Št. 26 (901) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 29. VI. 1967
Napadenim - vso našo pomoč!
Pripadniki garnizona Cerklje so se odpovedali v
enodnevnemu zaslužku
Ni se še polegla ogorčenost,
^ je prevzela naše delovne ljudi ob napadu Izraela na ZAR, to ^ je že zaiskrila misel, da je treba napadenim Pomagati. Sklep našega državnega vodstva o pomoči, ki io bo arabskim državam nudila SFRJ. ni samo deklaracija!
Našim narodom so še ved-
sveži spomini na strahote ® razdejanja, ki smo jih Preživeli v pretekli svetovni ^jni in med NOB. K enojni odločitvi o tem, da bo-
—    —
Za občinski praznik v Krškem
V počastitev 4. julija, praznika občine Krško, se bodo odborniki že v soboto, l.ju-iija, zbrali na slavnostni seji.
Nato se bodo udeležili otvo-ritve razstave iz življenja in dela Dušana Kvedra v mestni galeriji. Po ogledu se bodo v Domu TVD PARTIZAN udeležili sprejema družbenopolitičnih delavcev in borcev spomeničar jev.
Praznovanje bo iet0s bolj skromno, ker je v tem *asu veliko drugih prireditev vi
sovpadajo z občinskim praznikom.
korist arabskih držav
22. JULIJA?
^ vas Vrhpolje pod ^°*“janci na proslavo ^•letnice ustanovitve ^RJANSKEGA BATA-
UONA!
mo pomagali napadenim, nas sili tudi spoznanje, da pomeni vsak vojaški napad v svetu tudi napad na nas in našo miroljubno politiko!
Naša solidarnost je zato toliko bolj potrebna, prav zato smo dolžni tako politično kot materialno podpreti napadenega, saj s tem dejansko okrepimo fronto miroljubnih držav, ki obsojajo agresijo in vojno. S svojo pomočjo se približujemo stotinam milijonov ljudi na svetu, ki si želijo miru in mirnega ustvarjanja.
Tudi v tem primeru velja naš znani pregovor: Kdor hitro da — dvakrat da- Zato moramo z zbiranjem pomoči kar se da pohiteti. V vseh naših občinah že obstajajo koordinacijski odbori za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Ti odbori so se v zadnjih dneh razširili z novimi člani in so prevzeli tudi. nalogo zbiranja pomoči za arabske države. Občinska vodstva SZDL, ZKS in ZB naj bodo pobudniki velilke solidarnostne akcije naših delovnih ljudi!
Pomoč naj se zbira na več načinov:	krvodajalci bodo
darovali kri, zaposleni v delovnih organizacijah se naj odpovedo delu svojega zaslužka, delovne organizacije naj prispevajo iz svojih skladov, razen toga pa naj toče
povsod še zbiranje pomoči po terenu z nabiralnimi polami. Kot v vseh humanih akcijah pri nas bo tudi tokrat sodeloval RK-Iz občin našega področja zaenkrat še ni poročil o zbrani pomoči. Javnost lahko seznanimo z lepo gesto pripadnikov garnizona Cerklje, ki so sklenili prispevati kot pomoč arabskim državam svoj enodnevni zaslužek. Posnemajmo lepi zgled in ne pozabljajmo na tisoče ljudi v
arabskih državah, ki so ostali brez strehe! Pomagajmo celiti vojne rane napadenemu prijateljskemu narodu!
78 otrok je imelo zlatenico
Učiteljski zbor sevniške osnovne šole je na konferenci 23. junija ugotovil, da je letošnji učni uspeh precej boljši kot lani, saj je razred izdelalo okoli 90 odstotkov otrok.
Učni uspeh pa bi bil lahko še boljši, če ne bi v minu lem šolskem letu zbolelo za nalezljivo zlatenico kar 78 otrok, od katerih so nekateri še sedaj v postelji. Računajo, da so oboleli učenci zamudili povprečno dva meseca pouka.
Avtomobil je zgore!
25. junija popoldne je na cesti blizu Vinice zgorel osebni avtomobil zastava 750, last Zagrebčana Jožeta Galiča, Požar je nastal med vožnjo, verjetno zaradi kratkega stika. škode je za 11.000 Ndin.
OD 29. 6. DO 7. 7.
Okrog 30. junija in med 7. in 9. julijem Jepo vreme. V ostalem nestalno s pogostnimi padavinami, zlasti med 1. in 5. julijem močno deževje z nevarnostjo poplav, hkrati zelo hladno.
Dr. V. M.
DOBRODOŠLI V BREŽICAH!
V POČASTITEV DNEVA BORCA BO 2. JULIJA V BREŽICAH VELIČASTNA PROSLAVA NA KATERI SE BODO SREČALI BORCI S SLOVENSKE IN HRVAŠKE'STRANI. PRISOSTVOVALI BODO SLOVESNI PODELITVI DO MICILA ŠESTIH OBČIN KOZJANSKEMU ODREDU. ZA TA VELIKI PRAZNIK ČESTITAMO VSEM BORCEM, ZLASTI ŠE KOZJANCEM, IN JIH VABIMO NA SLAVJE!
OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE OBČINSKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
SPORED PROSLAVE MEDREPUBLIŠKEGA SREČANJA BORCEV NA 8. STRANI!
KOZARCANKA NA BEGU - ena izmed stevilmh Pretr^ljivih sl: narodnoosvobodilne vojne in slika vojne kjerkoli na svetu ko si usoci družin rešujejo pred okupatorjem komaj gola	D^BORCA
praznujemo v Jugoslaviji v spomin na dni, ko smo b h	neenakeg.a
plug in motiko s puško in z bombo. Nikoli ne bom poza
boja ta milijonov ljudi, H »S«WNe m^erS!
urnaJ*^. ^ -sv£	ifJLr si s konico bajoneta skuša utirati pot
pozabiti vojnih strahot! Vsak, kdor si s koiuoo J .	.	mirolnibnih
v jutrišnji dan, bo zato naletel na f^uš^> obsodbo vseh miroljubnih
ljudi in ne bo nikoli našel opravičila za svoj zločin.
LJU-
Most smrti” le še do konca leta
Novi most v Goriči vasi bo dograjen letos — Z deli bodo začeli v kratkem,
Novi most v Goričlni vasi mora biti dograjen najkasneje do konca leta, smo zvedeli na občinski skupščni Ribnica- 2e ta mesec bodo začeli odstranjevati zgradbe, ki jih je treba porušiti zaradi gradnje mostu.
Zemljišče za traso, del ceste in novi most bo pravprav-
ljemo za gradnjo v uilju. Najkasneje 15 dni po tem bodo začefli graditi most. De-nar za gradnjo je zagotovljen.
Občinski skupščini Ribnica in Kočevje pa sta sklenili, da bosta prevzeli plačilo odškodnine za zgradbe, ki jih bo treba porušiti. Teh od-
škodnin bo za okoJi 20 milijonov S din, medtem k» bo gradnja mostu s cestnini priključkom veljala oikoli 100 milijonov S din.
Doslej še ni znano, kdo bo most gradil. Ponudbe so po sflali: Gradbenik iz Ribnice, Zidar iz Kočevja in Cestno podjetje Novo mesto.
BAGAT
Poslovalnica v NOVEM MESTU —
Prešernov trg 15
vas vabi: oglejte si bogato izbiro šivalnih strojev in pribora
za krojenje!
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Armada lačnih se veča
Skoraj polovica človeštva strada
Morda niste vedeli, da umre na svetal zaradi lakote vsak dan sto tisoč ljudi, torej 35 milijonov na leto. Ta grozil j vi podatek so pred dnevi objavil v Santiagu de fih»A na aborovainju strokovnjakov za probleme razvoja družine iz vsega sveta.
Zares čudno so zvenele besede teh strokovnjakov, da pojć človek danes manj kot pred 30 leti. Skoraj polovica človeštva je — lačna. Oglejmo si nekaj statističnih podatkov: le 28 odstotkov svetovnega prebivalstva ima na razpolago nujnih 2700 kalorij na dan,to pomeni, da živi udobno, nad mejo lakote. Okrog {12 odstotkov prebivalstva ima od 2200 do 2700 kalorij dnevno, kar je nezadovoljivo, medtem ko ima 60 odstotkov ljudi na svetu manj kot 2200 kalorij na dan in se zato imenujejo »armada lačnih«.
To novo razdelitev sveta na tiste, ki imajo, in na tiste, ki nimajo, je mogoče preveriti z uradnim podatkom, da ima 15 odstotkov prebivalstva kar 85 odstotkov vseh svetovnih bogastev. PAO trdi, da pojč v nemimi Tfll.tnriki Ameriki 5 odstotkov bogatašev okrog 30 odstotkov vsega, kar v letu dni porabi to področje, pri tem
Predsednik vrhovnega sodišča ZDA Earl Warren je prispel 23. junija z ženo na obisk v Jugoslavijo. Pri nas bo ostal pet dni in imel medtem časom več srečanj s. predstavniki našega političnega, kulturnega in javnega življenja. Razen Beograda je obiskal še Zagreb in Dubrovnik, kjer je preživel vikend.
10
pa lahko poj 6 polovico vsega prebivalstva le 20 odstotkov tistega, kar je najti na kontinentalni miza.
Lakota še posebno prizadene otroke, tako da je skoraj poflovica vseh predšolskih otrok na svetu nedohranje-nih. To je vzrok, da je wnr-Ijivost otrok v nerazvitih državah 60-krat večja kot med ekonomsko močnejšimi narodi.
Oče kampanje proti lakoti Brazilec Jesus de Castro pravi: »če sta na svetu lakota in beda, potem to ni zaradi pretiranega števila prebivalstva, ampak zato, ker je ma-
lo	tistih, ki proizvajajo, in veliko tistih, ki morajo jesti.« Mnogi pa mislijo drugače in navajajo pri tem ze-
lo	prepričljv podatek: »V Latinski Ameriki bo v naslednjih šestih mesecih umrlo okrog milijon Indijancev, ker ne bodo imeli kaj jesti. Od kontinentalne žetve kakih 80 Kmlijonov ton žitaric bodo spravili v sodobne silose le 12 milijonov ton. Preostalo je za podgane in miši: te pojejo 10 odstotkov žita in 20 odstotkov pridelanega riža!«
Ljudi ni veliko, na svetu je le premalo hrane. Izvori svetovnega bogastva so še v mnogočem nenačeti. Eno od žarišč na svetu, kjer ljudje umirajo od lakote, je brazilski severovzhod s področjem Amazonke vred. Znano pa je, da je tam obdelovalna zemlja ena od najbogatejših na svetu in da je je devetkrat več kot na Japonskem. Brazilski severovzhod ne more prehraniti niti 23 milijonov prebivalcev, medtem ko živi na Japonskem 100 milijonov ljud.
Strokovnjaki se strinjajo v tem, da ni lahkega in hitre ga zdravila proti neslišni in nevidni »beli smrti«. V svetu bo treba spremeniti še marsikaj, preden bo dokončno premagana. Do takrat pa bo lakota vse huje in huje divjala po našem globusu.
Pogovori med sovjetskim premie-rom Aleksejem Kosiginom in ameriškim predsednikom Johnsonom v majhnem mestecu Glassborou na pol poti med Washingtonom in New Yorkom so skupno trajali več kot deset ur. Državnika sta obravnavala širok krog vprašanj, v ospredju pa so bili seveda Srednji vzhod, Vietnam in razorožitev. O razgovorih je znano le tisto, kar sta sama povedala, to pa je le malo. Oba sta se v glavnem zadovoljila le z najbolj splošnimi ocenami, češ da so bili pogovori koristni, da so prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju, da pomenijo korak k utrditvi miru in seveda, da so ostale še precejšnje razlike. Skratka, tisto, kar sta povedala Kosigin in Johnson popolnoma ustreza suhoparni uradni definiciji, da pogovori zbujajo »zmerni optimizem«.
Kolikor je bilo mogoče posneti iz vsega za javnost povedanega sta predstavnika dveh supersil najbližje pri tistem, kar ju najbolj neposredno zadeva to je pri vprašanju razorožitve, oziroma pri delčku ce lotnega razorožitvenega problema, pri* prepovedi širjenja jedrskega orožja. Kaže, da sta za takšno prepoved tako ZDA kot ZSSR res zainteresirani in da tu kmalu lahko pričakujemo bistven napredek. Najbolj resne težave jim pri tem verjetno povzročajo njuni zavezniki, kajti mnoge države tako na zahodu kot na vzhodu in tudi med tako-imenovanim »tretjim svetom«, imajo pomisleke glede takega sporazuma. Zahtevajo namreč, naj jim jamči, da bodo same lahko nadaljevale raziskave za miroljubno uporabljanje jedrske energije, da ne bi prišlo do kakšnega »jedrskega monopola«.
O Srednjem vzhodu, ki je trenutno pač najbolj pereče vprašanje, sta Kosigin in Johnson govorila v
različnih jezikih. Vendar kaže, da tu prepad ni tako brezupno nepre mostljiv, da sčasoma in po daljši diplomatski bitki ne bi moglo priti do zbližanja v tem smislu, da bi obe velesili zastavili pri svojih zaveznikih svoj vpliv za iskanje miroljubnih reštev.
Najmanj dobrih vesti se tiče obravnave vietnamske vojne. Tu se stališča niso prav nič spremenila,
Super vrh v Glassboreu
oziroma Johnson ni nič popustil, kajti tisti, ki bi moral v korist miru spremeniti svoje stališče, je seveda ameriški predsednik. Po izjavah sodeč se to ni zgodilo. Johnson je sicer spet govoril, da želi mir v Vietnamu, toda dokler ameriška letala iz dneva v dan mečejo stotine ton bomb na severnoviet-namska mesta'in vasi, take besede zvenijo zelo votlo.
»Super vrh« torej ni prinesel dramatičnih rezultatov, toda že sam sestanek in tudi to, da sta se državnika dogovorila, da se bodo stiki nadaljevali na ravni zunanjih ministrov, veleposlanikov in na drugih ravneh, je za mir gotovo važno. Seveda je pri tem treba upoštevati, da sta ZDA in ZSSR kot najmočnejši državi resda tudi najbolj odgovorni za mir v svetu, da pa vendar nista edini, ki lahko odločata o vseh vprašanjih. Njuni neposredni razgovori so vsekakor lahko zelo koristni, vendar pa brez aktivnega sodelovanja ostalih držav proble-
mov, ki težijo naš svet ni mogoče rešiti To se je pokazalo najbolj pri razpravi o Srednjem vzhodu, saj je jasno da noben recept za re šitev krize, ki ga ne bodo sprejeli tudi prizadeti, ne more prinesti ve* likih koristi Pri reševanju tega problema in iskanju poti iz slepe ulice pa je angažiran širok krog držav od Francije, ki med zahodnimi državami zavzema povsem svoje stališče, preko Romunije, ki igra podobno vlogo med članicami Varšavske zveze, do nevezanih držav, ki si prizadevajo, da bi našli rešitev, ki bi omogočila pravičen mir in odpravo posledic agresije.
Medtem ko poteka diplomatska bitka pa je položaj na Srednjem vzhodu le malo spremenjen. Izrael še vedno skuša izsiliti rešitve na podlagi prednosti, ki jih je dobil z vojno, čeprav tudi politikom v Tel Avivu očitno postaja vse bolj jasno, da njihove ekstremne zahteve ogromna večina držav zavrača, o spoznanje je rodilo več manevrov, s katerimi Izraelci skušajo ta-korekoč po ovinku doseči svoje cilje. Eden takih je na primer predlog naj bi ustanovili nekakšno »neodvisno« državo v okviru in pod nadzorstvom Izraela, ki bi pripadala arabskim beguncem. Takih in drugačnih zamisli je še več, vse pa pričajo, da se tudi Izrael zaveda, da spričo odločnosti miroljubne svetovne javnosti, ne bo mogel kar tako obdržati tisto, kar si je nagrabil v vojni.
Po drugi strani pa tudi arabske države skrbno proučujejo nauke iz nedavne vojne in razčiščujejo poglede in ukrepe, ki naj bi jih storila, da bi čim prej premagali posledice izraelske agresije. V tem procesu je veliko zimisli, predlogov in mnenj, marsikaj pa še ne; jasnega. Jasno je le, da prihodnji meseci ne bodo lahki in da bo to čas važnih odločitev.
ZK se preveč ukvarja sama s seboj
V	poročilu sevniškega občinskega komiteja KZ, ki obravnava delo v preteklem obdobju, je naveden podatek, da je od vseh točk dnevnega reda kar 37 odst. točk ob-
ravnavalo organizacijska vprašanja. Z drugimi besedami povedano: organizacija se je preveč ukvarjala sama s seboj.
V	zadnjih dveh letih se je število članov ZK povečalo od 336 na 370, od tega je 96 žensk. Pomembno dejavnost je opravil občinski komite s tem, da je skrbel za izobra zevanje pripadnikov organizacije. Organiziral je deset kvalitetnih predavanj, na katerih so govorili nekateri naši najbolj vidni družbeno-po-litični delavci.
Obvestilo
V zvezi z vestjo o tiskanju
belogardističnega pamfleta emigranta Cirila Zebota »Slovenija včeraj, danes in jutri«, ki je natisnjena v Ce lovcu in namenjena razšir janju v SR Sloveniji, daje sekretariat za informacije pri izvršnem svetu kot odgovor na vprašanja občanov naslednje pojasnilo:
Omenjeni pamflet je očitno sovražne propagandne vse
bine in naperjen zoper našo ustavno družbeno in državno ureditev. Zaradi tega so pristojni zvečani organi ladaJa
prepoved vnašanja v naSo
državo in razširjanje tega pamfleta v njej, in sicer na osnovi člena 52 in 72 zakona
o	tisku in o drugih oblikah informacij. Vnašanje ali razširjanje tega prepovedanega pamfleta je kaznivo tako po samem zakonu o tisku in o drugih oblikah informacij, kot tudi po kazenskem zakoniku.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ KAJ UTEGNE OGROZITI REFORMO? Nič ni bolj nevarnega za uspeh reforme, kakor to, če bi zavirali gospodarsko aktivnost. To utegne ogroziti gospodarsko reformo — je izja^U Nikola Djuverović na sestanku sekcije zvezne konference SZDLJ za družbenoekonomske odnose v gospodarstvu. Odločno je zavrnil nazore, po katetih je potreben v zunanji trgovini »državni monopol«. Rekel je tudi, da sodobna tehnika terja, kakor kažejo izkušnje v razvitih industrijskih državah, čedalje večjo samostojnost v proizvodnem procesu. Kritiziral je tudi zbornice, za katere je dejal, da so še zmeraj podaljšana roka administracije.
O gibanjih gospodarstva je razpravljal tudi gospodarski zbor republiške skupščine. Zavzeli so se za kolektivno kreditno politi* ko, ki naj bi podprla tista podjetja, ki imajo realne možnosti, da se uveljavijo. Politiko poslovnih bank naj določajo sposobni ljudje, ki pa so marsikje, žal, še vedno v senci.
■ GOSPODARSKE ZVEZE Z ITALIJO SO IZREDNO TRDNE, je izjavil pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Šnuderl pred obnovitvijo trgovinskih pogajanj z Italijo. Tudi prekinitev pogajanj ni mogla zavreti gospodarskih tokov v zadnjih mesecih. To samo dokazuje, da je gospodarsko sodelovanje med obema državama tako močno, da ga ne morejo bistveno zaustaviti podobne začasne težave, ki se pojavljajo na področju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
■ VEČJA PRAVNA ZAŠČITA DIREKTORJEV. Na petkovem zasedanju zveznega orga-nizacijsko-političnega zbora bodo po hitrem postopku razpravljali o predlogu zakona o spremembah temeljnega zakona o volitvah v delavske svete. Predlagane spremembe naj bi omogočile direktorjem, ki bi smatrali, da so bili protizakonito razrešeni, da s tožbo proti delovni organizaciji zahtevajo od sodi-Iča proučitev celotne zadeve in tudi razve-
ljavitev sklepa delavskega sveta o razrešitvi direktorja, kolikor bi sodišče ugotovilo, da je bil postopek delavskega sveta nezakonit.
■ PREDLOG ZA PODRAŽITEV ELEKTRIČNEGA TOKA. V skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva že dolgo razpravljajo o novem tarifnem sistemu in o zvišanju cen električne energije. Prodajna cena
Intenzivirati
gospodarsko
aktivnost
električne energije za distribucijska podjetja naj bi se zvišala za 10 odstotkov, za neposredne potrošnike, ki dobe električno energijo na omrežju visoke napetosti, pa za 11,2 odstotka. V Široki potrošnji bi imeli na izbiro tri tarife. V prvi bi se dogovarjali za maksimasno obremenitev. To bi kontroliral vgrajeni aparat, ki bi avtomatično izklopil električno energijo pri prekoračenju te maksimalne obremenitve in jo vnovič vklopil, ko bi bila obremenitev manjša. V drugi skupini bi bila tarifa odvisna od števila in veli* kosti stanovanjskih prostorov. V tretji skupini bi bili potrošniki, ki porabijo le malo energije in bi jo plačevali pavšalno v enakem znesku ne glede na število prostorov.
■ PROBLEMI JUGOSLOVANSKIH 2E-LEZNIC. O problemih jugoslovanskih želez-
nic bo septembra razpravljal gospodarski zbor zvezne skupščine. Na dnevnem redu bo, na primer, tudi vprašanje, kje dobiti 240 milijard starih din, kolikor manjka za izvedbo programa modernizacije. Obravnavali bodo tudi dileme o komercializaciji naših železnic, o tem, ali so železnice gospodarska organizacija ali javna služba itd.
■ PREDSEDNIK KAMERUNA NA OBISKU V JUGOSLAVIJI. Na povabilo predsednika Tita se je mudil na obisku v Jugoslaviji predsednik Kameruna Ahidjo. Oba predsednika sta imela koristne pogovore. Pred-za to, da je treba okrepiti tabor miru. Predsednik Kameruna se je, na primer, zavzei za to, da je treba okrepiti tabor miru. Predsednik Tito je v zdravici med drugim izjavil, da se je treba z vsemi silami upreti nasilju.
Kot gost predsednika Tita se je v kratkem času kar dvakrat mudil v Jugoslaviji predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Podgomi. Obakrat — pred poletom v Kairo in pri povratku — se je na Brionih pogovarjal s predsednikom Titom o aktualnih problemih v mednarodnih odnosih.
■ USTANOVNA SKUPŠČINA IZOBRA-ŽEVALNE SKUPNOSTI. Na ustanovne skupščini republiške izobraževalne skupnosti so sprejeli začasni statut in začasni finančni načrt za obdobje od 1. julija do 31. decembra 1967. Za svojega predsednika je skupščina izvolila rednega univerzitetnega profesorja dr. inž. Luja šukljeta. Predsediuk izvršnega odbora skupščine je Ludvik Zajc, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo.
■ POZIV ORGANIZACIJAM SZDL. Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sta pozvala občinske in krajevne organizacije, naj se kar najbolj angažirajo za pomoč žrtvam imperialistične agresije.
KOSIGIN NA KUBI — Sovjetski premier Aleksej Kosigin, ki je vO <til sovjetsko delegacijo na izrett-nem nujnem zasedanju generalne skupščine OZN in se medtem dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom v mestu Glassborou, je v ponedeljek odpotoval ** Ncw Yorka. Na poti v domovino s* je ustavil na Kubi, kjer se je P® govarjal s preinierom Castrom* Pričakujejo, da bo na povratku " Moskvo obiskal še nekaj drža1' med njimi najbrž tudi Francijo.
l'OGO V OKI MfcO UUO«U***>f IN RUSKOM — V torek zvečer St* se v New Yorku sestala anierišK in sovjetski zunanji minister R°s“ in Gromiko. Podrobneje sla obrtj* navala teme, ki sta sc jih 1°', že Johnson in Kosigin, pred vse®* prepoved sirjenja jeursKega oro*J**
JtlZNA AjmEKiKA PODPIRA P*
i	EZEV PREUL.OG — Brazilski nn; nister za zunanje zaucve MM«lWB nnto je povedal, da so se amcrisKe države sporazumele, bodo podprle papežev prcUlog, P* * katerem naj bi Jeruzalem raz*1* sili za mednarodno mesto. .
PROIIKllAJSKli DEMONSTRACIJE V BURMI — V gttvnem ®' stu Burme 'itangunu so bile n****, protikitajske demonstracije, ®. katerimi je bilo več ljudi ranjen®: Do demonstracij .je prišlo žara** pretepa v neki šoli, ko so burna*®, ski dijaki protestirali, ker so . njihovi sošolci kitajske narodno nadeli značke z likom Mao Tu 11 ga.
KITAJCI SESTRELILI AMb» ŠKO LETALO — Kitajska reakU» na lovska letala tipa »Mig -JU, so nad Kitajskim morjem sestre la ameriško vojaško letalo »Fhantom«. Ameriško letalo J« ^ telo nad kitajskimi ozcmeljs*“"T vodami.
ZOZEMSKEM — Posledice posredovanju mednarodnega J1*.g čeca križa so v torek Izraele*. .
Jordanci zamenjali ujetnike, med nedavno vojno. Na jel mostu čez reko Jordan so
Sedali Jordancem 425 njihovi® kov hi oficirjev, Jordanci P* v vrnili dva izraelska pilota, činu kapitana, ki bo ju DE GAULLE JE BOLJ 1°%*^ REN — I ran00ski inštitut zajf. sui,-mnenjc je izvedel anketo o P p0 ljenosti predsednika de Gaun dogodkih na Srednjem vzlltHJlt!vnO se je de Gaullc zavzel za .<cta nevtralno politiko Francije. 0. je pokazala, da je zaradi	po-
litike ugled de Gaulla močn ras tel, saj je kar 65 odsto1^ ,j[jl šauih odgovorilo, da ali zelo zadovoljni a d^ Gau 1’ODRAZITEVV BENCINA NA ^ ZAZEMSKEM — Posledice Srednjem vzhodu in **po .ul|I škega prekopa bodo «bc“u nizozemski vozniki. Od 22.i' p dalje Je namreč draiji ben 0j. sicer zaradi višjih prevoznih sikov.
