bila večina veSjih posestnikov prosta oddaje. Nelremu kmetn, kateri ;je pridelal 40—50 meterskih stotov krorapirjo, niso vpisali niti enega ara, nasajenega krompir^a, teinveč 41 arov zelja. Koliko so stale te gorostasne pomote denar.ja, je samoumevno. Kam pridemo s taklm gospodarstvom? Kdo b'o imel veselje do obdelovanja? Cene za krorapir ne bodo zvišane. Urad za Ijudsko prehrano naznanja, da cene za krompir v pomladsnskih me3ecih ne bodo zvišane. Vse raz širjene nasprotne vesti so torej neutemeljene. Prevažanje sadjevca in jesiba po železnici. Gos podarski urad štajerskega cesarskega namestništv?. naznanja, da je potrebno posebno dovoljenje z<. prevažanje sadjevca in jesiha ali kisa iz sadja po železnici, in sicer dovoljenja deželnega urada z> zelenjavo in sadje v Gradcu, Kaiserfeldgasse štev 29. Vsako drago tozadevno izdano dovoljenje zv prevažanje je ne.eijavno Utnno ravnanje z gnojem in gnojnico. Po<' tem naslovom je izdalo deželno kulturno nadzor stvo šfajerskega cesarskega namestništva kratko dvojezifino navodilo, kako je urnno ravnati s plsv skim gnojem in gnojnico, kar je za naše gospo darstvo zelo velikega pomena, kajti velike množi ne gnojnice se pri nas še vedno iztekajo namesl > na travnike ia polja v potoke ali ceste, kjer n<prinašajo nobenega haska. Tozadevno navodilo s^dobi brezplačno pri imenovanem uradu, treba lt da se pismeno zahteva. Kako dela oMast z rekvirlranim senom. «Miru" se poroSa: Ko sem hodil v celovški okolici, sem naletel v Svetni vasi na silno množico krme, nad 1000 vagonov, ki bp, kakor so se izražali najmerociajnejši v najbližji okolici, spomladi velikanski kup pnoja, menda zato, ker je v jeseni predolgo niso FOkrili. — Kmetu se odvzame toliko sena, da ne bode mogel 6ez zimo prerediti svoje najpotrebnejše živine, rckvirirano seno pa pustijo nepokrito na kupu, da segnije! Licitaciie konj. V štabilni konjski bolnišnici v Mariboru se radi nastalih ovir do preklica ne bodo vršile licitacije konj. 30 grainnv masti za ose&o. Urad za ljudsko piebrano na Dunaju ,je odrerlil, 'da se sme za osebo in tedlen porabiti samo 30 graniov masti. To bi bilo na leto samo VA kg na osebo. To določilo velja za vse nvstrijske dežele Hmeij|. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju, vsled tega so bile tudi cene samo na papirju in so se gibale med 145 in 1C0 K za 50 kg. V hmeljskih skladiščih v Žatcu se sedlaj nahaja 13.490 bal raznnvrstnega hmelja. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih trgoveev na Dunaju je dne 10. t. m. sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne do preklica: Hlodi mehki neotesani 50—05 K. trdi 60—120 K, oglati ali otesani mebki hlodi 90—125 K. Za ostale vrste lesa ni bilo dolcčenih nobenih najvišjih cen, ker je bilo blaga veliko [iremalo, popraševanje po lesu pa živahno. Bopisl Maribor. Dne 25. jannaria se bo v franCiškan3ki oerkvi ka.kor navadno slovesno obhajal praznik Matere Milosti. Vabimo hvaležne Mnri.jine ftastilce, da se te svefianosti kolikor mogofte pridno udeležijo. Marlbor. Norodna zavest med mariborskimi Slovenci raste dan za dncm. Kakor izvemo, je kljul) gro^njam jirotestaJitovske ..Marburgerce" podpisalo dosedaj nad 1500 mariborskih S.cvenk jngoslovansko deklaracijo. Podpisovanje se še nadaljuje. Ce še katera Slovenka ni pcdpisala, se lahko oglasi v naSem uredništvu, da ji preskrbimo podpisovalno polo. Št. Ilj v Slov. gor. ,,,Slov. Gospodar:' in ,,Stražo" se sedaj dobivata tucli pri trgovcu g. Plevniku. Št. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica in:a v nedeljo, dne 20. t. m., po rani službi božji, svoj loini občni zbor z navadlnim sporedom. Kdor hoče Vakšno seme naročiti, deteljno, runino ali laneno itd. naj ta dan pnae, ker se bodo takrat naročila zaključila. Naročevalo se bo samo za ude. Torej pridite! Sv. Ana na Krerabergu. Kaj pa naše Bralno društvo9 Mnogi pri.jp.telji našega dništva, ki so primorani biti sedaj v daljni tujini, menda mislijo, da je društvo. zasjjfilo. Toda ne! V dokaz naj navedem 1-ratkn ];oro6ilo: Knjig se je prebralo v preteklem letu nad -100. Tudi odsek Brn.lnega društva Dekliška 2'veza, ki je sicer ob priftetku vojne nekaj 6asa i:ofival, je \- JansJcein letu zo;:et oživeJ in deluje z veliko vnemo, hoteč nadora-estiti to, knr ]e zamudil v teku odmoro. Odbnr zveze ,ie tako-le sestavljen: Predsodnioa Poš Ljudroila, namestnica Dež Katarina, ta.jnica Dež Terczija, nainesi,nica