Kravji gobec je najcenejša in najboljša mehanizacija. S temi že velikokrat izrečenimi besedami je povedano vse. Paša je tisto v živinoreji, kar nam omogoča najbolj znižati proizvodne stroške mesa in mleka. Žal pa moramo tudi v najboljšem primeru pri nas polovico leta krmiti živino v jaslih, zato se moramo ukvarjati s spravilom krme, pa četudi je s tem še toliko nevšečnosti. Tokrat ne nameravamo toliko pisati o različnih kosilnicah in načinih pripravljanja krme za zimo, marveč želimo opozoriti na preprosta pravila, ki naj bi jih poznal tudi tisti živinorejec, ki še kleplje koso in nosi oslovnik okrog pasu. Pri nas na Dolenjskem so taki še v večini, v bodoče pa jih bo vse manj
NE OZIRAJMO SE PO SVETNIKIH!
Niti svetniki, za katerimi se kosci radi ozirajo, ko se odločajo za začetek, niti vreme ne odrejajo, kdaj je pravi čas košnje. Tale opozorila pišemo letos prepozno, saj bi morali biti travniki že lep čas pokošeni, pa vendar marsikje še čakajo, da se trava ali detelja stara in izgublja hranilne snovi. Ni še njen čas pravijo kmet-
Iju, če želimo iz travinja dobiti največ hranilnih sno-za živino.
ZAKAJ NE BI TRIKRAT KOSILI?
»Ta novotarija nam ni všeč, pri nas je vreme lepo predvsem proti koncu junija in v začetku julija,« radi ugovarjajo tisti, ki se le stežka ločijo od ustaljenih navad, pa čeprav jim dokažete utemeljenost predloga. Kot drugi protidokaz
Tretjino vseh zemljišč v Sloveniji prekrivajo travniki in pašniki. Živinoreja je naša najpomembnejša kmetijska panoga; navzlic temu pa za njeno osnovo —? travnat svet — najmanj poskrbimo. Te besede je slišati povsod, kjer teče pogovor o slovenskem kmetijstvu. Toda zakaj je tako? Kaj nas zadržuje, da na tem področju ne moremo hitreje naprej! Kako gospodarijo drugod? Kateri so najboljši načini spravila in konzerviranja voluminozne krme — trave in detelje ter drugih krmnih rastlin? Kaj je med številnimi stroji, ki jih ponujajo različne tovarne, fca manjše kmetije ali za velike družbene obrate gospodarno, kaj je trajneje upo-rabn«r- ~ »-“j modna muha? Kako je s stroski?
Veliko je še nerazčiščenih stvari, veliko vprašanj. O njih so se v začetku letošnjega junija v Grobljah pri Domžalah na posebnem posvetovanju, ki ga je organiziral ljubljanski Kmetijski inštitut, pogovarjali mnogi kmetijci iz vse Jugoslavije.
navajajo, da je s tremi košnjami pač več dela, ne mislijo na krmilno vrednost krme, ki se lahko loči kot noč in dan.
Praktični poskusi v Biljah na Primorskem, v Jablah pri Ljubljani in v Staršah na štajerskem so zgovorno dokazali prednost trikratne košnje v naših razmerah, ki je dala večji količinski pridelek in mnogo večji pridelek hra-nilnih snovi. Sosednji Avstrijci, Italijani in Nemci,
po katerih se večkrat radi oziramo, so to že zdavnaj spoznali in povečali število košenj, še dlje so šli Angleži, ki so znani gojitelji lepih livad in travnikov — posnemajo celo pašo in kosijo tudi po desetkrat na leto. Pri tem imajo gotovo svoj račun.
Naše kmetije so majhne. Zemlje ni na pretek, zato jo je treba pametno izkoriščati. Prav na travinju so neslutene rezerve, pridelki hranil so nekajkrat manjši, kot bi bili lahko na sodobno vzdrževanih in izkoriščanih travnikih.
PRI SUŠENJU NA TLEH SMO OB POLOVICO HRANILNIH VREDNOSTI
Ne da bi poznali sestar vine krmnih rastlin, so se naši predniki, takoj ko so začeli uvajati detelje v kolobar, dobro zavedali, da je to dobro krmno rastlino škoda valjati po tleh in z odlomljenimi listi, ki se mnogo prej posušijo, odmetavati naj dragocenejše delce. Postavili so kozolce in z njihovo pomočjo pridelovali res dobro krmo. Žal se ta način, ki sicer zahteva veliko ročnega dela, ni uveljavil za druge rastline. Žični kozolci in različna lesena sušila, ki jih uspešno uporabljajo predvsem v alpskih deželah, se pri nas niso obnesla kaj prida. Dela ni dosti manj kot pri kozolcih, izgube hranilnih snovi pa so mnogo večje.
Zadnja leta so pogosta deževna poletja in dokazano je, da polovica hranilnih snovi, ki jih je dal travnik ali njiva, ni našlo poti v jasli, marveč smo jih zapravili med potjo. Ni čudno, da je že lep čas osrednji kmetijski problem, kako spraviti krmo za zimo, da bo pri tem najmanj izgub. Žal pa je vedno tako: kar je dobro, je drago, kar je poceni, je slabo. Naj navedemo
Take traktorske kosilnice gotovo še niste videli. Namesto običajnega grebena ■ koso ima ta kosilnica, ki je izdelek firme Zveegers, štiri bobne. Vsak izmed njih ima spodaj dva gibljiva noža. ki se pri obratovanju vrtita * veliko hitrostjo m tako režeta travo. Njena prednost je tudi ta, da ji kamenje, ki dela običajnim kosilnicam toliko škode, ne more do živega. V eni uri lahko z njo pokosimo poldrag hektar, pokošena krma pa ostaja za njo v dveh rahlih redeh.
Veliko zanimanje je med obiskovalci zbudil tračni obračalnik m zgrabljalmk La-verda Velox. Ta priključek, ki dobro trosi redi in zgrabke, obrača krmo m jo zgrabi ja, bo lahko uspešno nadomestil grablje »Sonce«, s katerimi je v praksi precej neprilik. Priključimo ga lahko na vsak traktor s standardnim tritočkovmm sistemom.
samo primer. Neprodušni kovinski Harvestore silos, ki avtomatsko polni, tla>5i drobi in prazni silažo, je čudo kmetijske tehnike, vendar stane pri nas čez 20 milijonov dinarjev, in ni kmetovalca, ki bi si ga lahko privoščil. Poiskati je treba cenejše rešitve, take, ki ne zahtevajo nar enkrat toliko denarja.
SILIRANJE KRME IN DOSUŠEVANJE NA SKEDNJU
Izkušnje nas učijo, da je v kmetijstvu nemogoče reči: samo to je dobro in edino zveličavno, vse drugo pa zanič. Čeprav za spravilo krme to še posebej
je, pa čeprav je vreme Ugodno in trava že zdavnaj pravšnja za spravilo.
Največja napaka pri vsem tem je dokazana: neupoštevanje rasti trave ali, kot temu pravimo njene razvojne stopnje spravlja našo živinorejo ob težke milijone.
Da bo stvar jasnejša, si Pomagajmo z nekaj ugotovitvami raziskovalcev. V krmi sta najvažnejši hranili za živino prebavljive beljakovine in škrob, čim starejša je rastlina, tem manjši je odstotek teh hranil v krmi in tem večji je Odstotek vlaknine, ki hitro Zmanjšuje prebavljivost krme. Kaj bi dokazovali s številkami, čeravno jih je na kupe, samo slamo poglejmo! Dokler je žito mlado, gorje, da bi zašla živina vanj, saj bi se celo ob-žrla; čisto drugače pa počne s slamo, ki je že lesena in ima malo hranilnih sno-ker so se že prelile v seme. žita pa niso po svoji Pripadnosti nič drugega Kot trava; če želimo imeti Pri njih zrnje, želimo ime-^ pri krmi zelinje.
. Mnogi poskusi pri nas V* v svetu so dokazali, da
travo najbolje kositi	„
pred cvetenjem detelje D-MARKET v BRŠLINU. V soboto dopoldne so v Bršlinu pri zelezmski postaji Pa takrat ko desetina de- odprli novo DOLENJKINO SAMOPOSTREŽBO, ki ima na zalogi špecerijo in Oljnih rastlin že cveti V tekstil. V prodajalni je tudi bife. Tako je podjetje dostojno proslavilo 15-letnico tem trenutku je donos hra■ obstoja, Bršlinčani pa so dobili tako zelo potrebno sodobno trgovino, za katero nilnih snovi naivečii zato so sl vztrajno prizadevale vse krajevne organizacije s SZDL na čelu. Pri investi-ta trenutek odločilen clji 115 milijonov S din sta pomagala tudi NOVOTEKS in ljubljanski TEKSTIL čas košnje Vse drugo s 27 milijoni posojila. Na sliki: predsednik del. sveta DOLENJKE Ivan Gričar 1e tre\)a podrediti temu 'ci. izroča ključ prodajalne poslovodji Jožetu Kramarju (Foto: M. Moškon)
velja, lahko rečemo, da ima siliranje krme v naših podnebnih razmerah veliko bodočnost in je zelo priporočljiv način konzerviranja krme. Inž. Janez Verbič, kmetovalec in agronom ter sodelavec ljubljanskega Kmetijskega inštituta, se že dolga leta ukvarja samo s temi stvarmi. Njegove ugotovitve, ki jih je navezal na raziskave tujih avtorjev, so praktičnim živinorejcem lahko v veliko korist. Medtem ko je bilo doslej znano, da je mlade trave ali detelje zaradi velikega odstotka beljakovin težko silirati, je s primernim uv en j en jem teh dveh krmil možno pridobivati zelo dobro silažo, če pustimo travo ah deteljo, da izgubi približno tretjino vode, in pri siliranju ne naredimo bistve. nih napak, nam bo taka silaža gotovo uspela, posebno, če smo krmo poprej tudi zrezali.
Da je siliranje še uspešnejše, je inštitut preizkusil poseben dodatek z ime-
laža, dosušeno seno, običajna silaža in kot najdražje ,seno, posušeno na tleh v manj ugodnih vremenskih razmerah. Torej je najdražje v bistvu tisto, kar je navidezno naj cenene j še.
KORITASTI SILOSI. FRIGIERI, HARVESTORE...
Kositi je treba mlajšo travo, s siliranjem ali do suševanjem se postavimo po robu slabemu vreme* nu; vse to je izvedljivo, vendar odvisno tudi od denarja, za katero rešitev se bomo odločali. Pri nas stoji v družbenih obratih že veliko koritastih silosov, v zasebnih obratih pa tudi betonski stolpi. Zadnji čas so k nam prišli iz Italije frigieri silosi, pri katerih je kisal prekrita s plastično ponjavo, iz Amerike pa najpopolnejši silosi Harvestore, ki so narejeni iz nerjaveče kovine. Strojne tovarne so dale na trg vrsto strojev za manjše in večje obrate, ki
nom Arbosil, ki se je zelo omogočajo, da krmo laih-dobro obnesel.	ko pridobivamo brez vil
in grabelj.
žal pa se je že pokazalo, da so te stvari za manjše kmetijske obrate, kakršne so naše kmetije, še predrage. Izpopolniti bo treba praktične rešitve, da bo delo mehanizirano. Poprej pa je treba začutiti potrebo po pravilnem gospodarjenju na travnatem svetu, po najboljšem načinu spravila krme. Veliko zanimanje za te probleme in parada kmetijskih strojev na posvetovanju v Grobljah sta prikazala, da smo na dobri poti.
Inž. MARJAN LEGAN
Posebno za manjše obrate se je zadnje čase zelo uveljavilo dosuševanje sena na skednjih. Z velikimi ventilatorji pihamo mrzel ali tudi topel zrak med ne dovolj posušeno maso, ki se že uskladiščena počasi posuši. V slabem vremenu bi na ta način marsikateri pridelovalec rešil krmo. Ko so na ekonomskem oddelku inštituta preračunali stroške pri različnih načinih spravila krme, so ugotovili, da daje naj cenejšo krmno enoto paša, za njo sveža trava, položena v jasli, zatem uvela si-
KDAJ BOMO ZACELI BOLJE SKRBETI ZA NAŠ TRAVNATI SVET
Kakršna travca — taka bo krovca
Dotacij iz proračuna še ni
Polovico leta jc že za nami, društva in organizacije pa še niso dobile dotacij — Tudi v občinski proračun ne pritekajo dohodki po planu
Polovica leta je za nami, organizacije, društva in krajevne skupnosti v ribniški občini pa niso dobile doslej niti dinarja s proračunom predvidenih dotacij. Predstavniki prizadetih društev, organizacij in krajevnih skupnosti pravijo, da to hromi delo, razen tega pa se boje, da po rebalansu občinskega proračuna, ki ga pričakujejo v drugi polovici leta, ne bodo dobili še tiste malenkostne dotacije, ki jim je odobrena.
Na občini smo 'zvedeli, da
proračunski dohodiki dotekajo počasi in zato tudi izdatkov ne morejo plačevati po sprejetem načrtu.
Predvsem niso pobrani davki iz kmetijstva. Vse kaže, da bodo zaposlili izterjevalca davkov.
Tudi dohodiki iz gospodarstva pritekajo boflj počasi. Čeprav sta proizvodnja in prodaja večja kot v istem obdobju lani, pa so kupci slabi plačniki in zato tudi podjetja počasneje poravnavajo svoje obveznosti.
Davčna uprava ima še po-
sebno nalogo: da bo bodoča davčna politika pravična. To je tudi v skladu s priporočili letnih konferenc SZDL in zborov volivcev.
Glavna skrb občinske skupščine in njenih organov bo, da bodo zbrali denar oziroma dohodke, ki jih predvideva občinski proračun.
Vendar pa stanje v blagajnah organizacij in društev ni tako kritično, ker jim je ob zaključku lanskega leta osta-
lo	nekaj (nekaterim celo precej) denarja, ki ga zdaj uporabljajo.
•	mn
Sh4 | *!*.»?
mm®
i*-;-M
V nedeljo so se vsa dolenjska kopališča spremenila v mravljišča kopalcev. Tudi na Krki in Kolpi je bilo vse živo, saj se je voda ogrela že na 20° C. Na Otočca je bilo več kot 400 osebnih avtomobilov. Na sliki: v Dolenjskih Toplicah so zabeležili rekorden obisk, saj so prodali okoli 2000 vstopnic. (Foto: Mirko Vesel)
DEBELI RTIČ IN FAZAN PRIČAKUJETA
dvesto otrok iz novomeške občine
Za letovanje bodo potrebovali 4,5 milijona Sdin
25. junija je iz Novega mesta odpotovalo 25 otrok na počitniško letovanje na Debeli rtič. Njihovo 14-dnevno bivanje bo veljalo 786.000 Sdin. To je bila prva skupina 200 zdravstveno ogroženih in okrevanja potrebnih otrok iz novomeške občine, ki se bodo zvrstili v poletnih mesecih na letovanju ob morju.
PEVCE ŠTIRIH PEVSKIH DRUŠTEV iz najbližje okolice Trsta so v nedeljo popoldne razen priznanj navdušenih poslušalcev nagradili prireditelji prvega srečanja dolenjskih izseljencev tudi z lončenimi majolika mi, s slikovito brošuro »SREČANJE NA DOLENJSKEM« in s številko Dolenjskega lista. Stiki so vzpostavljeni — pevski zbor ‘ Prosek-Kontovelj, katerega člani so bili tokrat tudi na obisku v Kostanjevici, pa so že obljubili, da bodo peli na eni izmed jesenskih zaključnih prireditev letošnjega kulturnega festivala (Foto: Mirko Vesel)
Prisrčen sprejem in čudovit pevski koncert
Oglušujte
v DL!
J||'( fill	i	'Mi
Druga skupina, v kateri bo 60 otroik, bo letovala od 30. junija do 17. julija v Fazanu. Tretjo skupino bo sestavlja-
lo	55 otrok in bo na morju od 17. juilija do 3. avgusta, v četrti pa bo spet 60 otrok, na letovanju pa bo od 3. do 21. avgusta. Z otroki iz novomeške občine bo odšlo na le tovanje tudi 20 otrok iz čmo-maijske občine.
Počitniško letovanje otrok iz novomeške občine bo ve ljalo okoli 4,5 milijona Sdin.
V	ta namen je občinska skupščina iz proračuna odobrila 2 milijona Sdin, s tem denarjem pa bodo plačali predsem strošflco počitniškega okrevanje za 85 otrok, ki so jih izbrale socialno zdravstvene komisije pri krajevnih skupnostih. Sredstva za
letovanje drugih otrok bodo zbrali s samoprispevkom občanov. Do 5. junija se je v ta namen že nabralo 1,806.378 Sdin, toda akcija, ki jo je
začel občinski odbor RK, še ni končana. Premožnejši starši bodo sami plačali stroške za počitniško okrevanje svojih otrok.
Tovarna zdravil KRKA, tovarna stekla INIS in nekatere druge delovne organizacije so obvestile občinski odbor RK, da bodo plačale stroške za letovanje otrok nekaterih svojih delavcev.
V Črnomlju in Kočevju so prisrčno sprejeli Pittsburški slovenski oktet,
V	soboto, 24 Junija, so člane slovenskega okteta Iz Pittsburgha v Črnomlju zelo lepo sprejeli. Dobrodošlico so gostom izrekli predsednik občinske skupščinske konference SZD inž. Rado Dvoršak, predsednik občinske skupščine Anton Dvojmoč in drugi, dekleta ▼ narodnih nošah pa so rojakom lz Amerike pripela nageljne.
Pevci so si ogledali Črnomelj in Župančičev muzej na Vinici, kjer Jim je zaplesala tudi tamkajšnja folklorna skupina ob spremljavi tamburašev,
Zvečer Je bil koncert v čr nomaljakem prosvetnem domu. V dvorani Je bilo okoli 400 pooluSalcev, ki Jih Je petje nastopajočih selo navdušilo. Poslušalcem je bila posebno všeč »Katrca« s solistom Johnom Umekom in skladbe, ki Jih Je na harmoniki zaigral Jaoob Derling. Ob koncu programa se Je za
prisrčen sprejem zahvalil u-metniški vodja ansambla John Fabec Umetniški vodja okteta je Frenk Bahor, čigar starši so doma z Belčjega vrha.
Naslednji dan Je Pittsburški slovenski oktet gostoval v Kočevju. Prt spomeniku na trgu je goste pozdravil predsednik občinske konference SZDL Nace Kamičnik, mladinci so jim spet pripeli šopke domačih rož, harmonikarji glasbene šole pa so jim zaigrali nekaj skladb. Popoldne je pred Hotelom Pugled nastopila folklorna skupina iz Predgrađa, zvečer ob 19. uri pa je domačinom slovenski oktet priredil koncert v Seš-kovem domu.
Z izrednim umetniškim posluhom za slovensko pesem so nam rojaki iz Pittsburgha, ki živijo daleč od stare domovine, na svoji turneji pričarali doživetje, ki ga zlepa ne borno pozabili!
V Metliki se sestanejo dolenjski počitničarji
Prvega julija bo v Metliki srečanje članov Počitniške zveze iz občin Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. V soboto popoldne bo ob 17. uri zborovanje mladih pred spomenikom na trgu, nakar si bodo počitničarji ogledali Belokranjski muzej in turistično točko Veselico, zvečer pa bo v prostorih tovarne BETRI ples s kulturnim programom. Igral bo jazz orkester garnizona Cm omeli. Gostje bodo lahko po želji prenočili v Metliki, kjer jim bodo organizatorji srečanja preskrbeli šotore za taborenje.
OB JUBILEJU
Se
QUENCE
I
kot rezultat modernizacija proizvodnje in sodobna tehnologije
40
C
i
V znak prisrčne dobrodošlice so dragim gostom, članom pittsburfikega okteta, ob prihoda v Kočevje pripeli pionirji tn pionirke rdeče nageljne Foto« J. Primc)
Pesem tržaških Slovencev ob Krki
Prvo srečanje dolenjskih izseljencev je za nami. Pobuda občinskih konferenc Socialistične zveze iz občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje ter Dolenjskega kulturnega festivala iz Kostanjevice na Krki za poletni praznik rojakov iz zamejstva je v soboto in nedeljo potrdila, da. z dobro organizacijo prireditev širša Dolenjska tako srečanje lahko uresniči in da prireditev zlahka preraste v tradicionalno in nadvse prijetno doživetje. Prvi uspehi s tokratnega srečanja spodbujajo, saj je bilo sobotno in nedeljsko slavje v Kostanjevici hkrati tudi lep prispevek k razvoju turizma na našem območju.
Kostanjevica Je prisrčno in toplo, kakorkakor to znajo in radi naredijo njeni prebivalci, že v soboto pozdravila v svoji sredi mnogo gostov, med kate rimi so bili najštevilnejši pevci iz tržaške okolice. Mesto je bilo v zastavah, zvečer pa Je pred Domom kulture znova zagorel tudi ogenj Dolenjskega kulturnega festivala v pozdrav rojakom in domačinom, ki so prihiteli na prvo srečanje dolenjskih izseljencev.
Okoli 2500 ljudi se je do mraka zbralo na grajskem dvorišču, kjer so v soboto zvečer Celjani zaigrali CELJSKE GROFE. Drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki, Je z vso pestro zgodovinsko širino dela pisatelja Bratka Krefta pri. tegnila navdušene gledalce, da so mno-
gim prizorom ploskali kar sredi scene. Pisateljeva ideja v delu, odlična igra članov SLG iz Celja in prizadevno sodelovanje gledalcev — vse se Je ujelo v razumevanju dobe in časa, ki nam ga prinašajo Kreftovi Celjski grofje v močni režiji Branka Gombača ter skupine najboljših igralcev Slovenskega ljudskega gledališča. Kvalitetno podane drame so bili iskreno veseli vsi, ki so ta vačer obiskali Kostanjevico.
Prekrasna poletna nedelja Je mestu na Krki z množico gostov od blizu in daleč dajala nevsakdanjo podobo. Gor-jupova galerija v Soli, Forma viva na prostem, Bergova in Jaindlova razstava
v	Lamutovem razstavišču — skratka, vsa kostanjeviška razstavišča so bila polna obiskovalcev, Obnavljanje stare
cerkve na samostanskem dvorišču, ld je bila tokrat odprta za obiske, Je prav tako pritegnilo mnoge goste, da so sl ogledali ta biser zgodnje gotike na naših tleh. Nič koliko pojasnjevanj lo pomenkov je bilo povsod, vsi pa so bili enotni v oceni, da ima Kostanjevica s h«.irr> razgibanim kulturnim življenjem ter naravnimi lepotami lepo turistično bodočnost.
Popoldanske prireditve Je začela godba na pihala lz Trbovelj s kvalitetni® promenadnim koncertom na grajskem dvorišču. Tu se Je do četrte ure zbralo nekaj nad 2500 ljudi; med njimi so biu mnogi rojaki iz zamejstva, gostje 1* Ljubljane, Zagreba, Karlovca in iz sosednih dolenjskih ter belokranjskih občin. Najprej Jih je pozdravil v imen« prirediteljev Peter Markovič, za njim pa Je govoril Stane Nunčič, predsednik ObS Krško. Vsem rojakom je zaželej toplo dobrodošlico in hkrati izrekel upanje, da bodo taka srečanja v vseD pomembnejših krajih Dolenjske in Bel® krajine počasi prerasla v tradicionalna praznike izseljencev.	.	.
Nato smo zavzeti prisluhnili slovenski pesmi s Tržaškega; domaj* in umetne pesmi so peli pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline pod v°»
V	ČASU SKRBI ZA RAST POSEVKOV
Vel. Gaber: požgalo je krompirievko
V Velikem Gabru je pred nekaj dnevi verjetno nepravilno uporabljeno škropivo proti krompirjevi plesni požgalo več krompirjevih njiv — Navodila o uporabi je treba strogo spoštovati — Kmetijski inšpektorji se pritožujejo
zaradi koloradskega hrošča
Toplo ta vlažno vreme, kakršno je bilo v juniju, je pra-
vi	raj za rastlinske bolezni in škodljivce. Na krompirju se ob koncu junija ali v začetku julija pojavi najbolj nevarna krompirjeva bolezen
—	krompirjeva plesen ali fi-toftora. Ta bolezen je take narave, da je ob pojavu pr-vih okužb, ki jih spoznamo po rjavih puhastih pegah, že skrajni čas za škropljenje.
Nekateri kmetovalci iz Velikega Gabra so po napovedih antifitoftome službe pred
kratkim škropili z duterjem, novejšim in zelo uspešnim sredstvom. Toda kmalu so ugotovili na robovih listov ožig, ki ga je povzročilo škropivo. Preiskava je pokazala, da so uporabljali predpisane količine škropiva na hektar. Kmetijski inštitut je na vprašanje takoj odgovoril, da tolikšne količine gotovo ne morejo požgati Ustja. Ostal je sum, da so večje količine tekočega pantakana, ki
radarju, povzročile nesrečo.
Takoj je bil tudi zastavljen poizkus, ki naj bi pokazal, če je ta trditev utemeljena.
Ko opozarjamo na skrbno je treba samo nekaj dni, in ravnanje in upoštevanje na- škoda je že velika. Prav te vodil, je treba tudi povedati, dni je na poljih največ ličink da krompirjeve plesni ob de- vseh razvojnih stopenj, zato
ju Je mogoče dolbiti v vsaki trgovini, sta bakreno apno in cuprablau.
Se nekaj besed o koloradskem hrošču. Kmetijski inšpektorji se pritožujejo, da ljudje premalo opazujejo razvoj hrošča. Ponekod so njive kar rdeče od njegovih ličink, lastniki krompirja pa še vedno ne škropijo. Zamuditi
je škropljenje najbolj učinkovito. Po izkušnji iz lanskega leta se je treba izogibati uporabi lindana, ker so se škodljivci nanj že navadili. Ljudje zelo hvalijo novejši
že vnem vremenu često sploh ni videti na krompirjevki.
Dež je trose bolemi spral do gomoljev, ki bodo v Skladišču močno gnili. Krompirjeva plesen je karantenska bole-so ga kmetje vmešali v duter zen, njeno zatiranje pa obve- preparat sevin, ki vidno in za istočasen boj proti kolo- zno. Preizkušeni škropivi, ki , takoj učinkuje. Na voljo ga
imajo v vseh prodajalnah z
PROIZVODNJA »ISKRE« V NOVIH POGOJIH	zaščitnimi sredstvi škroplje-
nje z njun pa m dražje kot z drugimi pripravki.
Inž. M. L.*
Tržišče je zakon, ki zahteva svoje
Ko se izdelek ne prodaja več dobro, se je treba takoj odločiti za novega, boljšega — Posodobljenje notranjega transporta v jugoslovanski proizvodnji odpira ISKRI novo tržišče — Veliki materialni stroški in pocenitev
proizvodnje
V	ISKRINI tovarni usmernikov v Novem mestu je zaposlenih 116 delavcev. Po planu bi jih moralo biti letos 120, toda kot povedo sami, bi bilo kar prav, če bi jih bi-
lo	namesto 116 samo 106.
Lani so s prodajo ustvarili 1 milijardo 132 milijonov Sdin prometa. Približno enak plan so nanr ravali sprejeti tudi letos, pa jim ga je prodajna služba ISKRE znižala. Z njo so lahko letos podpisali pogodbo za prodajo izdelkov le v vrednosti i milijarde 35 milijo nov Sdin. Precej usmemi-Skih naprav, ki jih izdeluje novomeška tovarna, je namreč na zalogi, neprodanih.
Do zdaj jim je prodajna •luisbn tt ustavi la za milijonov Sdin naročil in jim obljublja, da bo svojo pogodbeno obveznost glede prodaje v celoti- izpolnila. V novomeški tovarni usmernikov upajo, da bo tako, malo pa so le v strahu, da ne bo šlo gladko, ker poznajo s* v nje na tržišču,
Zaradi vedno večjega po manjkanja denarja podjetja ne kupujejo več raznih izdelkov in opreme talko brez premisleka kot včasih. Prodaja se prav zato ustavlja. Iz tega pa se poraja v novomeški tovarni usmernikov več problemov.
Ko se začno neprodani izdelki kopičiti, se začno težave z obratnimi sredstvi. Centralne službe ISKRE, med njimi tudi prodajna, so ostale lani po razcepu, do kate-
rega je v združenju podjetja dobnih materialov in sodob-
prišlo, brez kreditov, ker so imele denar samo tovarne. Zato so se dogovorili, da bo-
nih sestavnih delov ob nezmanjšani kvaliteti je pot, ki vodi k temu. Domači ISK-
do tovarne kreditirale pro- RINI racionalizatorjd so tu-
danji službi svoje izdelke 60 dni. To je nekaj časa zadoščalo, zdaj pa je rok kreditiranja že 90 dni. To seveda veže obratna sredstva in novomeška tovarna usmernikov ima v maju za 300 ^milijonov Sdin dolžnikov in za ioo milijonov Sdin upnikov.
S posredovanjem prodajne službe (PSO-prodajno servisna organizacija) prodajajo samo končne izdelke. V okviru posebnih pogodb, ki jih sklepa novomeška tovarna z drugimi ISKRINIMI tovarnami, pa dobavlja le-tem razne sestavne dele in
poizdollce. Racen tega Jih
ISKRINA nabavna organizacija oskrbuje z vsemi surovinami z domačega in tujega tržišča.
Drugi problem, še boljše, naloga je: prilagoditi se tržišču in njegovim zahtevam. Povpraševanje po kino, telefonskih in galvanskih usmer-n kih se zmanjšuje, prav tako po usmernikih za elektro-kare. V bodoče bo zato treba upoštevati dejstvo, da se bo jugoslovanska proizvodnja morala posvetiti posodobljenju v notranjem transportu.
Tretja naloga, ki jih čaka, pa je znižanje lastne ,cene izdelkov in pocenitev proizvodnje. Materialni stroški obsegajo kar 61 odst. vseh stroškov in tu se še skrivajo velike rezerve. Uporaba so-
di v novomeški tovarni že veliko prispevali za to.
Druga številka STIZIC
Ob koncu šolskega leta Je izžla na novomeški gimnaziji druga številka Stezic, glasila novomeških srednješolcev. Ce pogledamo preteklo leto, vidimo, da so Stezice kar redno izhajale. Stezičarji so povedali, da je letos na srednjih šolah zelo malo dijakov, ki so pisali, kar pa jih je so z gimnazije. Kljub temu so Stezice kar pestre. Komelj je s svojima portretoma Marjana Kozine in letošnjega nagrajenca ljubljanskega mestnega sveta dramatika Ivana Mraka številko zelo popestril. Razen proze -sad r«5[3u Tpni aoraajs ofafcuiasA mi.	P.	J.
Slovenščina za Slovence
Na vratih trafike in nekaterih trgovin sem prebral: »Delavni čas od ... do...« Zbodel me je tisti »delavni«, too bi mora-
lo	po vseh pravilih pisati »delovni«. Ločiti je namreč treba med pridevnikom »delaven« in »deloven«, kar marsikomu dela težave. Npr.:	Slo-
venci so delavni (pridni, marljivi) ljudje. Oblast je v rokah delovnega ljudstva (ljudstva, ki dela). Ponekod v delovnem času niso delavni (v času, določenem za delo, niso marljivi). Dvomim, da bi bdi čas v trgovinah marljiv, priden, kakor ponekod piše na vratih!
Mnogokrat tudi slišimo ali beremo, da je neka stvar rudeča ali rujava, kar je seveda napak (pravilno rdeča, rjava, toda rumena!). Predvsem ženskam dela težave tudi ženski in srednji spol pridevnika bolan in tako slišimo: »Nisem mogla priti, sem bila bolana.« Pravilno: bolan, bolna, bolno.
Tudi ne moremo reči, da se je nekomu iztekla vajeniška doba, temveč le vajenska doba po truda-polnem (pravilno utrud-
ljivem, truda polnem) učenju. Napačen je tudi pridevnik dosloven (dobeseden), novi župan pa tudi ni mogel biti enoglasno izvoljen (prav soglasno).
Prav boleče so nekatere skovanke, npr.: »meso-izdelki«, »mlekopromet«, v Ljubljani je še vedno podjetje »Trgohlad«, pa tudi neko podjetje »Bo-caprom« je nekoč (ali pa še?) strašilo po Ljubljani. Besede nas kar zbodejo v uho, čudno le, da niso tudi tistega, ki jih je skoval. Nič boljše niso niti »avtocesta« (prav avtomobilska cesta) kinodvorana (kino dvorana), avtoolje (olje za avto). Samo koristili bomo je-zaku, če se bomo izognili naslednjim izrazom, ki so žal še zelo pogosti: prisotnost duha (prisebnost), svrha (namen), usluga (storitev), višek (presežek), kronična bolezen mnogih govornikov in pišočih pa je »rakra-na«. Nenehno moramo poslušati, da je ta in ta stvar »raJkrana« našega gospodarstva, šolstva, zdravstva itd. Pravilno: rakova rana, huda, velika ali nevarna rana!
F. G.
OH ZDAJ GREMO, NAZAJ ŠE PRIDEMO... Čeprav zdaj, ko so šoli komaj pokazali hrbet, še ne mislijo dosti na povratek, jih bo v jeseni precej spet prestopilo šolski prag. Od 941 učencev na osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerneju (na sliki) jih je zdelalo 768 ali 81,61 odst. padlo je 141 učencev, 22 jih ni bilo ocenjenih, ker niso hoteli hoditi v šolo do konca leta (čeprav so se morali starši zagovarjati pri sodniku za prekrške in plačati kazen), 10 pa jih je prijavljenih za popravni izpit (Foto: P. Miklič)
Delegacijo Arcevie bodo sprejeli
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so razpravljali tudi o obisku občinske delegacije v Arcevii. Zaradi utrjevanja medsebojnih prijateljskih vezi so povabili v Ribnico 4-člansko delegacijo Arcevie, ki bo prišla na obisk avgusta letos. Skupščina je izvolila 8-člansko skupino, ki bo italijanske goste spremljala med obiskom. V tej skupini so: Franc Trdan, Bogo Abrahamsberg, Evgen Ivanc, inž. Pavel Trdan, Stane Nosan. Janez Picek, An-direj Klemenc, Ančka Pakiž in Milena Borovec.
Dve novi trgovini
Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Kočevje je predlagal skupščini, naj za 10 milijonov Sdin proda Trgoprometu del stavbe v Kočevju na Ljubljanski cesti
17.	Trgopromet namerava v teh prostorih urediti dve prodajalni: večjo za pohištvo in manjšo za sadje in zelenjavo. Novi trgovini bosta predvidoma odprti šele prihodnje leto.
vsem rojakom v tujini: z njo in ob njej so živeli in vztrajali v najtežjih okoliščinah — z njo in zaradi nje so ostali to, kar so še danes: zvesti in zavedni Slovenci! Ko so združeni pevski zbori zapeli pesem XIV. devizi je in novo verzijo U. Vrabčeve ZDRAVICE, Je množica navdušenih poslušalcev kar med iz-vaajmjem pritegnila pevcem s ploskanjem fai vzkliki! Tudi tu so prednjačili Tržačani in rojaki k okolice Trsta, ki niso tajili svojega navdušenja nad lepoto pesmi naše borbe in idej velikega Prešama!
Z izmenjavo daril, spominskih slik in toplih besedi Je bilo nedeljsko srečanje zaključeno. Izzvenelo je v toplo željo, da naj do takih obiskov še prihaja, nam pa se ob njem utrinja tole spoznanje: prihodnje leto bo za še boljši obisk in še temeljitejše seznanjanje rojakov potrebno vsaj nekaj mesecev več pripravljalnega dela. Se širše — In zlasti zgodnejša — propaganda za bodoče srečanje dolenjskih rojakov naj privabi med nas mnoge, ki tokrat niso pravočasno zvedeli za prireditve. Morda bo tudi prav, da se praznik dolenjskih izseljencev pomakne na konec julija ali v prve dni avgusta, ko bo v domačih krajih veliko več izseljenem, kot jih Je bilo tokrat. Dragocene izkušnje organizatorjev prvega takega srečanja pa so porok, da bodo naslednje prireditve lahko samo še boljše!	Tg.
stvom prof. Ignaca Ota, PD »France	iz Padrič pri Trstu. Čudovito so odme-
Prešoren« iz Boljunca, ki ga vodi Drago	vali med grajskimi arkadami zvoki naše
Žerjal, PD »Slovenec« iz Boršta pod	pesmi in vžigali srca! Videli ki slišali
JED IGRALCI IZ CELJA, ki so nas v soboto zvečer na grajskem dvojcu v Kostanjevici na Krki presenetili s Kreftovo dramo CELJSKI J*ROFJE, sta z močno in dognano igro izstopala tudi pater Gregor '•»ranko Grubar) in Prav dač (Andrej Nahtigal) — Foto: Viktor Berk
nuVan
Za
učinkovito
uničevanje W mrčesa ^ ^
OB DNEVU BORCA GOVORE ★ OB DNEVU BORCA GOVORE * OB DNEVU BORCA
„Ko se je zdanilo, so vžgali po nas”
Borka Kozjanskega odreda Anka Cerjak-Brinovec iz Brezine se spominja boja pri Jelšah, v katerem je padlo 23 partizanov
Ko danes podoživljam tragiko boja v Jelšah pod Bohorjem, posvečam spomine padlim soborcem in sestri Reziki. V pomladnem jutru 24. marca 1944 je omahnilo v smrt 23 borcev, med njimi tudi Rezika.
S	sestro sva maja 1942 pobegnili iz Slezije, kamor so Nemci preselili našo družino.
V	domačem kraju sva takoj navezali stike z zaupniki Osvobodilne fronte. Živeli sva
so nas obkolili in mimo čakali jutra. Zasedli so ugodne položaje in pod njimi sta se kot na dlani razkrivali obe kmetiji z vsemi pomožnimi poslopji.
Ko se je zdanilo, je počil prvi strel. Bilo je okrog šestih in naš stražar je obležal mrtev. Spoznali smo, da smo obkoljeni. Morali smo misliti na umik. Zašli smo v veliko zagato in najteže je bi-
lo	to, da smo bili zraven novinci brez izkušenj o partizanskem bojevanju. Tudi orožja nismo poznali.
Nemci so silovito napadli,
nastala je zmeda. Pod vodstvom komisarja Cirila in komandanta Jerina smo tekli na položaje. Pri umikanju borci niso dovolj upoštevali povelj in navodil, ampak so se skušali reševati po poti mimo vaškega studenca, od tam pa v hrib. Ta pot pa je bila za sovražni ogenj najboljša tarča. Največ borcev je padlo prav na begu proti Studencu. Rešili so se le tisti, ki so se umikali levo po jarku navzdol. Umik je nekoliko kril Miha Kostrevc, ki se je prebdi v hrib in od tam pogumno streljal po Nemcih.
Ogenj z nasprotnega hriba pa je bil prehud in pokosil je 23 naših borcev. Nekaj je bilo ranjenih, nekaj ujetih.
V	tem boju je bila hudo ranjena tudi moja sestra Rezika. Nekaj časa je še bežala. Z Miro Pungerčičevo, Marjanom Jerinom in Mihom Ko-strevcem smo jo odpeljali globlje v gozd. V Glažuti nam je umrla in niti vode ji nismo mogli ponuditi v zadnjih trenutkih.
Kolikor nas je ostalo živih, smo krenili mimo zased proti Bohorju. Skoraj tri dni smo bili brez hrane, prezeb-
li	in mogli. Neka kmetica je zvedela za nas in nam prinesla jedi. Prišli so tudi pripadniki VDV in nas povezali s prvo četo.
aktivista
v Pišecah in pogosto nama je sledil gestapo. Februarja 1944 sva se priključili partizanom na Kozjanskem. *
Naša četa se je 22. marca ustavila v zaselku Jelše pod vrhom Oslice, kjer smo prenočevali pri bratrancih Šoštaričih. To sta dve kmetiji s številnimi gospodarskimi poslopji, stisnjenimi v kotlino med hribi. Tu smo ostali še naslednjo noč, in to je bilo za nas usodno. Mimo zaselka je speljana pot od Zagorja proti Senovemu. Nekdo, ki je šel tam mimo, nas je verjetno prijavil policiji na Senovem. Sovražniki
Na Kozjansko sem prišel 1942. leta s Francem Gorše-tom, Jernejem Stefančičem in Vinkam Arhom. Naša skupina se je povezala s političnimi delavci na tem območju in še posebej z Modrasovo četo. Vzpostaviti smo morali dvoje kurirskih zvez z Zagrebom. Prva je potekala preko Klanjca, druga preko Dobove. Kurir za zvezo Klanjec je bil najprej Franc Gorše, nato Janez Rožman, Tonček Lah-Zmago in še Alojz Večko. Prva kurirja za zvezo preko Dobove sta bila Jože Zorko in Andrej Cernoš, od jeseni 1942 pa Ivan Zorko-Stane.
Pretekli so komaj štirje dnevi, ko se je naša skupina povezala z aktivistom Slavom Rožancem in Ivanom Rožmanom, čez mesec dni s Svetozarjem Capordo in Tončko Čečevo, z njunim posredovanjem pa s članoma pokrajinskega komiteja za štajersko, Sergejem Kraigherjem in Martinom šnajderjem.
Na Kozjanskem sva od aktivistov iz Zagreba ostala le midva z Rožancem. Gorše se 1943 ni več vrnil iz Zagreba, Štefančič je padel v roke gestapu, Rožman pa je zbolel in s pomočjo znancev smo ga poslali na zdravljenje v
„Hiša je bila obdana z žico”
V	Podzemlju živi Alojz Skala, eden prvih aktivistov iz leta 1941. Priklicali smo ga od dela pod kozolcem, nato pa je obujal spomine na začetek aktivističnega dela, ki je bil zanj še posebno nevaren:
—	Kakih 20 m od hiše so imeli Italijani v šoli moćno postojanko, zato je bila tudi naša domačija krog in krog obdana z bodečo žioo. Prek nje nismo smeli ,in če smo hoteli po vodo, smo morali
prositi. Bil sem terenski obveščevalec in sem moral priti med ljudi ter hoditi na sestanke, kjer smo dobivali literaturo. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se ponoči spuščal čez leseni balkon in bodečo žico ter previdno smuknil v vas. Zmeraj sem bil v hudi neva-rnosti, da me ne bi videli Italijani, ki so vso noč stražili tik našega dvorišča, če bi samo malo zaropotala kaka deska na lesenem balkonu, bi me
ga je nekdo izdal, nakar so ga aretirali in ustrelili. Tovariš Arh se je vrnil v Zagreb in se nato priključil partizanom v Bosni.
Svetozar Caporda in jaz sva dobila v obdelavo obširen teren. Segal je od Dobove, Šempetra, Podsrede in Rajhen-burga do Krškega. Pavle Baloh in Tončka čečeva sta delala na območju med Seno-vim in Zidanim mostom. Po napotkih tukajšnjih političnih delavcev in OF iz Zagreba smo prizadevno iskali stike s člani Partije in vsemi naprednimi ljudmi, zavedajoč se, da nobena partizanska enota ne bo mogla obstati brez podpore prebivalstva.
Biti sam je teže kot karkoli
Martina Petrič iz Novega mesta: — To se je zgodilo v začetku 1944. Takrat sem bila okrožna sekretarka SFZ. Skupaj s Poldetam Mačkom, takratnim sekretarjem Okrožnega komiteja KP, sva morala organizirati sestanek v mokronoškem rajonu. Ta Je bil takrat na Debencu.
Sestanek se je zavlekel poano v noč. Drugi dan zjutraj smo se pogovorili še nekatere stvari. Zunaj je bdla gosta megla. Mene je obhajala slutnja, da se nekaj pripravlja. Silila sem Poldeta Mačka naj pohiti, da bi čdmprej odrinila nazaj na okrožje. Ko sva končno le odšla iz hiše, v kateri je bil rajon, in se v megli odda-
ljila komaj kakšnih 200 metrov, je že zaropotalo. Belogardisti iz Tržišča so napadli rajon. V spopadu je, kot sva zivedela pozneje, padel sekretar rajona Nace Brzin. Sovražni rafal ga je pokosil na vratih hiše.
S	Poldetam sva se najprej pritajila, nato pa sva se začela skozi meglo in tišino, ki so jo prekinjali streli in rafali, vračati proti Sadinji vasi. Vso pot nazaj do čolna, s katerim sva se pri Straža prepeljala čez Krko, nisva srečala žive duše. Megla je zagrinjala pokrajino še naprej in v zraku je bilo nekaj morečega. Te poti, polne pričakovanja stre lov iz zasede, pričakovanja sovražnih postav, ki se bodo kar naenkrat izluščile iz megle, ne bom nikoli pozabila. Tako grozotne občutke mi je najbrž vzbujalo dejstvo, da vso pot nisva srečala nobenega partizana, nobenega obveščevalca, skratka žive duše ne! V partizanih pa je bilo tako da si tudi v najhujši ofenzivi in hajki vedno kje našel koga od svojih, se z njim pogovoril, zvedel kaj o sovražnikovih premikih in odšel naprej. Na tej
i	poti pa mi je manjkalo prav tega!
Namesto hrane krogle v pozdrav
Gradec. Ker pa je po poti tako zavzeto propagiral NOB,
„Noči pri Lukovdolu
imeli. Nevarnost je bila toliko večja, ker so name še posebej pazili. Bil sem sumljiv, ker nisem hotel pozdravljati po njihovo, razen tega me je nekdo zatožil.
Dolgo sem delal v takih razmerah. Kasneje je prišlo do tega, da bi moral v hosti sekati les za Italijane. Tega nisem hotel, zato sem šel v Črnomelj k dr. Šobarju, da mi je izdal zdravniško spričevalo, s katerim sem se izkazal nesposobnega za težko delo. Toda ko sem se vračal iz
Slavko Felicijan, upokojenec iz Ribnice, rad slika kot amater. Ukvarja se z akvareli, z oljem in tempera barva mi. Najbolj so mu pri srcu pokrajinski motivi, pa tudi od portretov ne beži. Zdaj, ko je upokojen, se veliko la že posveča slikanju. Slavko je opisal iz svojih partizan skih spominov naslednji do godek, ki ga je doživel nad Kočevsko Gotenico.
—	Bilo je sredi nemške ofenzive, novembra 1943. Med partizani in Nemci so se bili hudi boji. Jaz sem bil borec v IX. brigadi. Ker nismo imeli hrane, sem bil s še dvema tovarišema določen, da jo priskrbimo. S seboj smo vzeli mulo. Prišli smo do hrane in jo nakladali na mulo. Takrat je iznenada zasikala v noč nemška raketa in nas osvetlila pri delu. Strojnični rafal je enega izmed nas — bil je to Rus — prerešetal, da je bil na me
stu mrtev. Tudi naša uboga mula je ni odnesla nič bolje; pod točo krogel se je sesedla. Jaz sem planil v hitrih skokih na eno stran, tovariš. ki je še ostal živ, pa na drugo stran. Za tega fanta še danes ne vem, če je ostal živ ali ne. Vso noč sem naio taval po gozdovih, ob svitu drugega dne pa sem srečal znanega partizanskega komandanta Dakija. Bil je sani s konjem. Tudi on je bil ze-
lo	lačen. Po sreči sva našla dva surova krompirja in ju pojedla kot najboljšo slaščico, saj oba že nekaj dni nisva imela nič v ustih.
Ko sva takole tavala po gozdu in iskala naše, sva opazovala nemške svetlobne signale, s katerimi so se njihove vojaške enote sporazumevale. Kot telegrafist sem nekatere njihove pogovore razbral in z Dakijem sva se zelo smejala, ko sem mu povedal, da neka nemška vojaška eno-
ta pravkar s svetlobnimi signali obvešča druge enote, da se ji je porečilo ubiti partizanskega komandanta Dakija-Prav ta Daki je stal ob meni živ in zdrav in oba sva se, prav lačna, iz srca smejala . • •
—	r
mesta, so me čakali, aretL rali in odpeljali v ječo v črnomaljskem gradu. Osem dni me niso zaslišali, medtem pa je žena hodila zame prosit. Vsakič je prinesla nekaj slivovke, jajc in klobas. Ker niso pri meni našli nič sumljivega materiala, so se o tajali. Tudi tisti, ki me je zatožil, je umaknil svojo izjavo, ko so mu naši zagrozili. Tako so me izpustili, jeseni 1943 pa je zelencem tako odklenkalo.«
ne bom pozabil!"
„85 Italijanov je prišlo pome”
da se sovražnik ne bi prikradel do nas.
2ivce smo imeli do skrajnosti napete, ko smo ure in ure zrli v temo ter vsak hip pričakovali, da bo na nas kaj skočilo. Kljub temu da tisto noč ni padel noben strel, se mi je zdela najbolj napeta v vsej moji partizanski dobi.«
Tudi Anton Šobar iz Kloštra pri Gradcu, ki Je opisal ta dogodek, je eden tistih, ki so že leta 1941 začeli sodelovati v osvobodilnem gibanju- Najprej je bil aktivist in rajonski odbornik, leta 1943 pa je postal aktiven borec 15. brigade. Kasneje je kot kolar delati v delavnicah VII. korpusa, vendar so morali tudi obrtniki-borci sodelovati na pohodih. Večkrat je pokalo, nevarnosti ni nikdar manjkalo, toda noči pri Lukovdolu Anton Sobar ne bo pozabil.
odprl, so kar pOanili vame & spraševali, če sem zaščitnik Rekel sem, da nisem, a so me vseeno zvezali. Zvezanega so me gnali v Semič, me vso noč zasliševali in tepli, da bi povedal, kdo je zahajal k nie* ni. Vzdržal sem, tako da 0(1 mene niso nič zvedeli. Iz Se” miča so me vlekli v Dol. Toplice, me dva dni Pus^. brez hrane, nato so me peljali t ljubljansko belgv-sko kasarno, od tam pa v ter nacij o na Rab.
Po kapitulaciji Italije sen* se javil v Rabsko brigado, pa je bila razformirana, se
šel domov — k cankarjevcem,
kjer sem ostal vse do ju 1 1946. V vojski sem delal večinoma kot sekretar KP v _ ti, nato v bataljonu in koncu v štabu brigade.«
»še zdaj se večkrat spomnim na leto 1945. Bil smo že na pragu svobode, ko sem bil določen za vodjo patrole, ki je imela nalogo vso noč
varovati brigado, oddaljeno le kakih 200 metrov od ustašev pri Lukovdolu. Borci so utrujeni pospali, mi pa smo morali neslišno hoditi okoli položaja ter napeto opazovati,
Tistega dne je Matija Ber-šič, doma iz štrekljevca, kosil že drugo parcelo pri Stranski vasi. S ceste smo klicali, naj pride bliže, a je kosilnica preveč ropotala, da bi nas slišal. Hribček in dol sta bila vmes, pa sva se le našla. Obrisal si je zagorelo in znojno čelo, nato pa sva se kar na travniku pogovorila.
zob, zaito sem spal v hiši, sicer me ne bi dobili. Ko sem
»Z Jožetom Mihelčičem sem se sestajal že od leta 1939 dalje, za OF pa sem začel delati med prvimi 1941. Na področju Vrtače sem prevzel najprej terensko delo, potem sem bil zaščitnik. Do jeseni 1942 so se pri meni vsak dan oglašali partizani. Nekateri so vedeli za moje delo, zato me je soseda izdala in 27. septembra 1942 je 85 Italijanov obkolilo mojo hišo. Tistega dne me je bolel
OB DNEVU BORCA GOVORE ★ OB DNEVU BORCA GOVORE * OB DNEVU BORCA
Samov poslednji miting
Živega niso dobili — »Mrtvi so pozabljeni, pa tudi o živih nič ne slišim«
— V nočeh, ko ne morem spati, se mi začne kar sam od sebe pred očmi predvajati film izpred 25 let, ki sem
dal naslov »Poslednji miting«.
Tisti miting smo imeli leta 1942 tik pred roško ofenzivo v Grintovcu pri Starem togu, se je spominjal France Ožbolt iz Kočevja.
— Samo Nahtigal iz Ljubljane, takratni organizacijski sekretar pri kočevskem okrožju, majhen, slaboten in bolehen, je na mitingu govoril tako ognjevito, da sem se čudil, od kod jemlje moč.
Ivan Rob je recitiral dve svoji zbadljivi pesmi: »Teta Spela rjuho prala« in »Na deželi pri Ljubljani« ter več borbenih Borovih.
Na mitingu so nastopili še: učitelj Trobiž, Vojteh Ne-
mec, Savinjčan, Janez Kardelj, črnolasa mladinka Dragica, osemnajstletna blondinka Zdenka, Seka iz Hrvatske in jaz.
Za mnoge nastopajoče je bil to zadnji miting. Pogosto se ga spominjam verjetno zato, ker me boli, da so mrtvi junaki pozabljeni, pa tudi o
Za mir smo, in ne za vojno!
Ogorčeni smo, ko poslušamo vsak dan po radiu ali beremo v časopisih vesti o vojni. Zakaj je potrebna vojna, mar ne bi bilo lepše živeti v miru? Ne želimo doživeti tega, kar so morali naši starši, ko so bili mladi, kot srno danes mi! Sočustvujemo s prizadetimi družinami, z materami, zlasti pa z otroki, ki so izgubili dom, ki so lačni in trpijo grozote vojne.