Poš Majrija, blf|gainičarka Rokaveo Mariia. Letr.o porofiilo tajnice dokazuje, da ie zveza imela v lanskem letu 12 iodu6nih sestankcv. V isj govorih srao slišali marsikaj kor.stnega in vs:";oclbudnega za naše življenje. Deklarcacij je bilo 18 in m dl;ogovor ,,Na.jlepši kinč." Naštejem nai še imena govornic: Zraven g. duhovnega \oditelja in odbornic so še nastopile: Tirš Matilda, Ferk CiliKa, Sipek Justa in IvanCifi Julijana. Ges'0 Hralnega društva in Dekliške zveze pa je in ostane: ,.Bog in domovina!" Sv. Andraž v Slov. gor. Pred božičnimi prazniki je postala Ilešičeva hiša v Vitomarcih hiša žalosti. Ni bilo kruti smrti dovolj, da je nenadoma stegnila svojo koščeno roko dne 17. deo. 1917 po vzorni llešičevi materi, je še pokosila 5ez 6 dni tudi dobrega hišnega očeta, katerega smo izročili materi zemlji ravno na božični praznik. Ko se drugi zbirajo okrog božičnili drevesc, smo mi bili zbrani na poko])ališ6u, da se poslovimo od Franca Ilešič. Nismo se pa poslovili za vselej, saj Kristus nas zagotavlja: ,.Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v me, živi, ako tudi umrje." To naj zlasti tolaži zapušfiene hčere, sina in ostale sorodnike. Najbolj pomilovanja in sočutja vreden je sin Franc, ki je že od 1. 1915 v ruskem vjetništvu ter golovo ne sluti, da ob svoji vrnitvi ne bo nagel ve6 ne oSeta in ne matere. Vokojna Franc in Marija Ilešič sta živela vedno v najlepšem zakonskem zastopstvu in v njuno hišo so naSli pot le dobri katoliški listi, kakor ,,Slov. Gospodar" m ,,,Straža." Frano Ilešič je bil poprej mnoga leta cbčinski predstojnik in do svoje smrti ud krajnega šolskega sveta. Francu in Mariji Ilešič povrni Bog, v vefinosti, kar sta dobrega storila in jima daj vefini mir in pokoj! ŽapušSenim sorodnikom bodi izrečeno na tem mestu najglobokeje sožalje! VsemogoČni vas tolaži ter va.ra pomagaj nositi .bridko usodo! — Ponoldne na praznik Razglašenja Gospodovega pa, smo pokopali begunca Andreja Pohor. Komaj se je Pohorjeva družina preselila k nam, da bi si zboljšola svojo begunsko nsodo, že jim smrt ugrabi hišnega gospodarja. To je hud udareo za begursko obitelj! Zapustiti so morali svoi roistni kraj in sedaj se še tudi loftiti od svojega "dragega ofteta. ZapušŠene sirote tolaži zavest, da mi sofiutimo z Vami in da smo položili telesne ostanke Vašega ljubega očeta sicer ne v Vaš rojstni kraj, vendar pa v domaCo slovensko zemljo! Ljutomer. Katol. bralno društvo za ljutomersko okoJico ima v nedeljo 20. t. m po večernicah svoj občni zbor. K najobilnejši udeležbi starih in novli Clanov vabi odbor. Sv. Tomaž « i-i Ormožu. Na sedmini Jak. Braftifi se ie nabralo 12 K za avstrijski Rdeči križ. Bog plati! St. Lovrenc ob koroški železnici. Pri nas bodo v letu 1918 sledeči uradni dnevi mariborskega okrajnega sodišča: Dne 28. januarja, 25. februarja, 28. marca, 29. aprila, 27. maja, 24. junija, 29. julija, 20. avgusta, 30. soptembra, 28. oktobra, 25. novembra in 30. decembra, vsakokrat v občinski pisarni od 12. \ire opoldne do 4. ure popoldne. — Napovedanega shoda prihodnjo nedieljo, dne 20. t. m., pri g. Kodru r.e bo, ker sta poslanca gg. Roškar in Pišek nujno zndržana. Prideta pa v najkrajšem 6asu. 2alec. Naša izobraževalna društva prirede v •rPdeljo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne, v Hodnikov ivorani v Žalcu slavnost v prid ubogim domačim in begunskim otrokom. Na bogatem sporedu je govor vrlega našega mladinskeiga organizaforja prof. dr. Hohnjeoa in dve lepi predstavi. Slovenski domoljubi, posebno Zalčani in Petrovčani, pridite v obilnem številu in pokažite z deianjem, da Ijubite svoj slovenski narod in poseono njegovo bodofir.ost — slovensko mladino! Braslovfie. Dne 5. t. m. je po dolgi in mučni bolezni v 66. letu svo.ie starosti umrl vrl mož Mihael PJaskan, posestnik in ralinar v Malih Braslovftah. Rajni se ie nekdaj bojeval pri zasedenju Bosne. Kako je bil spoštovan, je pokazal njegov pogreb, kojega so je udeležilo veliko število ljudstva. Bil je ne- ročnik ,,Slov. Gospodarja" in ,,Slovenca." Svetilair-  lem« možii vedna luč! Solčava. Pred kratkim smo brali \ časopisih, na se je na temelju veliCastne izjave Ijiibljanskega narodnega ženstva za jugoslovansko dekiaracijo izjavilo že nad 10.000 Slovonk. Tudi me Solčavanke zahtevarao svo')od;;o domovino, svoboirlno hii.2oslavijo! Tn v dokjz temu pa pošilja solgavska dekliška Ma- rijina družba za Tiskovni dom v Mariboru 70 K.