Želimo, da bi bila ta vojna končana, toda konča naj se pravično! To je želja nas, mladih ljudi, ki imamo pred seboj še veliko nalog m jih želimo uresničiti pod vodstvom našega ljubljenega tovariša Tita!	__
J	MLADINSKI AKTIV
trška gora
preživelih doslej še nisem ničesar slišal.
Med prvimi je izgubil življenje Samo. Prav med ofenzivo ga je prišla obiskat žena iz Ljubljane. O njej in hčerki mi je pogosto pripovedoval. Zelo rad ju je imel, kakor je imel rad svobodo, pravico, enkost, bratstvo, partijo ...
Z ženo in Seko se je pred Italijani umikal iz Starega loga pri Novem Bregu. V neki dolinici so Italijani vse tri obkolili. Samo je bil prepričan, da se ne bodo rešili, živ pa ni hotel priti sovražnikom v roke. Predlagal je ženi in Seki, da bi vse tri ustrelil. Pristali sta. Seko je le težko ranil ženo, in sebe pa je smrtno zadel. Težko ranjeno Seko so kasneje našli partizani in je ozdravela.
Italijani so v tej ofenzivi ujeli in ustrelili Ivana Roba in Kardeljevega Janeza. Septembra pa so v goreči hiši v Pokštajnu pri Mozlju ujeli tudi Savinjčana, ki je po Samovi smrti prevzel njegovo funkcijo organizacijskega sekretarja okrožja, ga mučili in nato ustrelili.
O vseh ostalih udeležencih »Poslednjega mitinga«, ki so morda še živi, ne vem ničesar. Rad bi kaj zvedel o njih in se tudi srečal z njimi. Slišal sem le, da živi Savinjčanova mama — njegovega pravega priimka in imena nisem nikoli zvedel — pozabljena v neki podstrešni kamri v Laškem.
Italijanom odpeljali živino
Živina, krompir in žito za partizane z italijanskega posestva »Emona«
Italijani so nas zasledovali le do prosvetnega doma (ki je kilometer ali
Leopold Grebenc iz Mo zija, ki je bil že 1941 in 1942 član krajevnega in rajonskega odbora, je povedal:
— Naloga nas odbornikov je bila, da smo pridobivali ljudi, kri bi pomagali partizanom. Razen tega smo partizane tudi oskrbovali z živežem. Na njivah italijanskega posestva »Emona« smo ponoči želd žito in kopali kirompir ter vse skupaj pošiljali partizanom.
Maja ali junija 1942 pa smo odpeljali živino, kri jo je imela »Emona« v Mozlju, črnem potoku in Starem Brezju.
Italijani so hoteli dobi-s kam/ionom, polnim voja-
ti živino nazaj in so se kov, odpeljali ponjo v Mozelj.
Ko so prišli do mostu, ki je okoli kilometer in pol pred Moczljem, jih je opazil župnik Mate in udaril plat zvona.
Takrat se je začelo. V nekaj minutah smo vaščani znosili na vozove živila, obleko, pohištvo, posodo in otroke ter bežali proti Verdrenku. To je bil direndaj! Raztresali smo riž, makarone; porcelan se je drobil živina je mukala otroci jokali, ženske cvilile... To bi bil lep film, če bi ga posnel! Seveda smo odpeljali s seboj tudi našo m italijansko živino. Ušla nam je le ena krava s teletom.
dva iz vasi), naprej pa so se na našo srečo baH.
„Bil sem v tretji skupini"
Ciril Majcen, eden izmed sinov Majcnove družine, ki je prispevala za osvoboditev šest sinov, mater in očeta, pripoveduje o pripravah na pobeg iz
Gonarsa
„Boj je trajal vso noč in ves dan”
Kozje je sovražnik spre- stojanko, da bi laže prišel menil v močno utrjeno po- do živega borcem na Kozjanskem. Napad na to sovražno gnezdo mi bo ostal še dolgo v spominu.
Bil sem obveščevalec. V noči na 11. september 1944 je Bračičeva brigada napadla Kozje, borci Kozjanskega odreda pa so branili sovražniku dostop po cesti proti Senovemu in Šempetru. Boj je trajal vso noč in ves dan. Sovražniki so se vdali šele naslednji večer, ko so naši zažgali utrjeno župnišče.
Pred očmi imam še vedno tudi dogodek, ko smo obveščevalci za las ušli smrti. Takrat so Nemci požigali Stranje. Mislim, da je bilo no-
Granate na gledališče
vembra 1944. Vseh šest nas je bilo v hiši, ko priteče neko dekle z novico, da prihajajo Nemci. Umaknili smo
se po hosti navzdol, a že nas je čakala zaseda. Naš tovariš Rudi Koritnik z Vidma je bil ranjen. Vlekli smo ga s seboj na varno. Tekel sem v Zabukovje obveščat bataljon in Kozjanci so potem razgnali Nemce. Ranjenca smo srečno spravili v bolnišnico na Planino. FRANC PLANINC
»Ko sem delal za OF na območju Šentruperta, so me kot aktivista Italijani odpeljali v znano taborišče Gonars v Furlaniji. Imel sem kar srečo: dali so me na delo v kuhinjo, kjer je 40 kuharjev pripravljalo hrano za okoli 5 tisoč taboriščnikov. Čeprav so naši nadzorniki strogo pazili na nas, smo vendarle večkrat »spesnili« kakšno vrečo kruha ali kaj drugega za pod zob. V času velikega pomanjkanja, v katerem smo takrat živeli, so bile te stvari najvažnejše.
Pokojni Boris Kraigher je s tovariši skoval načrt za pobeg iz taborišča. Kopati so začeli pod staro barako, ki je imela dovolj kletnega prostora, kamor so odlagali nakopano zemljo. Ko so kopali dlje, so potrebovali tudi razsvetljavo. Zaprosili so me, naj v
kuhinji ukradem malo olja, kar sem tudi naredil in jih ves čas oskrboval z njim.
im
Ko je bil v siju lojevke rov, ki je vodil pod taboriščno žico do koruzne njive, izkopan, je bilo treba izvesti pobeg. Za to je bilo predvi-
denih 32 ljudi, ki so bili razdeljeni v štiri skupine po osem. Bil sem v tretji. Vsi smo nestrpno čakali, kdaj sa bomo rešili težkega taboriščnega življenja.
2al nam načrt ni uspel v celoti. Prva skupina, v kateri so bili sami ilegalca je ušla potem pa so Italijani odkrili namero in trem skupinam preprečili pobeg.
Po tem dogodku so nas preselili v taborišče v srednji Italiji. Tam smo dočakali kapitulacijo Italije. Od tam sem šel v Bosno, kjer sem so vključil v deveto dalmatinsko divizijo, in ob zmagi vkorakal v osvobojeni Trst,« je Ciril živo pripovedoval spomine na dogodke, ki jih od sedanjosti loči že četrt stoletja.
M. L.
Milan Kacjan iz Ribnice je *nan kot dober pevec, ribič še kaj. Dela na občini, kjer se ubada z obrtništvom, gostinstvom in stanovanjskimi Zadevami. Na partizanske ča-86 ne bo nikoli pozabil. Mno-Ki dogodki so mu ostali živo * spominu, zlasti rad pa se spominja Frontnega gledališča VII. korpusa, v katerem Je sodeloval eno leto. Dajmo »nu besedo, da nam opiše do-Jvljaj partizanskega gladališ-«Uka iz časov vojne vihre.
—■ Bilo je v jeseni 1944, ko Smo pod kozolcem v neki va-41 pod Gorjanci, imena se žal Qe spominjam več, igrali. Na spojedu smo menda imeli skrivače, ki so jih predvajali ?a borce Cankarjeve brigade. **valežnih poslušalcev in gledalcev je bilo dovolj. Igri se predali z vsem srcem, je razplet na odru že dosegel višek, Je od Novega meta iznenada prifrčala grana-V pozdrav so nam jo spu-tili Nemci, ker so najbrž izdali, da je tu nekje partijska brigada. Granata je Rešila cilj, mi pa smo igrali a'je. ko da se ni nič zgodi-
lo. Tudi občinstvo ni bilo kaj posebno vznemirjeno. Ko pa so začele granate padati vedno pogosteje in vedno bliže našemu »odru«, smo morali pobrati šila in kopita in igro prekiniti. Rekvizite smo zbasali v cule, jih naložili na hrbet mule in odjadrali proti Gorjancem. Cankarjevci, naši poprejšnji gledalci, pa so odšli na položaje.
Za partizanske gledališčnike niso bile takšne prekinitve nastopov nič novega, saj se nam je to nemalokrat primerilo. Kljub temu pa je bilo v Frontnem gledališču zelo lepo.
„Pomagajmo napadenim narodom!"
LJUBLJANA, 17. jun. — Predsednik republiškega koordinacijskega odbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu Franc Le-skošek-Luka je ob skupnem pozivu družbeno, političnih organizacij Jugoslavije za pomoč žrtvam agresije na Srednjem vzhodu dal naslednjo izjavo: Priče smo novim akcijam povampirjenega imperializma, spričo katerega ne more ostati neprizadet nihče, komur sta pri srcu mir in svoboda. Danes je vsakemu našemu človeku jasno, da je napad, izraelskih oboroženih sil na arabske narode, ob polnem varstvu in pomoči angloameričkih imperialistov, napad na politiko miroljubne koeksistence med narodi nasploh. Namen je bil zrušiti v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu steber te politike in s tem porušiti obstoječe stanje. Načrti imperialistov so dolgoročni in agresivni. Pred tako nasilno politiko ne bi bH varen nihče. Zato je potrebno 2 vsemi silami zaustaviti a-gresorja in prodiranje njegove nevarne politike, ki se poslužuje vseh sredstev: od podkupovanja do vojaških pučev, od hujskanja do neposredne vojaške intervencije s ciljem, da poruši ravnotežje sil in da doseže strateške
pozicije, ogrozi mir, ustvari nemir in vojno vzdušje.
Sklep našega državnega vod-stm, da pomaga napadenim narodom, ki so postali žrtve agresorja, izraža voljo in željo nas vseh. Zveza združenj borcev, ki vključuje tisti del prebivalstva, ki je v najtežjih časih okupacije in preganjanja vodil najtežjo bitko za osvoboditev svojega naroda in izbojeval zmago nad prav tako brezobzirnim napadalcem in okupatorjem ter oholim zavojevalcem, je najbolj poklicana, da obsodi napadalce in okupatorja in da se vključi v akcijo za zbiranje pomoči arabskim narodom, ki so kot žrtve agresije te pomoči potrebni.
Naša solidarnost z neangažiranim svetom ni samo deklaracija. Ona se in se mora izražati zlasti takrat, ko je prijateljskim narodom potrebna konkretna pomoč. To naj bo poduk vsem imperialističnim silam, ki si prizadevajo zatreti idejo in sile miroljubne in aktivne koeksistence med narodi s tem, da z orožjem mogočneža nasilno zatro svobodno in neodvisnost malih narodov.
V tem času je potrebna enotna akcija zbiranja pomoči, ki naj zajame vsakega našega človeka,
ki hoče živeti v miru in ki se zavzema za svobodo in neodvisnost narodov. To bo tudi obsodba agresorja in njegovih zavojevalnih teženj, dokaz naše solidarnosti, in doslednosti, izraz naše neomajne zvestobe politiki miru in miroljubnega urejevanja odnosov med narodi, id je hkrati zagotovilo eksistence, neodvisnosti in svobode vsakega naroda.
Oblike pomoči so različne: od denarnih prispevkov do zbiranja krvi, od dodatnih delovnih dni do blagovnih nakazil podjetij. Naša solidarnost in pomoč žrtvam imperialistične agresije. ki se je v tolikšni meri izkazala v zbiranju pomoči in krvnega prispevka za svobodoljubno vietnamsko ljudstvo, naj bo naš plebiscit.
Koordinacijski odbori za po moč vietnamskemu ljudstvu naj razširijo svojo dejavnost na zbiranje pomoči vsem žrtvam im perialistične agresije in naj bodo iniciatorji nabiralnih akcij in drugih vrst pomoči tudi za prizadeto arabsko ljudstvo.
Tudi ta akcija naj bo dokaz naše zvestobe in doslednosti na še politike, ki je jugoslovansko skupnost krasila med vojno in vsa povojna leta.
STANKO ŠKALER:
KOZJANSKI
ODRED
Ponovna okrepitev bataljona v marcu 1944
Po pohodu XIV. divizije čez Kozjansko je sovražnik dan za dnem pošiljal oborožene enote proti Bohorju. Le z neprestanimi pohodi in menjanjem položajev so se lahko kozjanski borgi izmotava-
li	zasledujočim Nemcem.
Kljub nenehnemu sovražnikovemu zasledovanju se je število borcev na Kozjanskem večalo. 16. marca so pri lovski koči na Bohorju okrog 90 borcev bataljona razdelili v tri čete. Komandant bataljona je bil Janez Rožman, komisar Ivan Kostevc-Ciril, njegov namestnik pa Marjan Jerin. To je pomenilo ponovno okrepitev Kozjanskega bataljona, ki je ob velikem nemškem napadu na Preski 20. in 21. decembra 1943 utrpel manjše izgube moštva.
Po ponovnem formiranju bataljona se je ena četa s komandantom Janezom Rožmanom z Bohorja odpravila v okolico Bizeljskega, osta-
li	dve pa sta ostali na Bohorju. Zvečer 22. marca sta se ustavili v zaselku Jelše pod vrhom Oslica, kjer so prenočevali pri posestnikih bratrancih Šoštaričih. V tem zaselku so prenočevali tudi nar slednjo noč, kar pa je bilo žanje usodno. Mimo zaselka vodi pot iz Zagorja proti Senovemu. Kdo je šel v tisti noči po poti skozi Jelše proti Senovemu, bo najbrž ostalo za vedno neznano, gotovo pa je tisti neznani popotnik izdal policiji v Senovem, kje se nahajajo kozjanski partizani. Le tako si lahko tolmačimo dejstvo, da so okrepljene policijske sile 24.marca zjutraj skoraj v celoti obkolile zaselek in samo čakale, da se zdani.
Okrog šeste ure je bil zadet stražar. To je bil borcem znak, da so obkoljeni in da se je treba pripraviti na umik. Položaj je bil toliko težavnejši, ker je bilo med njimi več novincev, ki še niso imeli orožja niti izkušenj partizanskega bojevanja. Slednje je namreč bilo usodno. Pri umikanju niso upoštevali povelja in navodil, ampak so se vsi skušali reševati po isti poti mimo vaškega studenca in na to v hrib Oslica. Ta pot pa je bila najboljša tarča sovražnikovega orožja. Največ borcev je padlo prav na poti proti studencu. Izgube so bile izredno boleče; padlo je
23	borcev, nekaj ranjenih borcev je bilo ujetih.
Naslednje dni je sovražnik spet pogosto križaril po Bohorju, da bi odkril ostale borce. Zato se je četa pod vodstvom Janeza Rožmana dva dni zadrževala v neposredni bližini Brežic v gozdu Dobrava nato pa je 1. aprila torenila prek Sotle ni Hrvaško. Sotla je bila tisti čas zalo narasla, toda borci so jo morali bresti, saj bi s prehodom čez most takoj opozori-
li	sovražnika nase. Na Hrvaškem so prebivalci borce če-
OBVESTILO
Bralce sestavka »Kozjanski odred« obveščamo, da zaradi skrčenega obsega prihodnje številke v njej ne bo nadaljevanja »Kozjanskega odreda«, pač pa bo 4. 'nadaljevanje objavljeno gele 13. julija! Prosimo, da to z razumevanjem upoštevate!
UREDNIŠTVO
te z veseljem sprejeli in zanje poskrbeli.
Pri Treh kraljih blizu Tu-heljskih Toplicah so četo — štela je 25 borcev — prve dni aprila zaradi nebudnosti stražarja obkolili ustaši. Ustaši so se neopazno približali stražarju in ga ubili, nato pa prav tako neopazno obkolili hišo, v kateri so bili borci zbrani pri zajtrku, četi se je uspelo po krajšem boju prebiti in brez izgub umakniti. Na zbornem mestu so ugotovili, da se ni rešil kuhar Rudi Žmavc, doma iz Bizeljskega. Pozneje so od prebivalcev zvedeli, da je na umiku zaostal in se skril v nekem hlevu, pa so ga ustaši izsledili.
Nekako sredi aprila je četa sodelovala z Radičevo brigado in z borci Zagorskega bataljona v napadu na Klanjec. Ustaši so v borbi uporabljali celo tanke, ki pa so tako slabo merili, da z obstreljevanjem partizanskim enotam niso povzročili nobene škode. Ko je po končanem obstreljevanju prešla v napad ustaška pehota, se je usula po njej gosta toča svinčenk. Iznenađeni ustaši so s tanki vred zapustili Klanjec, in tudi naslednje dni so jih hrvaški in slovenski partizani pod Klanjcem zaman pričakovali.
Bataljon preraste v Kozjanski odred
V	drugi polovici aprila 1944 je komandant Kozjanskega bar taljona Janez Rožman vodil svojo četo iz Hrvaškega Zagorja nazaj na Kozjansko. Borci so se s hvaležnostjo poslavljali od prebivalcev zagorskih vasi, pri katerih so bili vedno prijazno sprejeti in preskrbljeni. Zopet so v zavetju noči bredli Sotlo, ki pa v teh pomladnih dneh ni več bila tako mrzla kakor pred dobrim mesecem, ko so prihajali na Hrvaško. Krenili so proti Drenovcu, kjer naj bi se srečali s preživelimi borci ostalih dveh čet. Ti dve četi sta imeli v svojih vrstah precej novincev, zato je število njihovih borcev kljub krvavi tragediji na Jelšah precej poraslo. Vse tri čete so imele nad sto borcev, kar je dovoljevalo, da bataljon preraste v odred.
To je predvidel štab IV. operativne cone, ki je poslal na Kozjansko španskega borca kapetana Mišelja z ukazom o ustanovitvi Kozjanskega odreda. Da bi izpopolnili poveljniško osebje novega odreda, je Glavni štab NOV Slovenije poslal na Kozjansko konec aprila nekaj starih, v bojih preizkušenih partizanskih poveljnikov ter nekaj težkega orožja z municijo.
Mnogi borci se spominjajo, da je bil zbor novega odreda na tretjo obletnico ustanovitve OF, 27. aprila 1944. Borci so se v toplem pomladanskem dopoldnevu zbra-
li	v gozdu nad vasjo Silovec pri Sromljah. Hrib, poraščen z bukovim gozdom, se imenuje Drenovec, kraj, kjer so bi-
li	borci postrojeni, imenujejo domačini »Zajčje«.
Pred postrojeniml borci je v popoldanskih urah kapetan Mišelj prebral ukaz o ustanovitvi Kozjanskega odreda in
o	imenovanju poveljnikov posameznim enotam. Odred sta sestavljala prvi in drugi bataljon. Za komandanta odreda je bil Imenovan Marjan Jerin, njegov namestnik je bil Janež Janežič, prej komandant
II. bataljona Tomšičeve brigade; odredni komisar je bil Djordje Popovič, iz nemškega ujetništva pobegli Črnogorec, prej komisar v bataljonu Cankarjeve brigade. Namestnik odrednega komisarja je bil Ljubo Jovan — Saša, pred tem komisar v II. bataljonu Tomšičeve brigade. Za načelnika odrednega štaba je bil postavljen Janez Rožman, do takrat komandant Kozjanskega bataljona. Komandant I. bataljona je bil Tone žlin-dra-Janoš, komisar Tone Račič, komandant II. bataljona pa Andrej šepetavc-Andi iz Župelevc, komisar Ivan Ver-delj-Jovo.
Prav na dan ustanovitve odreda se je vrnila iz Glavnega štaba Slovenije skupina borcev, ki je prinesla s seboj eno težko strojnico ter šest lahkih in 12 brzostrelk.
Skromno ustanovitveno svečanost so borci zaključili tar ko, da so iz novih mitraljezov oddali nekaj kratkih rafalov, zvečer pa je ob tabornem ognju zazvenela partizanska pesem.
Iz Drenovca je odred odšel v mogočne gozdove Bohorja. Na poti prtoti Bohorju so se spotoma oglasili na Velikem Kamnu, kjer so uničili manjši obrat, v katerem so Nemci izdelovali orodja za čiščenje topovskih cevi.
Ognjeni krst odreda na Javorniku
3.	maja zjutraj se je odred
vzpenjal proti vrhu Bohorja. Predhodnica odreda je nenadoma opazila pred sabo večjo skupino nemške policije, sestavljeno iz pripadnikov policijskih postaj v Planini, Za-bukovju, na Senovem, v Raj-henburgu in Krškem. Odred jim je postavil zasedo na Javorniku, najvišjem vrhu Bohorja.
Ravno ko so odredu delili kosilo, je počil strel. Predhodnica policistov je smrtno zadela izpostavljenega borca partizanske zasede. Vrh Bohorja je oživel kot mravljišče. Borci odreda so zgrabili za orožje in pohiteli na pomoč zasedi, ki ni mogla zadržati močnega sovražni-kovkega pritiska in se je umi-
: fs II ■■V
Na mitingu v Pišecah. Komandant pionirskega pohoda po poti Kozjanskega odreda Lojze Vučanjk predaja raport predsednici občinske pionirske komisije v Brežicah
Foto: J. Teppey
tovarišici Anici Rožičevi.
kala proti položajem I. in II. batajona. Policistom je uspelo zavzeti vrh hriba, kar je pomenilo določeno prednost v spopadu. Od tam so začeli srdito napadati položaje odreda. Borci so iskali kritje za stoletnimi bukvami, toda nihče se ni umaknil niti za meter. Razdalja med partizanskimi in sovražnimi položaji je bila samo petdeset do sto metrov. Začela se je borba za vrh. Izmenoma so naskakovali zdaj policisti, zdaj borci odreda. Partizani so razločno slišali povelja policijskega komandanta, ki je svoje policiste naganjal v napad, pa tudi na sovražni strani so jasno slišali partizanska povelja.
Smrtno zadet je omahnil najboljši mitraljezec v odredu Anton Kostrevc. Umrl je v naročju svojega brata Mihe. Med jurišem je hotel odpeti pištolo padlemu nemškemu oficirju, pri tem pa se je preveč in predolgo izpostavljal, in to je bilo usodno.
2e nad dve uri so po vrhovih Bohorja odmevali streli srdite borbe, toda odločitve ni mogla izsiliti niti ena niti druga stran. Na srečo sovražnik ni mogel uporabljati minometov, ker je bila razdalja med njegovimi in partizanskimi položaji premajhna.
Kapetan Mišelj, ki je bil navzoč pri spopadu, je svetoval komandantu odreda Jerinu, naj se borci umaknejo, ker je sovražnik številčno močnejši in boljše oborožen. Toda komandant Jerin je tvegal še zadnji poizkus.
Zveze združenj borcev NOV občin Brežice, Sevnica, Krško, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Klanjec, Krapina, Zabok in Zaprešič prirejajo 1. in 2. julija
MEDREPUBLIŠKO SREČANJE BORCEV
na katerem bodo slovenske občine podelile listino o domovinski pravici Kozjanskemu par. tižanskemu odredu.
SPORED PROSLAVE
Pišece, l.1 julija ob ob tabornem ognju
19. uri; Srečanje borcev
Brežice, 2. julija:
Ob 8. uri: Zbor borcev Kozjanskega odreda na dvorišču brežiškega gradu Ob 8.30 uri: Sprevod skozi mesto Od 9. do 11. ure: Miting na stadionu, podelitev domicila in kulturni program Od 12. do 14. ‘ure: Partizansko kosilo Od 16. do 18. ure: Srečanje borcev Ob 19. uri: športni spored na stadionu
Na predvečer osrednje proslave bodo po vrhovih Kozjanskega zagoreli kresovi.
V	sprevodu skozi mesto bodo v nedeljo sodelovali borci in aktivisti, pripadniki pred-vojaške vzgoje in armade, pionirji, mladina in športniki.
Na stadionu bodo nastopili pevski zbori iz Spodnjega Posavja, m folklorne skupine sodelujočih občin. V športnem sporedu pa bodo udeleženci lahko videli zletne vaje, štafetne igre, akrobatiko, judo in nastop jugoslovenske telovadne vrste.
Brežice bodo, odete v zastave, prisrčno spre, jele goste iz Slovenije in Hrvaške. Velika medrepubliška manifestacija v počastitev dneva borca naj bi utrdila prijateljske vezi med občinami z obeh strani Sotle.
Fašisti so po napadu pobegnili
Krajevna organizacija ZB Podgrad vabi na proslavo in razvitje prapora, ki bo v nedeljo, 2. julija, ob 25-letnici partizanskega napada na fašistično postojanko pri Zajcu pod Gorjanci
V začetku 1942 so se pri Zajcu pod Gorjanci vgnezdili fašisti. S to postojanko so želeli nadzorovati partizanske prehode iz Novega mesta v Belo krajino in prebivalce okoliških vasi, med katerimi je bila takrat OF že močno usidrana.
Fašisti so Badovinčevo hdšo spremenili v pravi bunker. Posadka je štela okoli 70 mož. Nadzirali so vse prehode po cesti in patruljirali po vaseh ter nadlegovali prebivalce. V takšnih pogojih je bilo politično delo aktivistov OF zelo oteženo. Delati so morali veliko previdneje, saj je okupator njihovo prisotnost čutil in je prav zato osnoval fašistično postojanko pri Zajcu.
Na spomlad 1942 se je začelo stanje izpreminjati v prid OF: na Gorjancih Je že obstajal Gorjanski bataljon, v Beli krajini Je pri Brezovi rebri taborila Belokranjska četa, partizanske bojne enote pa so po esej Sloveniji začele z vojaškimi na-
padi. Fašistom pri Zajcu je odzvanjala 12. ura. Pripravljal se Je partizanski napad.
Borci Belokranjske čete in Gorjanskega bataljona so 29. junija pred svitom napadli fašiste pri Zajcu. Partizani so nameravali sovražnika presenetiti, zato so se približevali tiho in oprezno. Zal so jih izdali psi, ki so jih imeli fašisti v postojanki. Spopad je bil hud: padla sta 2 borca Belokranjske čete, pa tudi fašisti so imeli velike izgube, ker so jih naši bombaši zasuli z bombami. Partizani fašistične postojanke sicer niso vojaško uničili, toda fašisti so Jo, preplašeni, takoj po napadu zapustili. Okoliški prebivalci so si oddahnili.
Bili so rešeni fašistične tiranije in svojo hvaležnost so na mnogo načinov izpričevali partizanskim borcem. Pogreba obeh padlih iz Belokranjske čete se je udeležila množica prebivalcev.
Po umiku črnosrajčnikov je OF osnovala na tem področju vaško zaščito. Začele so se sabotažne akcije; prekopavanje cest, rušenje mostov in podobno. V teh akcijah je sodelovalo vse prebivalstvo. Zbirali so tudi posojilo za OF, orožje, različen. sanitetni in vojaški material, hrano in podobno. Velikega poleta in razmaha narodnoosvobodilnega gibanja ni za vrla niti roška ofenziva, ki se je začela kmalu nato.
■ Krajevna organizacija ZB Pod* | grad bo v spomin na partizan*
■ ski napad na fašiste pri Zajcu, B ki se je odigral pred 25 leti, raz* H vila svoj prapor. Proslava bo 2.
■ julija ob 15. uri pri Zajcu. N» | tovariško srečanje vabimo vse | borce NOV, aktiviste in okoliško | prebivalstvo!
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV PODGRAD
J. TEPEY
Naročniki matičnih zbirk Slikarstvo v kočevskih domovih
Duet iz Adamovega baleta »Gizelle«. Na sliki: Tatjana Remškarjeva in Janez Mejač (Foto: Marjan Pal)
Slike iz dolenjskih gradov v Kostanjevici
V soboto, 1. julija, bo ob 20. uri zvečer v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici poslednja prireditev spomladanskega dela Dolenjskega kulturnega festivala. Iz zbirk Dolenjskega muzeja v Novem mestu je pripravljen izbor slik iz dolenjskih gradov. To so oljna platna, ki so nekoč visela po dolenjskih gradovih in so se kljub viharju zadnje vojne ohranila. Na razstavi bodo obiskovalci videli vrsto portretov nekdanjih veljakov, ki so bili gospodarji	dolenjskih gradov.
Nekaj bo tudi pokrajin in tihožitij. Slike so nastale v xVl„ XVII., XVIII. in XIX. stoletju. Po večini so na no-restavrirane v ateljejih Zavoda za spomeniško varavo SRS. Izbor slik je oprali akademik prof. dr. Fran-Stele, uvodno besedo pa je Popravil najboljši poznavalec a<Jlenjskih gradov in umet-
nostni zgodovinar dr. Drago Komel j. Slednji bo imel tudi uvodno besedo pri slovesni otvoritvi.
V drugem delu tega večera bo nastopila primabalerina ljubljanske Opere Tatjana Remškarjeva s partnerjema Janezom Mejačem in Stanetom Polikom. Izvajali bodo najlepše duete iz Fausta, Labodjega jezera, Bahčisarajske fontane, Gizelle in Nine. Slednjič bodo zaplesali še Dvor-žakovo komično polko.
Posebna zanimivost razstave bo tudi v tem, da bodo prireditelji poleg podobe cesarice Marije Terezije razstavili tudi pismo, ki ga je Marija Terezija osebno podpisala za Kostanjevčane pred več kot dvesto leti.
Dolenjski kulturni festival vljudno vabi k številni udeležbi. Pokrovitelj prireditve je LJUBLJANSKI DNEVNIK.
V Novem mestu je, kot smo izvedeli, trideset naročnikov zbirk Slovenske matice. Ugledna založniška ustanova je v zadnjem času izdala dve zelo zanimivi knjigi: Slovensko književnost 4—6 in Kocbekovo Listino. Tov. Serajnik, ki je že vrsto let novomeški poverjenik Slovenske matice, je povedal, da je razen teh stalnih naročnikov tudi zelo veliko občasnih, ki se zanimajo za posamezne knjige. Naročniki zbirk Slovenske matice imajo pri nakupu prednost in tudi druge ugodnosti.
Sklepni koncert v Kostanjevici
Ob 175-letnici obstoja šole ter 60. šolskem letu v isti stavbi so v torek dopoldne v Kostanjevici na Krki slovesno zaključili letošnje šolsko leto. Po prireditvi, katere so se udeležili vsi vzgojitelji ter učenci šole, je bil izredno lep koncert: Ernest Jazbec in drugi učitelji iz novomeške glasbene šole so pripeljali na obisk 23 instrumentalistov in solistov iz Novega mesta. S koncertom ter učinkovitim nastopom so prijetno presenetili kostanjeviško mladino, ki je včeraj začela letošnje počitnice
Pod naslovom Slikarstvo v kočevskih domovih je bila 15. junija zvečer odprta v Likovnem salonu zadnja razstava v tej sezoni.
Do te zanimive, svojevrstne razstave verjetno ni prišlo slučajno; o tem so nekateri umetniški entuziasti v Kočevju že dalj časa razmišljali in se za konec sezone tudi odločili. Tovarišem Humeku, Brudarju in Jarmu Je bil v veliko pomoč Andrej Airfco, ki je v glavnem tudi zbral razstavljene slike po kočevskih domovih. Tako je uspelo zbrati najpomembnejša slikarska in kiparska dela, ki krase stanovanja v sicer mladem mestu.
V vabilu, ki so ga poslali za otvoritev številnim ljubiteljem umetnosti, so organizatorji zapisali: Razstava nam kaže, da je stanovanjska kultura v Kočevju dokaj visoka. Likovni salon želi z razstavo pokazali velik po-nen resnice umetnosti tudi za vsakdanje življenje. Umetnost, ta najplemenitejši odraz človekovega duha, naj nas spremlja tudi v naša stanovanja, na cesto, v podjetje in urad.«
Ogled razstave je za vsakogar posebno doživetje, saj se
ŽIVAHNO POLETJE 67
V našem časopisu smo v prejšnji številki poročali o kulturnih prireditvah, ki bodo letos poleti na Otočcu in Šmarjeških Toplicah. Zavod za kulturno dejavnost ter turistični društvi z Otočca in iz Šmarjeških Toplic so v dogovoru z gostinskimi podjetji že naredili koledarček kulturnih prireditev. Prireditve so namenjene domar činom ter številnim tujim gostom, ki se te dnd zadržujejo na Dolenjskem ali pa so napovedali svoj obisk. Koledarček kulturnih prireditev v mednarodnem turističnem letu bo, kot smo izvedeli, iz-
šel v več jezikih, hkrati pa bodo poskrbeli za propagando tudi s plakati, ki bodo tiskani ob vsaki posamezni prireditvi. Kot kaže, bo v kulturnem pogledu letošnje poletje kaj živahno. Pa poglejmo, kako se bodo vrstile poletne prireditve ter katere bodo in kdaj.
1. Prvega julija bo v Šmarjeških Toplicah nastopil pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
2. Osmega julija bo ob 20.30 v gradu Otočec nastopil boVgarski folklorni ansambel »Plovdiv« iz Plovdiva.
Začetek prireditev Dolenjsko poletje 67
1. julija bo v Šmarjeških Toplicah v okviru prireditve »Dolenjsko poletje 67« zapel Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Priznana umetniška skupina prihaja k nam po bogati žetvi: v pretekli sezoni je gostovala v Ljubljani, v Trstu, Celovcu, Kolnu in na Dunaju, napolnila je leto svojega zborovskega življenja s pisano kopico doživetij, uspehov in izkušenj. Med drugimi priznanji je dobila tudi red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, priznanje, na katero so vsi pevci ponosni V svojevrstnem zaporedju so nanizane pesmi letošnjega sporeda Prinašajo nam raznolike vsebinske in oblikovne skladbe skladateljev treh stodetij. Med avtorji pesmi, kd nam jih bo APZ Tone Tomšič predstavil v Šmarjeških Toplicah, so Bach, Haydn, Brahms, Schumann.
Dev, F. Marolt in Tomc. Druga polovica sporeda prinaša na narodno glasbeno in poetično motiviko 'prte skladbe.
Koncert APZ sodi med kvalitetne prireditve Dolenjskega poletja 67. Prav gobovo bo večer, na katerem bomo poslušali mojstrsko petje uglašenega zbora, ki ga vodi Marko Munih, nadvse prijeten. Z večerom v šmarjeških Toplicah bo narejen prvi korak k izpolnjevanju načrtov za Dolenjsko poletje 67 Na Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu, ki je organizator prireditev Dolenjsko poletje 67, smo izvedeli, da bodo tudi v prihodnje skušah prav v času, ko ponavadi kulturno življenje povsem zamre, vzbuditi zanimanje za kulturne prireditve s kvalitetnimi gostovanji priznanih umetniških ansamblov.
3. 15. julija bo Oder mladih na grajskem dvorišču na Otočcu uprizoril dramo, Dom Bernarde Albe.
4. 30. julija bo v otoškem gradu nastopila skupina slovenskih izseljencev iz Pits-bourgha (ZDA). Folklorna skupina iz tega mesta je prav znana, saj je pred časom gostovala v Sloveniji.
5. Petega avgusta bo v v šmarjeških Toplicah zapel znani oktet »Gallus« iz Ljubljane.
6. 12. avgusta bo na Otočcu večer opernih arij. Nastopila bosta Vilma Bukovec ter Ladko Korošec.
7. 19. avgusta bodo na O točou uprizorili igro Otok in Struga. Delo bo predstavil novomeški Oder mladih
8. 26. avgusta bodo v novi restavraciji na Otočcu nastopih člani baletne skupine France Prešeren iz Ljubljane.
Osem kulturnih prireditev torej, za katere lahko rečemo, da bodo zelo zanimive. V tako imenovani »mrtvi sezoni« kaže, da bo na kulturnem področju prav živahno. S kvalitetnim in pestrim programom za letošnje poletje nas je Zavod za kulturno dejavnost prav presenetil. Fove-aava s turističnimi društvi ter gostinskima podjetji je zelo posrečena, saj bi sicer zavod zamišljeni program le težko uresničil. Posebna zanimivost za nas bo prav gotovo uprizoritev dela Otok in struga, ki ga pripravlja novomeški Oder mladih.
P. B.
Ančka Salmič: »Iz črnih dni pregnanstva«
V samozaložbi avtorice Je v Krškem izšla zbirika pesmi iz izgnanstva v Nemčiji. Ljudska pesnica Ana Salmi-čeva opeva v njih težke čase v taboriščih, kamor so okupatorji izseljevali naše ljudi. Verzi razodevajo silno hrepenenje po vrnitvi na domača polja, žalost izgnancev, prepuščenih na milost in nemilost sovražnikom, ter upor proti nasilju tujcev. Iz pesmi diha tudi pričakovanje svobode, upanje, ki lajša taboriščnikom trpljenje in ki jim ga nihče ne more vzeti.
Zbirki je napisala predgovor Gitica Jakopin, naslovno stran knjižice pa je opremil kipar Vladimir štoviček.
Dirigent APZ Marko Munih
»Pogumni Tonček« v Loki
PD Primož Trubar je v Loki uprizorilo 17. in 18. junija mladinsko pravljično igro »Pogumni Tonček«. V igro so vložili mnogo truda tako igralci, kakor tudi režiserka tov. Jožica Klunova. žalostno pa je, da sta bili obe predstavi slabo obiskani.	S.	Sk.
Zbori bodo tekmovali
Ribniški moški pevski zbor se je prijavil za tekmovanje amaterskih zborov, ki ga je razpisala RTV Ljubljana. Razpis zahteva, da mora vsak zbor zapeti po eno pesem iz renesančne literature, eno domačo ali tujo pesem iz 19. ali 20. stoletja in eno prirejeno narodno pesem. Tekmovanje se bo začelo jeseni in bo trajalo do konca leta 1968. Ribniški zbor šestnajstih pevcev bo vodil Feri Pirc.
GLASBA JE POMEMBEN SESTAVNI DEL KULTURE
Reforma ni v podiranju!
Govor ravnatelja Glasbene šole Krško, prof. Jožeta Klepca na prvem javnem koncertu učencev te šole - Zakaj vnovič prepustiti glasbeno šolstvo zasebni pobudi? - Odnos družbe do glasbenega šolstva je sestavni del njenega odnosa do kulture - Podirati je najlaže, toda namen reforme ni to!
Glasba je brez dvoma celosten del našega družbenega življenja, pa je kljub temu zadnje čase resen problem. Glasba ni samo del naše socialistične družbe, ampak, odkar obstaja človeštvo, pomembna sestavina kulture.
Kdo se bo morda vprašal, čemu govorimo o splošno znanih stvareh. In še kako je breba govoriti o tem, četudi je vse dobro znano! Res je namreč, da obstajajo »nesporazumi« med glasbo in našo družbo, nesporazumi, katerih je kriva naša družba. Krivda pa je toliko težja, kolikor bolj so nesporazumi v nasprotju z načeli naše družbe. Te nesporazume je opaziti v vsej glasbeni kulturi; prav tako tudi v njeni osnovni dejavnosti — v glasbenem šolstvu.
Odkar je bil pred približno 150 leti postavljen temelj glasbenoizobraževalni dejavnosti, spremlja glasbeno šolstvo pri nas negodovanje, odnos družbe do njega pa je mačehovski.
Zavoljo tega je glasbeno
šolstvo obsojeno na životarjenje, nar.-esto da bti bila njegova rast usklađena s splošnim družbenim razvojem, četudi je debila glasbena vzgoja že pred 100 ’3ti javen pečat, je bila vse do konca prve svetovne vojne in še deloma po njej prepuščena zasebni pobudi.
Po narodnoosvobodilni vojni se je glasbeno šolstvo razmahnilo v skladu z načelom: »Kulturo širokim ljudskim množicam!« zato se je število glasbenih ustanov povečalo. Kazalo je, da so na obzorju zlati dnevi za to vrsto izobraževanja.
2al pa se je prekmalu začelo pojemati to v začetku tako veliko družbeno zanimanje za glasbeno šolstvo. Najnovejši predlog pa je, da bi postalo zopet stvar zasebne pobude, že brez tega je glasbeno šolstvo v zelo nezavidljivem položaju.
Veliko je vplivov, ki povzročajo ta nezavidljivi položaj glasbenega šolstva, vplivov, ki včasih prisilijo glas-
beno šolstvo, da se mora boriti celo za svoj obstoj, in v polni meri opravilo svoje naloge.
Vprašanje obstoja glasbenega šolstva pa je zelo pomembno, saj zadeva globino odnosa družbe in glasbenega šolstva.
Marsikdo ni opazil, da problem te vrste spdoh obstoja, mu tako preprečujejo, da bi ker imamo pravzaprav veliko glasbenih šol. Vendar pa se kažejo znaki, da se naša skupnost tu in tam čuti, ker imamo nekaj takega, kot je glasbeno šolstvo. Pri obravnavanju tega problema bi morali pomisliti na to, da je najlaže podirati. Reforma, kn sega v vsak kotiček družbenega življenja in njegove dejavnosti, ne terja podiranja dobrih in pošteno vodenih glasbenih šol, pač pa napoveduje še večji razvoj in blaginjo naših otrok, naše komune, v kateri delamo, ter celotne socialistične skupnosti.
Prof. JOŽE KLEPAČ
naenkrat lahko sreča s številnimi znanimi imeni, kot so: Bersa, Centa, Didek, Godec, Gaspari, Golja, Jakac, Jarm, Klemenčič, Mihelič, Pavlovec, Sedej, Smerdu, Slapernik, Vavpotič itd.
Ob otvoritvi razstave, ki bo trajala do 1. julija, je nastopal tudi mednarodno priznani trio bratov Lorenzov iz Ljubljane z izbranim sporedom.
V likovnem salonu je bila dosflej povprečno vsak mesec
ena razstava, s čimer je se* Ion opravil veOiko kulturno poslanstvo. Predvsem je približal otočanom likovno umetnost, s katero sicer niso imeli stika, seznanjal je občinstvo z deli in dosežki sodobne domače likovne umetnosti, omogočil pa je tudi, da se s temi deli lahko opremijo stanovanja, oe tega ne, pa vsaj pokazal, kako lahko z umetniškimi podobami lepo izpopolnijo prijetno stanovanje.	P.	Grivec
PRIZNANJE ZA TRUD. Kako so bili veseli starši, ko so jim prinesli njihovi prvošolčki odlična spričevala in knjižne nagrade, nekateri pa celo pismene pohvale za pridno učenje in vzoren odnos do sošolcev in učiteljev. Na sliki: nagrajeni učenci I. a in I. b razreda osnovne šole Martina Kotarja v Šentjerneju (Foto: P. Miklič)
Thurn am h ar
0 VOLČJE NJIVE V JUNIJU. »Ko sem
privil prvo varovalko, so me poklicali, naj grem v hlev, češ da so se splašili konji. Ko sem pritekel, so bili konji že na tleh. Mlajši je imel nogo v napajalniku; ko pa sem mu jo hotel potegniti iz njega, me je močno streslo. Tekel sem odviti varovalko, toda bilo je že prepozno — trije lepi konji so bili na mestu mrtvi. Lahko pa bi ubilo tudi mene ali koga drugega,« je še drugi dan po nesreči, 11. junija, jokaje pripovedoval Jože Kastelic iz Volčjih njiv pri Žužemberku.
£ IGLENIK PRI VEL. LOKI V JUNIJU. »Ko smo kozolec do kraja pokrili in sem gledala proti strehi, se mi je zazdelo, da se je začela nagibati. Vila sem roke in zavpila: ,Bežite, bežite!’ Otroci in delavci so odskočili vstran. Zahreščalo je; štiridelni kozolec je padel po tleh, zdrobljena opeka je bila pomešana med latami in nosilci. Jokal je mojster, jokali smo vsi. Na srečo ni nikogar ubilo,« nam je pred nekaj dnevi Ana Rakar opisovala nesrečo v Igleniku pri Veliki Loki.
JUNIJSKA DOGODKA V VOLČJIH NJIVAH IN IGLENIKU
Je šele nesreča pravi opomin?
Kaj vse se lahko zgodi, če strokovno delo opravljajo razni šušmarji in vseznalci, ki jih ljudje najemajo, češ da so cenejši — Novo grenko opozorilo, da predpisi niso tako odveč kot smatrajo nekateri
Dve podobni nesreči s podobnimi posledicami — na srečo brez človeških žrtev. Podobni pa so tudi vzroki, ki so pripeljali do dogodkov, ki bodo vaščanom še dolgo ostali v spominu.
■ OB KONJE, LAHKO PA TU Dl OB ŽIVLJENJE
Jožeta Kastelca poznajo vaščani kot mladega, pridnega kmečkega gospodarja, očeta treh majhnih otrok. Kot napreden kmetovalec je dal v hlevu narediti avtoma/tske napajalnike, kjer lahko živina Po mili volji pije tekočo vo-
Valvasor o gradovih v dolini Krke
TURNŠKA GRAŠČINA
Kje leži Turnška graščina. Od kod njeno kranjsko in nemško ime. Lega tega gradu. Njive in plemenita vina. Vrt. Kakšen je grad. Uporni kmetje osvojijo grad. Kdaj je tu razsajala kuga. Grad je biti nekdaj last gospoda J. K. Valvasorja. Ta ga izroči sinovom ženine sestre. Grad preide na družino Turjačanov. Sedanji lastnik gospostva in gradu.
Gospostvo ki grad Turn am Hart (po kranjsko šrajberski turn), spada k Dolenjski, leži pa 11 milj od Ljubljane in pod ure od mesta Krško.
Od kod je izpeljano nemško ime, ni težko uganiti, če le pomislimo, da stoji »Tum« na trdnih tleh. Ne bomo pa takoj ugotovili, od kod prihaja kranjsko ime, če ne bomo pustili veljati tega, da naj bi ta kraj bil nekdaj last nekega pisarja.
Grad je pozidan na vzpetini, prav sredi gozda, ki ga krog in krog oklepa s svojimi listnatimi rokami; ni pa gozd na strani, ki gleda proti Krškemu, tako širok kakor drugod.
Pod gradom je lepo ravno polje, ki pa se razen tega tudi daleč razteza, in nedadeč od gradu je mnogo vinogradov, ki dajejo najslajše vino. Pri gradu je lep in velik vrt.
Sam grad pa ni samo prostran, temveč tudi lep in s štirimi okroglimi in precej močnimi stolpi dobro zavarovan; znotraj pa ima veliko dvorišče ali velik prostor.
Leta 1515 so puntarski kmetje poleg več drugih gradov zavzeli s silo in izropali tudi tega.
Leta 1646 pa je v tej okolici izstrelila kuga svoje strupene puščice.
Kdo je grad pozidal in kdo je bdi
njegov prvotni lastnik, tega pa ne vemo. Pred sto leti je gospostvo bilo last Janeza Krstnika Valvasorja, in ker ta ni imel lastnih dedičev, je poleg več drugih gospostev in posestev, tako na štajerskem kakor na Kranjskem in Bergmasca, z oporoko izročil gospostvo tumsko graščino svojim trem stričnikom, namreč gospodu Petru, gospodu Mihaelu in gospodu Marksu Antonu Moscon, bratom, ki jih je njegova rodna sestra rodila gospodu Francu Mosconu. Oporoka je bila napravljena na tumski graščini 2. avgusta 1581, podpisale pa so ga priče: Krištof, baron Turjaški, Viljem Lamberg, Franc Scheuer, Nikolaj Bon-homo in Gašper Maurič.
Poslej so to gospostvo imeli skozi mnogo let v lasti gospodje Mosconi, pozneje pa so si ga pridobili gospodje Turjaški, in med njimi ga je imel tudi gospod Herbart, grof Turjaški, general karlovški. Od njega pa ga je kot san podedoval, potem ko je izplačal brata, sedanji lastnik, gospod Ditrih Turjaški.
Turnška graščina, imenovana tudi Tum na Vrhu ali šrajbarski tumi, stoji blizu Leskovca, pol ure od Krškega.
do. V hlevu ima tudi bojler, ker pa je bilo treba popraviti električne naprave, je zaprosil sorodnika, naj mu preskrbi električarja iz Ljubljane. Le-ta je dobil elektromon-terja, ki nima obrtnega dovoljenja, in še enega pomočnika. Oba sta se to tragično soboto, 10. junija, lotila dela.
Kaj se je zgodilo, smo že opisali, kaj bi se še lahko, pa lahko samo domnevamo. Družina Jožeta Kastelca, ki so ga mogoče samo gumijasti škornji rešili smrti, je bila ob tri lepe konje, ki so bili vredni 1.3 milijona starih dinarjev. Ljubljanska klavnica jim je za meso plačala le 330 tisoč starih din. Kje je milijon dinarjev, ki za kmečko domačijo toliko pomenijo?
■ KDO BO POVRNIL ŠKODO?
Stvari so že v rokah advokatov. Ce bi imel izvajalec del obrtno dovoljenje, bi bila njegova krivda nesporna, in škodo bi moral povrniti. Ker pa je Jože Kastelic najel šu-šmarja, je stvar mnogo bolj zapletena. Kot smo pred
kratkim zvedeli, je izvajalec del, ki si je nesrečo zelo gnal k srcu, sam pripravljen mimo sodišča poravnati del škode. Odgovarjati pa bo moral tudi pred javnim tožilcem, kamor ga je prijavila inšpekcija.
Ih kaj pravijo o nesreči strokovnjaki inž. Franc Kraševec, izvedenec medobčinske inšpekcijske službe, Franc Primožič, nadzornik Elektra Novo mesto, in Anton Počrvi-na, inšpektor za delo iz Novega mesta. Njihova ugotovitev se glasi takole: Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je dobila vodovodna napeljava, ki je bila narejena iz pocinkanih oevi, fazno napetost do zemlje. Ker je bilo avtomatsko stikalo v času preiskave ,odmontirano, domnevamo, da je bil med delom zamenjan fazni in ničelni vodnik, kar je lahko vzrok za fazno napetost.
■ CE KOZOLEC GRADI ŽELEZNIČAR
Domačija Ane Rakar iz Ig-lenika pri Veliki Loki je potrebovala nov kozolec. Detelja je šla v cvet in priganja la h košnji, stari koasolec je bilo treba popraviti in prekriti. To ni posebno zahtevno delo, kaj bi čakali na komisijo in dovoljenje, je menila Ana, najela železničarja, ki
Učenci osnovne šole »Katja Rupena« so se na zadnji dan pouka zbrali na športnem dnevu na »Stadionu brastva in enotnosti« v Novem mestu, ki se je tega dne spremenil v pravo mravljišče, šolarčki so preizkusili svoje športne sposobnosti. Pri tem so jim uspešno pomagali tudi nižješolci iz podružničnih šol. Tehnično vodstvo je bilo kot vedno v skrbnih rokah pedagogov. Na sliki: učenka med skokom	Foto:	Slavko	Dokl
se je delno spoznal na te sbvari, in začeli so delati.
V temelje starih lesenih stebrov, ki so bili na zunaj še Ujporabni, ni nihče pogledal. Kozolec so popravljali, in ko je bila opeka že na njem in delo končano, je prvi piš naredil svoje: kozolec se je zamajal in zrušil. Na srečo ni nikogar pokopal pod seboj.
»Boste tožili železničarja za škodo?« »Kaj bi ga tožila, saj tega ni naredil nalašč. Morali bi videti, kako mu je bilo hudo. Veseli smo, da ni človeških žrtev. Opeka se že kupi, pa novi stebri tudi.«
Na svetu Ane Rakar bo kmalu stal nov kocsalec. Imel bo betonske stebre, zakaj junijski dogodek je bil dober poduk.
Obe nesreči naj izučita tudi druge.
M. LEGAN
S «#!
»^i!
ta
Rodine: kri-
V Rodinah pri Trebnjem je v , a v trenutku, ko ni bilo nikogar ^ meter dolgo toporišče, tako ^ vasi je to že tretji letošnjJJ/
»Bili smo na travniku, fan-ta smo poslali domov po vo- bre2 ^ la in voz,« je ves prepaden dotoDj kmalu po tem pripovedoval vavi
PRIHODNJA
številka DL
izide zaradi praznika
v petek, 7. julija
stavil
zbežs*
čejo
i
Vlom y jCarteljevem
Ponoči od 11. na 12. junij je bilo vlomljeno v trgovino podjetja Dolenjka v Karte-ljevem. Storilec je s sekiro razbil vrata, skoz odprtino zlezel v prodajalno in iz predala vzel več vrečk denarja, v katerih je bilo okoli 150.000 Sdin. Sekiro je nato odvrgel v bližnji sadovnjak.
Vloma je osumljen Jože Pleterski iz okolice Slovenj Gradca sedaj brez stalnega bivališča ln zaposlitve, ki je bil zaradi tatvin že kaznovan. Nekaj dni pred vlomom se je začasno zaposlil na Kartel j e-vem pri Žagarjevih, kjer si je tudi izposodil sekiro. Po vlomu ga ni bilo več v vas, pač pa je popival v Straži. Pleterskega so priprli in vlom prijavili javnemu tožilcu.
130
bll2V
vo
‘j* V'
rfa r A
da
Na
Cicibani iz male šole v Črnomlju so končali s pripravljalnim poukom, jeseni Pa bodo zasedli šolske klopi v pravi šoli. Brezskrbna predšolska doba je zanje končana (Foto: Albin Božič)
Ze 12. junija sta pobegnila od doma 17-letna fanta S. B. iz Kočevja in S. B. iz Cviš-lerjev. Najprej sta se ustavila v Dubrovniku, kjer sta se nameravala vkrcati na kako ladjo in pobegniti v inozemstvo.
Pred odhodom z doma je mladinec iz Kočevja izmaknil staršem milijon S-din. Do 16. junija sta bila v Dubrovniku, potem pa se je mladi-
nec iz Cvišlerjev vrnil domov, s seboj pa je vzel prijateljevih 2100 N-din.
Mladinec iz Kočevja se je vozil potem sam iz kraja v kraj. Bil je v Poreču, na Reki, v Ljubljani in Zagrebu, potem pa so ga 21. junija ob 2. uri prijeli miličniki v Zidanem mostu.
Na 8-dnevnetm potepu sta mladoletnika zapravila skoraj pol milijona S-din.
Desno:
Tloris zidanega rimskega groba ovalne oblike iz začetka 4. stoletja našega štetja, ki je bil izkopan v Regerči vasi. V njem so bile tri lončene posode. (Risba Šibila Janez)
ljev za tuše, pri kopanju jarkov, pri gradnji cest itd., vendar jih neuki in nepoučeni ljudje zavržejo in uničijo, namesto da bi ob taki priliki obvestili najbližji muzej. Preprostemu človeku, ki ni seznanjen z najstarejšo zgodovino naših krajev, največkrat taka najdba, na primer razbit glinast lonec, ničesar ne pove, muzejski strokovnjak pa bi tako najdbo, na videz še tako nepomembno in za današnjo rabo nekoristno, lahko pravilno ocenil in razsodi, ali je vredno, da se shrani ali ne. Tako je tudi letošnja pomlad obogatila arheološko zbirko Dolenjskega muzeja z novimi, precej zanimivimi arheološkimi izkopaninami, ki izvirajo iz nekaterih že znanih najdišč, nekatere najdbe pa so povsem nove in iz določenih krajev še niso bile znane.
MEDNARODNI JAZZ: V petek in soboto se je v Ljubljani odvijala ena največjih svetovnih prireditev jazz glasbe INTENATIONAL JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA 1967. Festival, ki je bil prejšnja leta na Bledu, so tokrat zaradi stroškov prenesli v Ljubljano, igrali pa so muziki z vsega sveta. Na sliki: prva jazz violina sveta Jean Luc Ponty, ki je ob spremljavi najboljšega francoskega jaza pianista v petek zvečer navdušil poslušalce v hali Tivoli (Foto: M. Moškon)
V pralni stroj edino
Superdetergent
za avtomatsko strojno pranj«
ker vsebuje
OXYLAN
9EK3I9I
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA
KANIŽARICA
POŠILJA ZA DVOJNI PRAZNIK: 3. JULIJ, DAN RUDARJEV, IN 4. JULIJ, DAN BORCA, ISKRENE POZDRAVE IN ČESTITKE.
Pobegnila z milijonom
ToneKnea: jVQyr
ARHEOLOŠKE NAJDBE NA Ll DOLENJSKEM
Rimski grobovi v Regerči vasi in na Pristavi pri Trebnjem — Kamnito kladivo iz Jame pri Dvoru — Keltske najdbe v Kandiji
živahna gradbena dejavnost v zadnjih letih tako v mestih kot tudi na podeželju ter vsakoletno oranje, kopanje in rigolanje prinesejo vsako pomlad nekaj novih arheoloških podatkov. Razmeroma zelo gosta naselitev Dolenjske že v prazgodovini, posebej še v prvem tisočletju pred našim štetjem in kasneje v rimskem času, je zapustila v zemlji neštete sledove, ki se nam danes pri zemeljskih delih pojavljajo kot priče davno minulih dni. Veliko je teh slučajnih najdb, za katere muzeji izvedo, še veliko več jih je, za katere muzeji nikoli ne izvedo. Največkrat se take arheološke najdbe pojavijo pri kopanju teme-
v hlevu Ludvika Cesarja zarinil volu v danko poldrug Vft,a še isti dan zaklati — V tej pa je zaenkrat še neznan
se je Pozval kr-
_ Pri-
*2* HJ™
je bii Ltemne . 11 eden od
a način ho-
^hovino in
j Poginulih
12 zemlje in
Cesar.
poklicale ugoto-kol porinjen ima vol je tem-so i, če-žival
'' tretJi
Sn '®Qi Sasu.
pri kra-kfepel-^irala,
Ljudje resda dolžijo Cigane, vendar so bili prav tisti dan Cigani, ki se zadržujejo v okolici Rodin in bližnjih vasi, v Trebnjem. Verjetno gre za seksualnega neuravnoveše
ca ali pa za zlobnoga Človeka.
ki hoče na ta način delati škodo kmečkim ljudem.
Mladoletnika vlomila v trgovino
V noči na 17. junij je bilo vlomljeno v Mercatorjevo trgovino v Zagorici pri Trebnjem, kjer je zmanjkalo okoli 110 Ndin gotovine ter za 150 Ndin cigaret ni sladkarij. Poizvedbe kažejo, da sta vlomila mladoletnika, ki sta pobegnila iz vzgojnih zavodov. Eden je ušel iz Slivnice, drugi iz Jarš- Pred vlomom sta v Ljubljani ukradla osebni avtomobil in se pripeljala na Dolenjsko. Dva dni zatem so ju v Ljubljani izsledili in priprli. Nekaj cigaret in slaščic iz Mercatorjeve trgovine so še našli pri njima.
  ......
STOLETIJ
% u^tba, ^ dramatik, po čigar delu | d n 0lherti •Je naž Linbart napisal prvo gt *li *^0 ni°’ ^e. kot rnladenič obiskoval | ^ih^očfvendar samo pozno 8 ^$tev • ladi mo^ Pa se ni sramo-' W fci rv,	Je nekoč obiskal ne- j§
^poldne, ko je imela pri sebi 1 Su* a ih škratov. Plemkinja pisatelja m .H b, ga ohol° vpraša:	1
iSčete tuka0?«
posmehljivo odgovori
fo&^ljavpo • *
v	J®	hotel Beaumarchaisa v
I:	™	je	vpričo zbranih od-
agj ^	°J°	dragoceno uto in ga
no, kaj manjka tej uri.
^ ^Pako «** ^ ^ urarja in boste
r Treb-neznan.
je
da se je razbila.
vzel uro, toda kot po ne-'■'d.na tla, r w PnP°nmii:
St“e
^	^	Je	že	od	nekdaj
Urarja vse preveč neroden.«
Jeki pr. _	*
kl je imel
Ve °<koZ sPfedaj.
^Sj^azai nptV°^ak’ >)S»vražniku nisem mu tudi ne " ^ on čevlje še zadaj?« kai-v^°Y°ra je Nanol,™ r,
(v, wvlJe se zadaj?« korPon^ra je Napoleon povišal
Levo:
Kamnito kladivo, ki ga je našel Franc Glavan v Jami pri Dvoru. Takšno orodje so uporabljali ljudje v mlajši kameni dobi, pa tudi še v bronasti dobi.
^ SOLONE na mostu čez Krko pri Dobravi med Škocjanom in kotali v * samo navidez tako mimo, kot ga kaže naša fotografija: pod »°stn vodi fantje iz bližnjih vasi, se vozili v čolnih in na blazinah, n j- v Krko in se sploh prijetno zabavali Vroče je bilo tako, da se je
Sa J. rr kopalki na kamnu nad reko pa je najbolj ugajala prav ^cina... (Foto: Miha Gošnik)
Brežice: letos najmanj prometa
Najslabše obiskan sejem v letošnjem letu je bil v Brežicah minulo soboto, 24. junija. Naprodaj je bilo 575 pujskov, prodanih pa samo 162. Za manjše so zahtevali 780 do 900 S din, za večje pa 650 do 680 S din za kg.
Izredno slab promet s prašički ^
Na novomeškem sejmišču je bil v ponedeljek tako slab promet s prašiči, kot že dolgo ne. Naprodaj je bilo le 417 pujskov, prodanih pa samo 279. Po* mladna odkupna sezona je minila, zato kmetovalci tudi čez poletje ne pričakujejo večjega zanimanja za prašičke. Tokrat so prodajali manjše po 10.000 do
18.000 S din, večje pa po
19.000 do 30.000 S din.
Mladoletnik zmaknil staršem milijon S-din in nameraval s prijateljem pobegniti v inozemstvo
Različne cene porajajo nezadovoljstvo
Prekupčevanje z lesom se na Veliki dolini vedno znova pojavlja kot odprto vprašanje. Tudi na zadnjem zboru volivcev so občani veliko razpravljali o tem. Moti jih precejšnja razlika v cenah za les v Sloveniji in na Hrvaškem. Hrvatje plačujejo zanj veliko več kot pri nas, in kmetje nikakor ne morejo razumeti, zakaj les ne sme čez mejo, če smo v eni državi. Na ta vprašanja je odgovarjal poslanec republiškega zbora Mirko Kambič.
Učenci nabrali 1000 kg storžev
Denar za izlete ob koncu šolskega leta so si šolarji na Veliki Dolini prislužili z nabiranjem borovih storžev. Podjetju SEME — SADIKA iz Mengša so jih prodali 1.000 kilogramov po 100 S din. Naložili so jih na tovornjak s prikolico. Komaj so jih Spravili nanj. Storže zelenega bora podjetje SEME-SADIKA IZVAŽA
,' v
iinMiioi.ro!
Zamisel o ureditvi spominskega prostora borcev NOV poleg brežiškega gradu se letos, žal, ne bo uresničila. tvuO ve, koliko časa bo dohod v mesto še kazila garaža obrata SLOVENIJA — VINO? Podjetje zahteva zanjo šest milijonov starih dinarjev odškodnine, prav toliko pa je bilo sprva predvideno za celotno ureditev spominskega parka, za kar je napravil idejno rešitev ing. »rh. Franc Filipič. Odškodnina za garažo bi vsoto podvojila, tolikšnega zneska pa v občini trenutno ne morejo zbrati. In tako bodo Brežice ostale še nekaj časa brez spomenika padlim. Garažo pa bi morali kljub vsemu prej ali slej odstraniti, saj nikakor ne sodi na ta kraj. (Foto: J. Teppey)
„Kovina” na Bizeljskem v težavah
V KOVNI na Bizeljskem je zaposlenih 72 ljudi. Zaostreni .pogoji gospodarjenja, ki jih je prinesla reforma, so izzvali niz težav, iz katerih se to malo obrtno podjetje ne more izkopati.
Zadnje mesece je stanje kritično. Tekoči račun v banki je blokiran in delavci že dva meseca niso prejeli osebnih dohodkov Ker so brez sredstev, tudi naročil ne morejo dokončati.
Komisija službe družbenega knjigovodstva je minuli teden pregledovala finančno stanje in bo o njem poročala svetu za gospodarstvo. Ta bo nakazal izhod iz sedanjega položaja. Ce ima podjetje izgubo, bo skupščina razpravljala o prisilni upravi, sicer pa bo treba iskati rešitev v integraciji. Samostojno bi
Posvetovanje z urednikom DE
Občinski sindikalni svet Brežice je 20. junija organiziral posebno posvetovanje s poverjeniki glasila Delavska enotnost. Posvetovanja se je udeležil tudi urednik DE Milan Pogačnik, ki je govoril o vsebini in nalogi tednika.
podjetje lahko ostalo le v primeru, da dobi na vodilna mesta sposobne strokovnjake.
O integraciji in poslovnem sodelovanju so se predstavniki vseh kovinarskih podjetij v občini že pogovarjali, saj so večinoma vsi uvideli, da
mala podjetja nimajo perspektive. Vsem primanjkuje strokovnega kadra in obratnih sredstev. Seveda pa hočejo pred takim korakom imeti drug o drugem čisto sliko in poravnane račune.
Jt.
Po partizanskih stopinjah
Pohod po poteh Kozjanskega partizanskega odreda je bil za mlade udeležence prelepo doživetje. Okoli 200 pionirjev in pionirk iz sevniške, brežiške in krške občine se je 24. junija zjutraj zbralo v Sromljah. Najprej so se ustavili ob spomeniku na Silov-cu, od tam pa so po pobočju nadaljevali pot na kraj
ustanovitve Kozjanskega partizanskega odreda. Borci, ki so jih vodili, so jim med potjo pripovedovali zanimivosti iz življenja in bojev odreda.
Pohod so končali pionirji pri Lovskem domu nad Piše-cami, kjer so jim priredili kosilo. Ob 15. uri so se udeležili slovesnega mitinga v Pi-šecah.
Brezobzirni obiskovalci Krke
Lani je občinska skupščina v Brežicah sprejela odlok o zaščiti reke Krke. Vzdolž njenih bregov je postavljenih nekaj tabel, ki opozarjajo, da je umivanje avtomobilov v reki prepovedano. Izletniki pa se zato kaj malo zanimajo. Odlok nima prave veljave, ker ni nikogar, ki bi ukrepal. Za opomine domačinov
NOVO v BREŽICAH
■ V ČETRTEK, 29. JUNIJA, bo
g predsedniki občinskih skupščin ežioe, Krško, Sevnica, Laško, Šmarje in Šentjur podpisali originalne listine za podelitev domicila Kozjanskemu odredu.
■ Z LETALI BODO TE DNI tro Sili lepake po vseh občinah, ki bodo sodelovale na letošnjem medre-
fliškem srečanju 2. julija v ;icah.
■ BORCI KOZJANSKEGA ODREDA, Miloševa četa in VOS, ki SS bodo v nedeljo zbrali v Brežicah, bodo prejeli lično brošuro niCozjanski odred« izpod peresa ravnatelju Posavskega muzeja v Brežicah Staneta Skalerja.
■ PRVO SREČANJE BORCEV pb letošnjem prazniku bo že v soboto zvečer ob tabornem ognju v Pišcc&h.
■ NA VELIKI SLAVNOSTI v Brežicah bodo pomagali tudi člani mestnega mladinskega aktiva.
■ PRI NOVI TRŽNICI ob Ulici 21. maja bodo do nedelje uredili velik parkirni prostor, ki bo koristno služil svojemu namenu tudi kasneje.
■ TUDI PRI BREŽIŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI bo do nedelje urejen spominski park.
| NA NEDELJSKEM MITINGU V Brežicah bosta govorila predsednik skupščine SRS tovariš Sergej Kraigher in podpredsednik SZDL Hrvatske tovariš Ivica Gretld. Radio Brežice bo direktno prenašal celoten miting, trakove s posnetki pa nato posredoval še lokalnima
BREŽIŠKE
postajama v Zaboku na Hrvatskem in Šmarju pri Jelšah.
■ V PONEDELJEK, 2«. JUNIJA, je občinski svet ZKPO Brežice razčlenil delo pretekle sezone in na čelno oblikoval program dela za obdobje 1967/68.
imajo kopalci (večinoma so to Zagrebčani) gluha ušesa. Na zadnji seji skupščine ob čine Brežice smo celo zvedeli za primer, ko je na zasebnem travniku ob Krki parkiralo 20 avtomobilov in lastniki so jih vsi po vrsti umivali. Ko jih je kmet posvaril, da je to prepovedano, so ga skoraj pretepli.
Nujno bi bilo, da bi vsaj od časa do časa nadzoroval Krko kar miličnik in kaznoval tiste, ki ne spoštujejo predpisov- Toda kazen 500 Sdin je prenizka in umivanje avtomobila je v tem primeru še vedno cenejše kot v servisu.	J.	TEPPEY
VESTI
Slovesnosti ob zaključku šolskega leta se je v osnovni šoli BRATA RIBAR v Brežicah 25. junija udeležil dr. Ivan Ribar in izročil pozlačene medalje šestim učencem osmega razreda za odličen uspeh v vseh letih šolanja. 235 odličnjakov od prvega do sedmega razreda je prejelo pozlačene značke, ki jih prav tako poklanja učencem šol z imenom Riharjevih sinov organizacijski odbor sklada BRATA RIBAR v Zagrebu.
Foto: J. Teppey
GOVORI PREDSEDNIK ObS KRŠKO STANE NUNČIC
Vloga skupščine v novi luči
»Tovariš predsednik, pred vrati je 4. julij, praznik vaše občine. Ali bi ob tej priložnosti lahko povedali, kako si zamišljate pot njenega razvoja v prihodnjih letih?«
»Ko za občinski praznik obujamo spomine na prehojeno pot in ugotavljamo dosežke dosedanjega razvoja
Interesi gospodarstva in občine naj bi se harmonično prepletali — Z združevanjem denarja naj bi gospodarske organizacije pomagale na noge zaosta* jajočim panogam — Skupščina se bo morala otresti drobnih nalog in ji*1 zaupati krajevnim skupnostim
dalo osnovo za razmah trgovi' ne in drugih dejavnosti. Tudi trgovino čakajo velike n®‘ loge. Morala se bo potrudi za izbiro in z združevanj®111 usmerjati del dohodka za P®; speševanje kmetijstva, O*51" ipd., saj bo s tem krepil* sebe.
Kmetijstvo je v naši občini najbolj zaostalo in najmanj obdelano. Rezerve so °or0’ mne, toda s"popuščanjem ne bomo prišli daleč niti Prl davčni politiki niti pri agrotehničnih in drugih ukrepu1' Na zadnji seji skupščine sm° to področje obširno obravnavali in se zavzeli za enoten načrt.
V turizmu smo prav tafco na začetku in tudi za njeg° razvoj je potrebna najp™ sprememba miselnosti. Zabrniva je predvsem Kostanj®" vica. S preureditvijo £ra*V bi tam lahko ustvarili ^°c' no turistično žarišče. Kraj J® svetovno znan, sedanji obisK tujcev pa dokazuje, da bi S8 morali hitreje rezvijati. I®*‘ mo še grad Brestanico & druge turistično zanimiye kraje. Seveda pa moram0 brezpogojno modernizirati c®; ste in čimprej dokončaj1 most čez Savo. Najnujnejše je asfaltiranje ceste od Senovega do Kostanjevice, pozneje pa naj bi prišla na vrsto tudi ureditev ceste Krško--Brežice na levem bregu Save
Ohraniti lepote Krke in obrežja!
Reka Krka je turistični zaklad Dolenjske, zato so jo nekatere občine že zaščitile. Odlok o varstvu Krke So 15. junija sprejeli tudi v občini Krško. Namen sprejetega predpisa je ohraniti pokrajinske lepote reke in njenega obrežja. Prepovedani so vsi posegi, ki bi onesnažili vodni tok in okolico, prebivalci vasi in zaselkov ob Krpi pa so dolžni skrbeti za red in čistočo.
Turistična društva morajo označiti prostore za taborjenje, prostore za parkiranje avtomobilov in prostore za kopanje. Na Krki je prepovedana vožnja z motornimi čolni. Table naj bi odslej opozarjale kopalce, da Krka ni servis za umivanje avtomobilov. Odlok nalaga turističnim društvom in krajevnim skupnostim odgovorne naloge. Jt
V Koprivnici spomenik padlim borcem
Krajevna organizacija ZB Senovo je sklenila postaviti v Koprivnici spomenik padlim borcem. Tu je padlo veliko borcev domačinov in drugih, zato ta kraj zasluži dostojen spomenik. S skupno akcijo Koprivčanov in ZB Senovo upajo, da bodo postavili spomenik do dneva mrtvih letos.	R.	K.
Z avtobusom na pot v neznano
Turistična poslovalnica SAP v Krškem vabi potnike na 700 kilometrov dolg izlet. Nihče od prijavljen-cev ne ve, v katero smer. Izlet bo trajal dva dni. Ribiči so bodo lahko privoščili lov na postrvi. V avtobusu prirejajo organizatorji zabaven srečolov. Potovanje v neznano se začne 8. julija. Cena izleta je 8.500 Sdin.
Pravna posvetovalnica pri ObSS Krško
Občinski sindikalni svet Krško obvešča vse delovne organizacije, delavce in upokojence z območja občine Krško, da bo 7. julija pričela poslovati v prostorih ObSS Krško pravna posvetovalnica. Posvetovalnica bo odprta vsak petek od 14. do 16' ure in bo brezplačna. Vse prizadete vabimo, naj se posvetovalnice poslužujejo!
DROBNE S SENOVEGA
■ PROIZVODNJA PREMOGA Je
v juniju zopet nad planom. V rudniku se trudijo, da bi nakopano povprečno dnevno količino premoga obdržali do konca meseca. Pri odkupovanju imajo Se vedno težave z Jamskim ognjem.
■ PREUREJENO GOSTILNO »SENICA« so odprli 17. junija. Na otvoritvi Je igral Bergerjev kvartet. V gostilni bo odslej vsako nedeljo ples, tako da se bodo Senov-Cani lahko razvedrili.
■ KOPALIŠČE NA SENOVEM so že očistili. Ce bo vreme lepo, bo prihodnji teden že odprt, na kar mladina že komaj Čaka.
■ GOBARJI so si v teh dežev nih dneh že napravili zaloge gob, vendar menijo, da letoSnje leto ne bo gobarsko, ker ni pravega vremena.
občine, moramo imeti pred očmi nadaljnjo usmeritev gospodarskega in družbenega napredka. Vloga skupščine se zdaj kaže v drugi luči. Postati mora usmerjevalka in koordinatorica vsega gospodarstva, kar bo zmogla le, če bo imela oporo v okrepljeni analitski službi. Vse panoge naj bi se enakomerno razvijale, tudi kmetijstvo in turizem, ki zdaj zaostajata. Tem vejam bi lahko pomagale na noge gospodarske organizacije z združevanjem sredstev-
Občinska skupščina bo kos tako zastavljenemu delu šele potem, ko se bo otresla drobnega dela in ga prenesla na krajevne skupnosti. Po potrebi bo občinska skupščina v naslednjih letih analizirala posamezne dejavnosti in napravila enoten razvojni načrt. To politiko naj bi navzdol razreševali sveti in ti naj bi obenem sprejemali spodbude navzgor. Tako bi se izognili večtimosti in samovolji.
Kmetijstvo in turizem zaostajata
»Kako ocenjujete razvojne možnosti posameznih gospodarskih panog?«
»Najmočnejša pri nas je industrija, vendar se kljub temu spoprijema z mnogimi težavami, od nabave surovin do prodaje izdelkov. Prepričan sem, da se bodo morale gospodarske organizacije hi-rteje vključevati v mednarodno delitev dela in iskati možnosti za razširitev .CELULOZA na primer bi s čvrstejšim programom in najemanjem tujih kreditov lahko povečala svojo proizvodnjo za nekaj desetin milijard S din.
Tudi KOVINARSKI se odpirajo nove možnosti, če se bo manj vezala za investicijska naročila in si s finalnimi izdelki zagotovila čvrstejši obstoj. Poseben problem predstavlja RUDNIK SENOVO, kjer izčrpavajo zadnje zaloge premoga. Zanj bo treba nujno poiskati nadomestilo.
Korak naprej bo morala napraviti pri nas tekstilna konfekcija. Precej ženske delovne sile je brez zaposlitve. Pritegniti bi morali tuji kapital, proizvodnjo pa organizirati tako, da bo konkurenčna.
To je bilo nekaj misli o industriji, katere razvitje bo
Praznovanje dneva borca na Jevši
Na Jevši, tipični planinski vasici pod Bohorjem, bodo tudi letos praznovali dan borca. Partizani so tu našli zatočišče že 1941, 1944 pa je tu zaradi izdaje padlo v borbi z Nemci 23 borcev 2. bataljona Kozjanskega odreda. Sedem partizanov pa so Nemci ujeli.
Ta dogodek je ostal ljudem trdno v spominu, zato skoraj vsako drugo ali tretje leto počaste spomin na padle s skromno komemoracijo. Letos so povabili na praznovanje tudi sosednje organizacije ZB.	R.	K.
Stanovanjske hiše hitro rastejo
Lani je bilo v Krškem dograjenih 43 stanovanj, od tega 26 v družbenem m 17 v zasebnem sektorju. Vrednost stanovanjske izgradnje v minulem letu znaša 5,809.000 novih dinarjev.
V občini Je bilo lani v gradnji 137 stanovanjskih hiš in 26 stanovanj Močno je poraslo zanimanje za zidavo pri zasebnikih. Največ jih gradi v mestnem območju.
in drugi odseki.«
J. T.
ELEKTROTEHNA
v Krškem
Gostilničarji! V prodajalni ELEKTROTEHNE V
Krškem lahko kupite: glasbeno skrinjo (džubo**7 WURLITZER, hladilni IGNIS 190	1, hladilnik
MOSKVA 240 1, pomivalna korita z odcejalnikom & nerjaveče pločevine, hid^' forje in vodne črpalke.5
Prodajalna ima ved*10 na zalogi ves elektro^ stalacijski material, veli^ izbiro tro- in enofazni*1 elektromotorjev, gosp0" dinjskih strojev in apara' tov ter akustike. Velij^ izbira gramofonskih pl°^n Gospodinje opozarjanj na Učne pomivalne, mi2* za gospodinjstvo (iz ultra' pasa in nerjaveče pločevine)!
Šola v naravi v Podbočiu
Mrogi otroci bodo pr^-v — počitnice ob morju, v nah, pri sorodnikih ali drugje. Mnogo pa je t-J* takšnih, ki bodo ostali do*®? čeprav jim ne manjka in so potrebni razvedrila-novna šola Krško prireja . takšne otroke iz svojega š skega okoliša od 10. do julija 10-dnevno »Solo v Ji0 ravi« v Podbočju.
40 otrok bodo vodili 3 $ ^ učiteljskega zbora. Za	,0
dnevno bivanje otroka ^ treba plačati 5000 Sdin ko tudi v živilih!), vse 06 stroške pa bo plačala DPM Krško. Starši, ki omogočiti svojim otrokj
prijeten in koristen 10-dne ^ počitek v Podbočju,
sporočijo upravi šole v ulij* kem najpozneje do 3. J 1967!
VESTI IZ KKŠKE OBČINE
Št. 26
(901) *
Brez zemlje ni poceni živinoreje
Na dobrih 20 hektarih zemlje ni mogoče rediti 100 krav in pitati 200 glav
goveje živine
V soboto, 17. junija, sta se v Sevnici sestala svet za ^etijstvo in gozdarstvo ter svet za gospodarstvo. Razpravljala sta o nameri kmetijskega kombinata Zasavje, ki je sklenil ukiniti živinorejski obrat v Bosta-nju. Ko sta podrobneje spoznala tehtne vzroke, ki so Pripeljali do tega sklepa, sta se strinjala s prenehanjem delovanja tega obrata.
že proti koncu lanskega le- na, ki znaša skupaj s premici smo pisali o težavnem po- jo 138 S din. Podobno je bi-ložaju boštanjskega živinorej- lo tudi s pitanjem. Podatki skega obrata, ki nima v bliži- kažejo, da je bila cena prire-^ hlevov dovolj zemljišč in je kilograma žive teže 856 S rnu preveliki stroški prevoza din, prodajna cena pa največ ^vinske krme stalno ogroža- 800 S din.
J0 rentabilnost. Čeprav je Zgrajene stavbe, od katerih kombinat poskušal vse mož- bo še precej časa treba P|a' nosti, ki naj bi pocenile pri- čevati anuitete, bodo tako rejo mesa in pridobivanje ostale prazne. Ker pa je na
^eka, in je v letošnjih me-  --------------------------------
^ih tudi precej zmanjšal iz-8*o, vodstvo kombinata za °brat ni našlo trajnejše rešitve.
Boštanjska hleva, ki sta bi-
Danes nastop glasbene šole
Danes zvečer se bodo
!a narejena 1962 in 1964 ima- Sevničanom ob pol osmih ta na voljo vsega 21 hektarov zvečer v domu Partizana ^mije, kar bi zadostovalo za predstavili gojenci sevni-^jveč' 40 glav velike živine, ške glasbene šole. Nasto-'pakrat, ko so hleve gradili, pali bodo učenci iz vseh ie bila v načrtu tudi aronda- oddelkov, mladinski pevski bližnjih zemljišč — 218 zbor in skupina, ki izvaja hektarov njiv in 35 ha travni- zabavno glasbo.
Vendar slednje ni bilo Sevniška glasbena šola pijano. Obrat je bil vezan se v kraju vse bolj uveljav-le na močna krmila in na pre- jja. Letos je imela že čez v°2e živinske krme z oddalje- sto gojencev, ki so se učili nih zemljišč.	igranja na kitaro, violino,
To se je neusmiljeno poka- klavir in klarinet. Nasto-tudi na stroških: leta pajo na vseh javnih prire-*866 je bila polna lastna ce- ditvah, ki jih družbeno-po-^ mleka 222 S din, letos pa litične organizacije ali dru-84 s din, kar je še vedno štva organizirajo ob raz-Pfecej več kot prodajna ce- ličnih priložnostih.
obratu še precej lanske krme, pa tudi letos je bilo zasejanih okrog 10 ha silažne koruze, bodo nekaj krav še obdržali; kako bi stavbe vnaprej koristno uporabili, pa te dni iščejo različne rešitve.
In kaj pravijo k temu delavci ukinjenega obrata? »Ostali smo brez dela in zaposlitve, čeprav smo v danih okoliščinah naredili vse, kar je bilo v naši moči. Ne razumemo, zakaj je bil obrat ukinjen tako naglo in zakaj ne bi prenehal delati ob izteku gospodarskega leta.« Inž. Plan-tarič, ki je zadnji čas vodil obrat in tudi izboljšal proizvodne rezultate, pa je še pristavil: »Kot mlad agronom sem z veliko voljo do dela skušal nekaj pokazati in narediti. Zdaj sem brez zaposlitve. Rad bi vedel samo nekaj: kakšne posledice čutijo tisti, ki so takrat, ko so hleve gradili, mimo strokovnega mnenja zahtevali, naj stojijo hlevi prav tam in prav tako veliki. Takrat so imele vse to v rokah banke in veliki načrtovalci. Na to vprašanje mi ne ve nihče odgovoriti.«	M.	LEGAN
^ dni z gradbišča nove trgovske hiše v Sevnici.
Foto: M. Legan
Uradna dneva torek in petek
vj^vniška občinska skupka je na zadnji seji Prejela odlok o uradnih r^evdh na občinski upra-/7 občane bodo urad-dnevi ob torkih in pet-fr*11 ob torkih od 8. do j • ure m ob petkih od 8.
13. ure. Nekatere služ-. • ki imajo stalno oprav-^ s strankami: sprejemih. .Pisarna, matični urad, i^^ood javna giužba in jo	uradi	sprejema-
nj Judi vsaik dan med 0' m 13. uro, ob torkih med 8. m 16. uro.
julijem bodo za Ve bence občinske upra-tg. u'ledene proste sobo-dru	bo	le vsaka
Ito . sobota v mesecu, Je v Sevnici semenj, semanji dan bodo de-tHu Vse službe, ob dru-
matiA??0111111	P11	le
Ha .m Urad in sprejem-tin ?ISarna na sedežu ob-SKe uprave v Sevnici.
8evniški
ytSTNIK
Stanovalci
nasprotujejo
igriščem
O pomanjkanju igrišč za sevniške otroke, predvsem na območju novih stolpnic v ulici heroja MJarka, je bilo že veliko besed. Društvo prijateljev mladine je že lani začelo zasajati živo mejo okrog bodočega igrišča, vendar so prebivalci tega območja, kot povedo predstavniki društva, nasprotovali gradnji igrišča v bližini blokov. Tako je o-stalo pri starem. Ponašanje staršev je pravzaprav razumljivo:	na	vseh	sho-
dih zahtevajo igrišča, nasprotujejo pa, da bi stala v bližini blokov, češ da bi povzročala preveč hrupa, nihče pa ne ve, kje naj bi drugače igrišča dobila prostor.
Pojasnilo o vinotoču Šmarje
Na pomanjkljivo objavljeno vest o prenehanju delovanja vinotoča »Šmarje«, smo dolžni dati majhno pojasnilo. Ukinjen namreč ne bo sedanji vinotoč, ki je v sestavu sevniškega gostinskega podjetja, marveč tisti vinotoč, ki se je pred nekaj leti hotel ločiti od takratnega samostojnega gostinskega podjetja Gostinstvo Šmarje, vendar je prenehal delovati že 1964. leta, redni likvidacijski postopek pa bo opravljen šele sedaj.
Ugodna železniška zveza
Z novim železniškim voz. n im redom, ki velja od 28. maja, se je povezava Novega men ta s Celjem zelo izboljšala. Za potnike, kil izstopajo v Trebnjem, Sevnici in Zidanem mostu, je to vsekakor ugodno.
Pohvale vredno
18. maja so v Loki priredili literarni večer, katerega se je udeležil tudi književnik Pran Roš iz Celja. PD P. Trubar je mlademu književniku namenilo honorar, katerega je ta odklonil in prosil, naj ga namenijo za kakšno drugo stvar. PD P. Trubar se Franu Rošu iskreno 'zahvaljuje.
»Sredina je vedno najboljša,« sta v soboto, 24: junija, povedala šolarja Bogdan Zupančič in Simon Piškur, ko sta gledala svoja spričevala, v katerih piše, da sta razred izdelala z lepim uspehom. Ta dan so trebanjski šolarji dobili spričevala, imeli šolsko proslavo in odprli razstavo likovnih in tehničnih del, ki so jih naredili v minulem šolskem letu.	Foto: M. Legan
V nedeljo: proslava gasilcev Vel. Loke
V nedeljo, 2. julija, bo gasilsko društvo iz Velike Loke slavilo 60-letnico delova-jna. Poseben odbor je pripravil proslavo, ki bo pritegnila tudi ljudi iz širše okolice. Ob 14. uri bodo najprej sektorske vaje, ob 14.30 pa proslava, na kateri bodo podelili posebno odlikovanje dvema še živečima ustanoviteljema — Alojzu Bukovcu iz Velike Loke in Lovrencu Grmovšku iz Kukemberka. Zaslužnim članom bodo podelili republiška odlikovanja ter odličja in značke občinske gasilske zveze. V zabavnem delu programa bo najpreo bogat srečo lov, na zabavni prireditvi pa bo igral kvintet Slavček iz Ljubljane s pevcem Jožeco Zupančič in Tonetom Žagarjem.
Za kočo na Ojstrem vrhu
V nedeljo, 2. julija, bo v Dobrniču velika lovska veselica Dobiček, ki ga bo dala prireditev, bodo lovci namenili za gradnjo lovske koče na Ojstrem vrhu.
Priprave za proslavo po načrtu
IZ SEVNIŠKE OBČINE
■ ZAVETIŠČE NA LOVRENCU
— Planinsko zavetišče na Lovrencu nad Loko je dobro obiskano, zavetišče okoli 1600 izletnikov. Sedaj so preuredili še večjo sobo, gostom pa je na razpolago tudi radio in gramofon.
■ USPELO GOSTOVANJE BREST AN IĆANOV — DPD Svoboda iz Brestanice je gostovalo 17. in 18. junija v Sevnici z ljudsko igTO »Mlinarjev Janez«. Prireditev je bila na sevniškem gradu. Gledalci so pozorno sledili igralcem, ki so igrali zelo dobro. Za sevniško publiko je bil to res umetniški užitek.
■ ZAPRT 2ELEZN1SK1 PREHOD ZA PEŠCE — Oddelek za notranje zadeve v Sevnici objavlja, da bo od 1. julija do 31. avgusta zaradi pleskanja zaprt železniški prehod za pešce čez Savo.
■ ZADNJE SLOVO VINKA DEBELJAKA — V nedeljo, 18. junija, so na sevniškem pokopališču pokopali Vinka Debeljaka, ki je tragično umrl v železniški nesreči blizu Loke. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo Sevničanov. Pred stavniki gasilcev in železničarjev pa so se z govori zadnjikrat po slovili od svojega stanovskega tovariša.
■ KAKO DOLGO SE TAKA CESTA? — V kakšnem stanju je ob činska cesta skozi Loko in Breg, smo že enkrat pisali. V enem me secu so se tu zaradi slabe ceste zgodile kar tri prometne nesreče Občani se upravičeno sprašujejo, kako dolgo bodo morali še čakati na popravilo ceste.
■ POTREBNO JE BOLJŠE SODELOVANJE — Prejšnji teden je bila v Sevnici prva seja občinskega odbora Rdečega križa. V dvoletnem delovnem programu so po udarili, da se je treba bolj pove zati z osnovno organizacijo Rdeče ga križa in s SZDL. Imenovali so tudi komisije za zdravstvenopro svetno delo, krvodajalstvo, social no skrbstvo in komisijo za razdeljevanje živil. Sklenili so še, da bodo odslej uradne ure ob petkih in ne več ob sobotah. S. Sk
Kot je prednji teden ugotovil odbor za proslavo 25-letni-ce ustanovitve Gubčeve brigade, gredo priprave po začrtanem programu. Tekmovanje šol v poznavanju narodno osvobodilne borbe Gubčeve brigade je bilo že izvedeno, za
Odobreno toliko lesa kot lani
Na predlog Gozdnega gospodarstva Novo mesto je trebanjska občinska skupščina na zadnji seji odobrila za gospodarsko leto 1967/68 posek 2.000 kubičnih metrov iglavcev in 10.500 m3 listavcev. Tolikšna količina je, oziraje se na letni prirast, gospodarsko opravičljiva. Skupno maso lesa, določenega za posek, bo trebanjski obrat razdelil med gozdne posestnike na podlagi posebnega pravilnika. Tako kot doslej bodo lastniki v primeru gradnje ali popravil stanovanjskih in gospodarskih stavb lahko dobili tudi več lesa, če bo to dopuščala zmogljivost njihovega gozda. Z odkazovanjem bo trebanjski obrat začel že te dni.
Predvidenega prirastka ne bo
V zadnjih treh letih se je število prebivalcev trebanjske občine povečalo za vsega 106 ljudi, čeprav se je v teh letih rodilo v enem letu povprečno 21 živorojenih otrok na tisoč prebivalcev, kar je precej nad republiškim povprečjem. Tudi umrljivost je bila nadpovprečna,	saj
znaša letno 10 ljudi na 1000 prebivalcev, vendar ni glavni varok, da prebivalstvo občine skoraj ne narašča. Očitno je pomembnejše pomanjkanje delovnih mest, zaradi česar zapušča občino preče) ljudi. Po podatkih zadnjih let lahko sklepamo, da do leta 1970 ne bo doseženo število 19.000 prebivalcev, saj do te številke manjka še čez 1500 občanov.
Vlagajte pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu
ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
dan borca pa bo velik patrolni orientacijski pohod s ciljem v Košučju.
Za modernizacijo ceste Trebnje—Mokronog je trenutno zagotovljenih že 230 milijonov Sdin; odbor si bo skupaj s predstavniki občinske skupščine prizadeval, da bi pridobil še kaj denarja. Pripravljalni odbor, katerega novi predsednik je Roman Ogrin, sekretar občinskega komiteja ZK, je na seji tudi
Samo sedem se jih je prijavilo
Delavska univerza v Trebnjem je bila takoj po volitvah novih članov delavskih svetov in upravnih odborov pripravljena organizirati krajše tečaje, kjer bi se ljudje spoznali z osnovnim znanjem, ki ga potrebujejo, če hočejo sodelovati v delu samoupravnih organov. Toda od okoli 30 obratov trebanjske občine je prijave poslalo le 7 podjetij: Dana in Tovarna šivalnih strojev z Mirne, KZ Trebnje, Mercator, Modna oblačila, Komunalno podjetje in Kemooprema. Ker pa se naglo bliža čas dopustov, je vprašanje, če se organizacija tečaja v tem času sploh še izplača. Pri DU se sprašujejo, kje so tisti vodilni delavci obratov, ki na sestankih venomer ponavljajo, da je treba samoupravljavce najprej izobraziti.
menil, da je treba poživiti propagando za to pomembno partizansko obletnico.
Boljši časi za sejmišča in tržnice
»Ta odlok smo že precej časa pogrešali,« so odgovorili odborniki na zadnji seji trebanjske občinske skupščine, ko je le-ta sprejemala predpise, ki jih morajo izpolnjevati delovne organizacije, društva ali krajevne skupnosti, če hočejo organizirati sejem ali odpreti tržnico. Kmetovalci so na zborih volivcev na Veliki Loki že večkrat zahtevali sejem za zgornjo Temeniško dolino; podobno Pa je tudi šentruperska krajevna skupnost želela prirejati sejme na Veseli gori. 2e ta dva primera kažeta, da je bil občinski odlok potreben, saj bo te stvari podrobneje urejeval.
1. julij — praznik Mokronoga
V soboto, prvega julija, bo Mokronog slavil krajevni praznik. Ta dan bo popoldne najprej svečana seja sveta krajevne skupnosti, zatem pa bo proslava, ki jo je pripravila mokronoška osnovna šola. Zvečer bo pred Domom Svobode ljudsko rajanje.
TREBANJSKE IVERI
■ DRUGI BLOK BO ŠE LETOS DOGRAJEN. Te dni so bili dokončno sklenjeni dogovori med kupci stanovanj in izvajalcem del Pionirjem iz Novega mesta, ki bo Se letos dokončal tudi drugi stanovanjski blok. Blok stoji že poldrugo leto dograjen le do tretje faze.
■ NA »KOPALIŠČU« JE VSE ZARAŠČENO. Ker bo gotovo preteklo Se precej Temenice, preden bo Trebnje dobilo umetno kopališče, ki je predvideno v bližini gradu, bi kazalo vsaj nekaj narediti za tiste prebivalce, ki iščejo hladu v Temenici. Na mestu, kjer so nekoč zanje potok poglobili in razširili, se je zarasel biček in zaredile žabe, v deževnem vremenu pa vanj priteka tudi gnojnica. Kaj slaba reklama za turizem, saj je v tem pogledu precej slabše, kot je bilo pred desetletji, ko je Trebnje veljalo za letoviški kraj, kamor so hodile na počitnice celo gospice z Dunaja.
■ BARAKA JE PRODANA. Stanovanjsko podjetje je za vsega 4,5 milijona Sdin kupilo zidano barako od novomeškega Pionirja, ki jo je potreboval za trebanjsko delovišče. V delu barake bodo zdaj uredili več garaž, ki jih v kraju zelo primanjkuje; več prostora pa bo dobila tudi delavska univerza, ki je bila doslej vedno na tesnem s prostorom za predavanja in tečaje.
■ V VEČJEM PROSTORU. Krojaško podjetje, ki mu gre med vsemi obrtnimi podjetji trebanjske občine najbolje, je delno preuredilo glavni proizvodni prostor v nek-
danji osnovni šoli in si s tem izboljšalo pogoje za uspešno delo.
■ ODLOK IMAMO, SAMO IZVAJATI GA JE TREBA. Maja je občinska skupščina sprejela odlok o zunanjosti naselij. Čeravno se večina ljudi zaveda, kaj pomeni za kraj čistoča in rože na oknih, Je na nekaj krajih v samem središču več primerov malomarnosti, na katere kažejo ljudje s prstom In se sprašujejo, kje je pristojna inšpekcija in zakaj ne ukrepa po določilih sprejetega odloka.
■ ODPRTA PRODAJALNA TOBAKA. Prejšnji teden je podjetje Tobak odprlo v novem poslovno-stanovanjskem bloku v Trebnjem novo prodajalno. Obiskovalci so presenečeni nad izredno bogato izbiro vseh mogočih galanterijskih izdelkov, igrač in drugih praktičnih predmetov in nad veliko izbiro različnih cigaret.
■ BOROVNICE PO 350 IN 300 SDIN. V zadrugi kupujejo borovnice po 350 in 300 Sdin za prvo oziroma drugo kvaliteto. Nabiralci povedo, da je letos precej borovnic v okolici Rihpovca, medtem ko so na področju Sel—šumberka zelo redke.
TREBANJSKE
novici;
Polovica kolektiva v letoviščih
V	»Melaminu« so omogočili članom kolektiva prijeten dopust — Lastnemu počitniškemu domu so se odpovedali in raje namenili več za regrese in za
gradnjo kopališča v Kočevju
Gradnja šole začasno ustavljena
Med delovnimi organizacijami, ki so omogočile, da bodo člani njihovega kolektiva preživeli letni dopust kar najboljše, je v kočevski občini kemična tovarna »Melamin«.
Marjan Baštar, sekretar »Melamina«, nam je povedal, da so samoupravni organi podjetja sprejeli pravilnik o regresih in nadomestilih, ki določa, da dobi vsak član kolektiva 200 N-din regresa za dopust in 150 N-din nadomestila za voznino (K-15). Nezaposleni zakonec in otroci dobe le nadomestilo za voznino, in sicer zakonec in o-troci nad 10 leti po 75 N-din, otroci od 4. — 10. leta pa 50 N-din.
Vendar to še ni vse. Vsak član kolektiva dobi zase in za nezaposlene člane družine povrnjen tudi del stroškov za prenočevanje na dopusti, če predloži račun za nočnine, in sicer po 10 N-din za vsa-
kega, vendar le do 10 dni. Prav to določilo člane kolektiva najbolj stimulira, da prežive letni dopust v letovišču.
Letos bo preživelo letni dopust v letoviščih nad polovico članov kolektiva in njihovih družin. Precej jih bo letovalo v letoviščih SAP in Alpe Adria, kjer so razmeroma ugodni pogoji.
Pri »Melaminu« so najprej nameravali kupiti ob jadranski obali počitniški dom. Prav zaradi ugodnih pogojev za letovanje, ki jih nudijo počitniške agencije, so se lastnemu domu odpovedali in določili ugodnejše regrese za dopuste, hkrati pa so sklenili, da bodo denar, ki so ga nameravali porabiti za nakup počitniškega doma, namenili raje za gradnjo kopališča v Kočevju. S tem sklepom so članom kolektiva o-mogočili, da prežive vsako leto dopust v drugem kraju, hkrati pa so dali pomemben
prispevek za gradnjo rekreacijskega kopališča, ki ga Kočevje potrebuje.
Odločitve kolektiva podjetja »Melamin« so vsefcakor zanimive, zato bi bilo prav, če bi o njih razmislili tudi v ostalih delovnih kolektivih.
Cene v Kočevju
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 1,39 N din kg, sveže zelje 1,40 N din kg, kislo zelje 1,54 N din kg, fižol v zrnju 3,87 do 5,12 N din kg, fižol v stročju 4,07 N din kg, grah 2,87 N din kg, čebula 4,06 N din kg, česen 4,24 N din kg, zelena solata 2,28 N din kg, paradižnik 4,48 N din kg, ribe 7,35 N din kg, jajca 0,45 do 0,49 N din kos, pomaranče 4,60 N din kg, limone 4,90 N din kg, banane 5,70 N din kg. češnje 2,40 N din kg, breskve 3,48 N din kg.
Kopališče bo pri KEMIČNI
Med šestimi predlogi za lokacijo kopališča je zmagal predlog, naj bo kopališče pri kemični^ kjer bo tudi gradnja najcenejša
Kopališče bo med stolpnicami in Kemično tovarno. Za to lokacijo je glasovalo 30 prisotnih, proti sta bila dva, šest pa se jih je glasovanja vzdržalo. O lokaciji kopališča so razpravljali na seji sveta za urbanizem občinske skupščine Kočevje 15. junija, na-katero so bili vabljeni tudi predstavniki delovnih in družbenih organizacij ter nekaterih društev.
V	gradivu, ki so ga dobili vsi povabljeni že nekaj dni pred sejo, so bile omenjene štiri možne lokacije kopališča. Največ zagovornikov sta imeli lokacija pri kemični tovarni in ob cesti na stadion,
manj pa lokaciji pri Rožnem studencu in v Gaju. Na seji sveta sta bili predlagani še dve možnosti:	med	Elektro
in mlinom ter na avtodromu za šeškovim domom.
Po temi j iti razpravi je pri glasovanju dobila največ glasov lokacija pri kemični tovarni, katere glavna prednost je, da je za najmanj 56,5 milijonov Sdin cenejša od druge najoenejše (ob cesti na stadion). Gradnja kopališča bi veljala po cenah iz leta 1966 okoli 150 milijonov Sdin, po današnjih cenah pa približno 200 milijonov Sdin.
Lokacija je torej določena, še vedno pa je ostalo odprto
vprašanje, kdaj bo zgrajeno. Financiranje gradnje namreč še ni rešeno. 2elja nekaterih prisotnih pa je bila, naj bi z gradnjo začeli čimprej.
Prvi koraki samopostrežbe
V	prvih 14 dneh je imela prva kočevska samopostrežna trgovina kar zadovoljiv promet, čeprav se čuti, da kupci še niso navajeni	na
novi način prodaje.
Največ bolnikov na Kočevskem
Svet za zdravstvo in socialno varstvo v Kočevju bo obravnaval na prihodnji seji občinske skupščine probleme zdravstvene službe v kočevski občini. Kočevska občina ima v ljubljanskem okolišu največji (izostanek z dela zaradi bolezni. Zdravstvena domova v Ribnici in Kočevju ter zdravstveno poslopje v Velikih Laščah naj bi se združili v skupen zdrastveni dom s sedežem v Kočevju.
ena
M
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJF
Doslej so v samopostrežnici prodali največ živil, sadja, pijač in drobnih gospodinjskih potrebščin. Novost za kupce pa je prodaja mleka, jogurta dn smetane v tetrapaku.
V	samopostrežnici imajo stalno na zalogi tudi piščance. Kupci so kmalu opazili, da so se občutno pocenili, in sicer kar za 200 S-din pri kilogramu.
Potrošniki so posebno zadovoljni še s tem, da je kolektiv samopostrežne trgovine oskrbel za večje nakupe tudi dostava na dom.
Izboljšali bodo vodovod
Pri mozeljskem vodovodu se rade zamaše litoželezne cevi, po katerih teče voda od zbiralcev do rezervoarja. Zaradi majhnega vodnega pritiska notranjost namreč cevi zarjavi, rja pa nato cevi zamaši. Cevi so nazadnje očistili pred 15 leti. Vendar občani menijo, da se jim čiščenje (odkopavanje, mazanje in ponovno zakopavanje) ne splača. Zato nameravajo litoželezne cevi zamenjati s plastičnimi, ki ne zarjave in jih ne bo treba čistiti. Material in dela bi veljala nad milijon S-din, čeprav bodo občani zemeljska dela opravi-
li	prostovoljno. Za izboljšavo vodovoda ima krajevna skupnost že nekaj denarja, nekaj pa nameravajo najeti posojila.
Zakaj spet po starem?
Pred nekaj tedni je ob-iisnka skupščina Kočevje sklenila, da mora vodna skupnost Kočevje, preden zapre vode vedno obvestiti potrošnike. Kakor kaže, je to vodni skupnosti kaj malo mar, saj je to storii samo enkrat. Voda pa teče tako kot prej oziroma še slabše; ker jo sedaj v Slovenski vasii črpajo samo od 5. do 13. ure, ima-» stanovalci v višjih legah vodo samo tri do štiri ure na dan. Ali ima vodna skupnost res pravico zapirati vodo, kadar se j*i zljubi?
Šusmarska produktivnost
Zidarji, tesarji dn ostali delavci SGP »Zidarja« iz Kočevja, ki delajo na gradbišču na Reki, naredijo za 47 odstotkov več kot oni, ki delajo na gradbišču v Kočevju. Kočevski gradbinci delajo namreč ob prostihh dnevih na raznih zasebnih gradbišči, medtem ko Je na Reki tako delo občutno omejeno, če ne že popolnoma prepovedano.
Pomoč žrtvam agresije
Pozivi za pomoč žrtvam agresije na Srednjem vzhodu, ki so ga objavile konfe-, renca SZDL Jugoslavije in druge družbeno-politične organizacije, se je v kočevski odzvalo večje število delovnih kolektivov.
Nova slaščičarna
24.	junija je v Kočevju pri avtobusni postaji odprl zasebno slaščičarno Slavko Batis. Tako so v Kočevju že 3 slaščičarne in še mladinski bar »Metka«. Nova slaščičarna je na zelo primernem in prometnem delu mesta.
Zmanjkalo je denarja, zato je gradnja sporazumno ustavljena — Tudi posojilo je še treba odplačevati — Šola bo predvidoma dograjena šele do konca leta 1968
Gradnja ribniške osemletke je začasno prekinjena. Denar, posebno prispevki podjetij, ne doteka redno, zato so se izvajalec del (gradbeno podjetje iz Grosupljega), nadzor-
Igra za praznik
Člani dramske sekcije KUD »Ivan Vrtačnik« iz Loškega potoka bodo za krajevni praznik 31. julij naštudirali igro. V njej bodo nastopili tudi mladi fantje in dekleta, ki obiskujejo srednjo šolo, a bodo v teh dneh prišli domov na počitnice. Doslej se v KUD še niso odločili, katero igro bodo naštudirali.
Zakaj popusti samo na železnici?
Šolska mladina je bila z letošnjimi izleti zaradi prevozov zelo prizadeta. Ker je železnica prejšnja leta ukinila več prog, so otroci iz teh krajev odvisni samo od avtobusov. Na teh pa za šolske izlete ni popusta. Razen tega so tudi železniški predpisi zelo togi. Tako zahtevajo za priznanje popusta vožnjo v obe smeri. Toda nekateri bi žele-
li	videti tudi kraje, kjer niso odvisni samo od železnice. Pri sestavi odloka o regresiranju počitniških prevozov bi morali misliti tudi na to-
V. P.
ni organ in investitor (občinska skupščina) sporazumeli, da gradnjo začasno ustavijo.
Vsa doslej opravljena dela, ki so veljala okoli 2,700.000 N din, so plačana. Predračunska vrednost investicije pa znaša po prvotnih izračunih, ki pa so bili kasneje popravljeni, 3,265.000 N din.
Prvi rok za dograditev šole je bil 30. junij 1966. Kasneje je bil ta rok podaljšan za pol leta. Kakor kaže sedaj, pa bo šola dograjena šele do konca 1968.
Delovne organizacije v letošnjem prvem polletju niso vplačale svojih pri ('vza gradnjo šole. Krajevni samoprispevek za gradnjo šole
Ruševine počasi izginjajo
Dve hiši pri ribniški restavraciji, ki sta bili nad leto dni »obsojeni na smrt«, so pred približno dvema mesecema porušili Vse pa kaže, da bo Ribnica spet čakala leto dni, da bodo ruševine končno odstranjene. 2e občinska skup ščina je sklenila, da morajo biti ruševine odstranjene do 1. junija, zdaj pa bo kmalu že 1. julij. Dela ni več dosti in bi se ga dalo z malo dobre volje hitro odpraviti Na prostoru, kjer sta stali hiši, bodo parkirni prostori in restavracijski vrt.
doteka redno, vendar so medtem že zapadle prve anuitete za odplačevanje posojila, najetega za gradnjo, zato z dohodki od samoprispevka občinska skupščina vrača posojilo.
Odprli dom in krstili brizgalno
V	nedeljo, 19. marca, so v Retjah v Loškem potoku odprli nov gasilski dom in krsti-
li	novo motorno brizgalno. Retje je največje naselje v Loškem potoku, vendar doslej še ni imelo primernega gasilskega doma. Vaščani so s samoprispevki in ob oskrbi tar prizadevanju občinskega odbornika Antona Košmrlja poleg prostorov za gaslisko opremo uredili še večjo sobo za sestanke, v katero nameravajo postaviti tudi televizor.
Cene v Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem zelenjavo naslednjo maloprodajne cene krompir 1.93 ^ din kg. sveže zelje 1,38 N di' kg, fižol v stročju 4 N di« kg, grah 2,1# N din kg, čebula 3,75 N din kg, solata 2,50 N din kg, paradižnik J N din kg, jajca 0,53 N d n kos, limone 4,90 N din k$. češnje 2,50 N din kg, breskve 5,68 N din kg.
Otroci niso varni na cesti
Učenci ribniške osemletke so imeli 20. junija ocenjevalno vožnjo s kolesi, ki sta jo organizirala občinska komisija za varnost prometa in AMD Ribnica. Za vožnjo se je prijavilo 80 učencev, v glavnem tistih, ki se vozijo s kolesi v šolo.
Komisija je že pred vožnjo izločila 35 učencev, ki niso imeli v redu opremljenih koles. Vožnjo je popolnoma uspešno opravilo 5 učencev, 7 pa jih je dobilo le po eno kazensko točko.
2e pred tekmovanjem so poslušali predavanja in gledali filme o vožnji s kolesom, pravilni hoji in prometnih predpisih.
Enako tekmovanje so imeli dan prej učenci osemletke
iz Sodražice. Udeležilo se ga je 40 učencev. Nekaj jih je bilo pred tekmovanjem izločenih, 7 pa je končalo vožnjo brez kazenskih točk. Vsi, ki niso dobili kazenskih točk, so prejeli pismene pohvale komisije za varnost prometa.
Komisija za varnost prome-
ta na šoli v Ribnici je sklenila, da bo tekmovanje oziroma »kolesarsko akcijo« jeseni ponovila, ker z uspehi ocenske vožnje ni zadovoljna. Učenci imajo namreč pogosto kolesa, ki niso sposobna za varno vožnjo, in ne upoštevajo prometnih znakov.
Kratke iz ribniške občine
Ne hodijo v kino
Dokler so kulturni dom v Loškem potoku popravljali, so občani godrnjali, zakaj ni kino predstav. Po devetih mesecih je končno dom toliko prenovljen, da lahko v njem spet predvajajo filme, vendar zdaj obiska predstav ni. V Loškem potoku imajo kino predstave le ob nedeljah in državnih praznikih.
■ SPET PRODALI VEC SPOMINKOV — Ribniška prodajalna spominkov je do turistične sezone oskrbela s spominki 26 turističnih poslovalnic in prodajaln na jadranski obali, vse obmejne prehode v Sloveniji, pa tudi več planinskih in turističnih postojank ter gostinskih in trgovskih podjetij. Precej spominkov so letos prodali v sosednjo Hrvatsko in v črnogorsko primorje.	J.	P.
■ KORISTEN PREDLOG — Občinski odbor ZB Ribnica je predlagal, naj bi pri občinski skupščini ustanovili poseben sklad za gradnjo in obnovo stanovanj borcev. Denar bi prispevala podjetja in ustanove, do posojila pa bi bili upravičeni vsi tisti člani ZB, ki sami nimajo denarja ali pa ne morejo dobiti kredita drugod. Predlog Je vreden obravnave in uresničitve.
■ KADICE ZA TURIZEM — Kadice pod Boncarjem so s slapom in svojevrstnim rastlinstvom zanimiva turistična točka. Zato bi bilo prav, da bi Turistično društvo uredilo pred vhodom avto-
camp. če bi bil ob praznikih odprt še bife, bi bil obisk Kadic gotovo še večji.
■ URADNE URE DU RIBNICA
—	Člane Društva upokojencev v Ribnici obveščamo, da bo od }• julija dalje uradni dan ob torkin od 9. do 11 ure, in ne več ob sobotah. V tem času lahko dobit* tam pravne nasvete in pojasnila, razen tega se lahko prijavite i jesenski izlet po Dolenjski in Štajerski.
■ ZAKAJ DVE FOTOGRAFIJI-"
Ljubljanski občani potrebujejo potovanje v tujino na skupen Py ni list samo eno fotografijo, letniki s podeželja pa morajo pr« dložiti dve fotografiji. Zakaj razlika?
■ RIBNIŠKI SEJEM — Rff''f' va suhe robe in lončarstva, k* J bila v muzejskem tednu v irsj je bila zelo dobro obiskana. . so pohvalili novo prireditev, * lahko postala stalna. Zakaj n® imeli v Ribnici svojega
kjer bi lahko kupili vse vrste niške suhe robe in lončarijo.
Gostiln je za zdaj v občini dovolj
Več skrbi pa je treba posvetiti strokovni usposobljenosti gostincev
Gospodarska zbornica je v sodelovanju z občinskim svetom za gostinstvo sklicala v Ribnici 7. junija posvet gostincev in predstavnikov turističnih društev. Ker je v ribniški občini ta čas že 31 zasebnih gostišč in družbeni gostinski obrat Daj-dam iz Ljubljane, so ugotovili, da zaenkrat zadostuje število zasebnih gostišč. Ti obrati še niso dovolj opremljeni, saj ponekod točijo samo pijače, pa tudi strokovnemu izobraževanju gostincev Je treba v bodoče posvetiti več pozor
nosti. V Ribnioi premorejo vsega 15 prenočišč, zato je v načrtu tudi preureditev hotela Ortnek in vile Ugar.
Na posvetovanju so udeleženci ostro kritizirali stanovanjsko komunalno podjetje, ki zavlačuje odstranitev dveh podrtih hiš pri vhodu na ribniški trg. Zaradi teh ruševin ni mogoče urediti parkirnega prostora in vrta .pred restavracijo, zato je bilo sklenje no, naj inšpekcija takoj posreduje. Negodovali so tudi nad ribniškim trgovskim pod-
jetjem, češ da prodaja živi la dražje, kot jih prodaj v Ljubljani. Tudi za občins* ceste bi moralo komunain podjetje bolje skrbeti, stw vanjsko podjetje pa	^
čimprej umaknilo P™ material iz okolice svoje be, saj Je do sedaj	efLrj.
blago na ogled vse"V,	dftti
stom, ki si želijo	f
grad.
KOČEVSKE
NOVICE
REŠETO
KANIŽARICA:
Praznovanje v meja!) možnosti
Še vselej so kanižarski rudarji praznovali svoj praznik 3. julij, zato ga bodo tudi letos, čeprav skromno — Desetorici zaposlenih, ki delajo v rudniku že 20 let, bodo na proslavi kolektiva podarili v spomin ure
300-članski kolektiv rudnika Kanižarica se pripravlja na proslavo, ki bo 2. julija popoldne. Letos bo spričo znanih razmer vsega jugoslovanskega premogokopništva tudi slavje v Kanižarici skromno. Za denar je zmeraj teže, ker morajo zaradi nasičenosti trga zniževati cene pre-m°gu, ob tem pa finančno poslovanje ni tako, kot so Planirali. Kolektiv mora z ustvarjenimi sredstvi gospodariti silno previdno, kljub dej-
stvu da bodo letošnje prvo polletje zaključili z enako proizvodnjo, kot je bila pred šestimi leti, vse leto, in to ob enakem številu zaposlenih.
Sedanje neugodne razmere na trgu skušajo ublažiti z raznimi sanacijskimi ukrepi. Tako imajo tri sobote v mesecu proste, a neplačane, ukinili pa so tudi nadure in plačano nedeljsko delo.
Glede na dejstvo, da kanižarski rudarji še nikoli niso
20 let preleškega gasilstva
18.	junija so imeli v Prelesju pri Starem trgu !epo slavje, ko je domače gasilsko društvo slavilo 20-letnioo obstoja. Pred slavnostno okrašeno tribuno se je zbralo poleg članov PGD veliko število ljudi s te in one strani Kolpe, nakar je tajnik društva začel slovesnost, fo pogovoru predsednika je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali
gasilci in gasilke, tambru-raški zbor Poljanske doline in prosvetni delavoi. V omenu občinske gasilske zveze je njen tajnik pohvalil preleške gasilce za
v	požrtvovalno delo, naj-marjivejši pa so bili ob • tej priložnosti odlikovani z značkami. Zabavni del programa je žal pokvaril močan naliv, ki je navzoče razkropil in povzročil precejšnjo škodo. L. G.
delali v taki negotovosti kot letos, niso črnogledi. Prepričani so, da brez premoga tudi sodobni svet še ne more izhajati, zato na sedanji položaj rudarstva gledajo kot na prehodne težave.
Rudarski praznik bo vseeno vesel, posebno za tiste, ki že 20 let delajo v rudniku. Kolektiv namerava na prosla-
vi	podeliti zapestne ure desetorici zaposlenih kot skromno priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo. Nagrade in priznanja bodo dobili: Jože Puhek, Rudolf Butala, Mirko Dragoš, Nedeljko Vrlinič, Jože Grahek, Franc Prusnik, Jože Fink, Alojz Panjan, Franc Milkovič in Franc Klevišar.
Napaka veliko stane
Stanovanjski blok Pod smreko 2 v Črnomlju, vseljiv konec leta 1962, ni bil solidno zgrajen, že prvo zimo je začelo v stanovanjih četrtega nadstropja zamakati, v naslednjih letih pa je vlaga prodrla vse do pritličja. Stanovanjsko podjetje se je pred kratkim odločilo napako popraviti, govorijo pa o milijonskih stroških.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
Na prvi pogled vse v redu!
junija so odborniki ocenjevali delo občinske uprave in medobčinskih inšpekcijskih služb, potrdili so 4-letni program javnih del ter sprejeli
nekaj odlokov
K obširnemu poročilu o de-lu 58 udeležencev občinske uprave v minulem letu odborniki niso imeli drugih pri-^nh, razen da se nekateri *ned službenim časom preveč ^držujejo v gostinskih loka-VV Odborniki iz gospodarskih vrst so zahtevali, naj se občinski upravi zaostri
vprašanje odgovornosti pri delu, kajti včasih se zgodi, da stranke ob uradnih dneh čakajo, v pisarnah pa sploh ne vedo, kam je šel kak referent in kdaj se vrne. Po zagotovilu tajnika je svet kolektiva o napakah posameznikov že razpravljal in jih odpravljajo.
Občani sprejemajo program
v	zborov občanov je
soboto in nedeljo z odobra-jem sprejela program ko-“malnih del do leta 1971, ‘f-Jboij na Vinici, v IV. volil-en°ti Črnomelj, na Čud-
Kotično vodovod!
v ^ • nekaj dnevi je prišla muna^f ekiPa obrtnega kopeli £ga Podjetja črno-nienio renutno meljejo ka-li6Vp® za cesto Vrtača-Strek-do tak°j zatem pa bo-cevi ^enjali vse vodovodne ve Krča do Vrtače. No-
fcebno . ?6Vi so nujn0 po' vasi n 1- sta 1)111 že zdaj Pov^!0ršnica ln Podreber vai^a r _Vrez v°de, pa tudi to-slabe&n je imela zaradi nje Prltiska vode precejš-nimi n z novlml vodovod-rešen ,GVrni bo Problem vode vari-,, nekaj desetletij, ust-
il* da h?aJ*?d° tudi P°8°* napeli,?1 bodo vodo lahko
* OsoSiValCl Strekljev-
F. D.
Novice
v
ČRNOMALJSKE
komune
nem selu, v Dol. Paki, Selih in še ponekod. Zaradi zelo lepega vremena so bili slabše obiskani zbori po vaseh, kjer je košnja na višku. Zato bo treba 16 zborov občanov ponoviti. Pričakujemo, da bo na zborih, ki so sklicani ta teden, dosežena potrebna večina glasov že v četrtek. Obsojanja vredno pa je vedenja nekaterih občanov na zborih v Stražnjem vrhu, Bu-toraju in Pavičičih, ki so na grob način onemogočili delo zborov.
Trije ostanejo na kmetijah
Na osnovni šoli Dragatuš je bilo letos 254 učencev. Izdelalo je 77,2 odst. otrok. Na učni uspeh je zelo vplivala oddaljenost otrok do šole. Velika večina učencev je kmečkih staršev, doma pa jih z delom precej obremenjujejo, kar se prav tako pozna na učnem uspehu.
Osmi razred je letos končalo 14 otrok, izdelalo pa jih je 65 odstotkov. Nekateri so se odločili za nadaljnje šolanje v gostinstvu v srednji ekonomski šoli, v miličar-ski šoli in za kovinsko stroko. Od vseh nameravajo le trije ostati doma na kmetijah.
M.B.
Tudi delo oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb je svet za gospodarstvo ugodno ocenil, prav tako pa odborniki čez inšpektorje niso nič povedali. Ugotovili so le, da na posameznih področjih inšpekcija ne more učinkovati zaradi naglega spreminjanja predpisov, medtem ko ugotovitve cestne inšpekcije ostajajo na zapisnikih, ker za popravila cest ni denarja.
Na seji so obravnavali še 4-letni program javnih del na področju celotne občine ter potrdili prioritetni red gradenj.
Ob najnovejših svetovnih dogodkih pa so ob koncu seje v imenu vseh občanov obsodili agresijo Izraela in se s protestom pridružili množici delovnih ljudi miroljubnega sveta.
V petek bo seja skupščine
Za 30. junij zjutraj je v Črnomlju sklicana skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali o poročilu občinskega sodišča, javnega tožilstva in pravobranilstva ter
o	poročilu občinskega sodnika za prekrške. Na programu je še razprava o kultur-no-prosvetni in telesnokultur-ni dejavnosti v občini, predlogi nekaterih odlokov ter volitve in imenovanja.
»Begrad« se je pritožil
Na željo gradbenega podjetja BEGRAD iz Črnomlja objavljamo, da pri gradnji nove šole ni nastalo vseh 35 napak po krivdi omenjenega podjetja, kot je bilo mogoče sklepati iz objavljene vesti našega dopisnika K- W., temveč da gre na Begradov račun le za 4 napake v gradnji, ostale pripisujejo drugim iz-vajalcem del.
25. junija so v prostorih metliške osemletke odprli razstavo likovnih del in izdelkov tehničnega pouka učencev osnovne šole ter izdelkov cicibanov iz varstvene ustanove. Razstavo si je v nekaj dneh ogledalo precej občanov. Starši kar niso mogli verjeti, da so lepe risbe, kiparska dela ter razne predmete iz lesa in lepenke naredili njihovi otroci.	Foto:	Ria	Bačer
Učni uspeh je letos presenetljiv
Kakor je bil učni uspeh na metliški osemletki v prvem polletju slab, je postal ob zaključku šolskega leta presenetljivo dober
Po končanem prvem polletju je učiteljski zbor metliške osemletke temeljito analiziral vzroke za slab učni uspeh in o teni razpravljal tudi s starši na roditeljskih sestankih. Ker imajo z otroki z radoviškega konca največ težav pri pouku in tudi pri vzgoji, so na Radoviči organizirali še poseben sestanek/s starši.
Podobnih prizadevanj učiteljskega zbora je bilo še več in uspeh res ni izostal. Konec drugega polletja je od 539 učencev 431 izdelalo razred (ali 80 odstotkov), med negativno ocenjenimi pa je 72 otrok z eno slabo oceno. K tako lepemu učnemu uspehu, na katerega niso računali, je nedvomno pripomogel kvaliteten pouk v sodobno opremljeni novi stavbi ter dodatni pouk, ki so ga nudili
iz angleščine in matematike vsem učencem, katerim je bilo to potrebno.
Najslabši učni uspeh so imeli učenci v obeh 8. razredih zaradi oddaljenosti od šole in prevelike obremenitve s kmečkimi deli, ter v 6. razredih, kjer pa večini učencev povzroča težave puber-
teta.
V	obeh osmih razredih, kjer je bilo 64 učencev (44 jih je izdelalo), so izjavljali, da nameravajo nadaljevati šolanje na poklicnih šolah ali bi radi vajenska mesta v obrti, medtem ko jih gre zelo malo v gimnazijo ali na druge srednje šole.
Mladina na pohodu Belokranjskega odreda
Svečan zaključek šolskega leta
V	ponedeljek, 26. junija, so imeli učenci metliške osemletke v Domu TVD Partizan proslavo ob zaključku šolskega leta. Po krajšem kulturnem programu in govoru ravnatelja Ivana Zeleta so podelili 45 knjižnih nagrad najbolj priazdevnim učencem in 50 pismenih pohval za doseženi učni uspeh in trud vložen pri šolskem delu. Zalem so šli šolarji v učilnice, kjer so jim razdelili spričevala.
Iz Metlike je v soboto, 24. junija, ob 5. zjutraj krenilo na pot 16 mladincev in mladink, ki so priredili v spremstvu prvoborca Jožeta Mihelčiča pohod po poteh Belokranjskega odreda. Pot jih je vodila prek Lokvice, Hrasta, Popovič, Mišinega brda na Jugorje, kjer so dobili partizanski golaž pri gostilničarju Badovincu. Od tam so nadaljevali pohod na Smuk, kjer jih je že čakala črnomaljska mladinska skupina. Ta je svoj. pohod začela na Miklarjih pod vodstvom prvoborca Bojana Fabjana.
O	značilnostih, organizaciji in pomenu I. belokranjske čete oziroma Belokranjskega odreda je na Smuku mladini obširno govoril Franc Košir, eden prvih pripadnikov teh partizanskih enot. Ponovna malica je udeležencem pohoda tudi na Smuku teknila,
nakar sta se patrulji mladih po dveumem razgovoru razšli.
Pohod je bil organiziran v okviru proslav Belokranjskega odreda in v počastitev 25-letnice osvoboditve.
Nova krojaška delavnica
Nasproti zdravstvenega do-ma v Metliki je nedavno tega odprl krojaško delavnico ML jo čavlovičak. Zasebni obrtnik ima lepo urejene izložbe z lepaka, ki vabijo stranice k nakupu izdelanih oblek, hkrati pa priporoča svoje usluge. Po meri izdeluje vsakovrstne moške obleke, ženske plašče in kostime. Ker je imela Metlika doslej samo enega krojača, pri njem niso mogli priti v doglednem času na vrsto vsi, ki bi bili radi novi.
Zelenjave in sadja res ne manjka
Odkar je veletrgovina MERCATOR v Metliki odprla prodajalno sadja in zelenjave, se ženske nič več in pritožujejo, da tega blaga manjka. Kdor ni imel vrtička, je moral prej po solato in sadje v Črnomelj ali Novo mesto, od lanskega leta pa imajo dobro založeno prodajalno v domačem mestu.
Poslovodja Marko Brdar si prizadeva stranke zadovoljiti.
Po trikrat na teden dobiva svežo zelenjavo in sadje iz Ljubljane, cene pa vseeno niso pretirane. Pretekli teden so prodajali kumare po 400 Sdin kg, zelje po 145 Sdin,
Več sto kopalcev na Kolpi
Na metliškem in podzemeljskem kopališču je bilo minulo soboto in nedeljo več sto kopalcev. Prišlo so tudi izletniki iz drugih krajev Bele krajine, Dolenjske in celo s Hrvaškega. Kolpa se je že toliko otopila, da je kopanje v njej prav prijetno. V ponedeljek so namerili v vodi že
24	stopinj.
solato po 230 Sdin, češnje po 350 Sdin kilogram. Razveseljivo je tudi to, da je trgovina prilagodila delovni čas potrebam strank. Prodajalna z zelenjavo je odprta dopoldne do 11. ure in popoldne, ko gredo ljudje iz službe.
Veselica v Podzemlju
Prostovoljno gasilsko društvo Podzemelj je v nedelj*»,
25.	junija, popoldne priredilo veselico. Podzemeljski gasilci so ob tej priložnosti praaio-val: dograditev prve faze ?a-sllsko-družbenega doma, ki ga gradijo s prostovoljnim delom.
MARKO BRDAR
METLIŠKI TEDNIK
St. 26 (901)
DOLENJSKI LIST 17
Ostreje proti črnograditeljem
_ Radijska zveza med ta-jri Sutjeska: Kot smo zve-leli, bo v letošnjem taboru
Sutjeska«, ki bo od 2. do julija v Šmihelu pri Novem mestu, s pomočjo radioamaterjev ustvarjena radijska aveza z ostalimi petimi tabori, ki delujejo v drugih ju-
rlovanskih republikah. Pre-radia bodo udeleženci tabora izmenjavati izkušnje, no-vice, kulturne programe in podobno. Pionirji Šmdhelske-ga tabora »Sutjeska« bodo 25-letnico ustanovitve pionirske organizacije proslavili z teletom v Selško dolino, obiskali pa bodo tudi Rog in se tam zadržali več dni.
| Zdraviliška sezona v Dolenjskih toplicah je ▼ polnem razmahu, razen domačih gostov je tu večje število inozemcev, predvsem Avstrijcev. Popraviti pa bi bilo treba polomljeno ograjo na mostu čez Sušico, del ceste v Toplicah pod Gradiščem ter Odstraniti kocke, ki ležijo na trgu. Vse to kvari ugled Dolenjskih Toplic.
■ Na seji sveta KS Žužemberk so 22. junija razpravljali o komunalnih problemih, spomeniškem varstvu in socialnih vprašanjih. Na seji so tudi odobrili denarno pomoč Za konzervami jo žužemberške-ga gradu, ureditev prosvetne dvorane na Dvoru ter gasilskima društvoma Žužemberk in Dvor.
| Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane bo knel 1. julija ob 20.30 v šmarjeških Toplicah koncert. Prijave za prevoz za vse kulturne prireditve Dolenjskega podjetja 67 sprejema Zavod za toultumo dejavnost Novo mesto. Avtobusi bodo vozili od 19. ure dalje izpred zavoda.
■ Krajevni praznik bodo v
Žužemberku praznovali letos v nedeljo, 9. julija. Prejšnja leta so ga običajno praznovali 13. julija, ker je bil na ta dan leta 1941 Žužemberk prvič osvobojen. Ker pa je letos 13. julij delovni dan, so praznovanje prestavili na nedeljo.
f/l Uslužbenci Mercatorjeve trgovine v Šentjerneju so delali minuli teden inventuro dive noči in še v nedeljo, samo da bi bila trgovina čim-prej na voljo potrošnikom. Res pohvale vredna prizadevnost! Pohvaliti pa ne bi mogli prodajalca, ki je v nedeljo prodajal pred cerkvijo fazno kramo. Za sabo je pustil takšen nered, kot da bi bilo tam javno smetišče. Krajevna skupnost bi morala kršitelja kaznovati in mu drugič prepovedati prodajati v našem kraju.
Kazni za prometne prekrške
Na zadnji seji občinske Skupščine so določili tudi novo kazni za prometale prekrške. Tako se napačno parkiranje, krmljenje živine na prepovedanih mestih itd. kaznuje z 10 Ndin. Kotalkanje, jSoganje, smučanje in sankanje po pločnikih in drugih prometnih poteh ter prehod pešcev preko ceste izven označenih prehodov pa se kaznuje s 5 Ndin.
Kot smo že poročali v prejšnji številki, so na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 20. junija sprejeli več odlokov:	tako
odlok o novih prepisih s področja urbanizma in odlok o stanju urbanistične dokumentacije. Letos aprila sta namreč izšla nova republiška zakona o regionalnem prostorskem planiranju. Zakona dopuščata, da se lahko z regionalnim prostorskim planiranjem urejajo tudi posamezna ožja območja.
Urbanistični načrt za celo občino
Urbanistični program se po novem zakonu izdela za celo območje občine, ne samo za posamezna območja kot do sedaj. Razen tega urbanistične dokumentacije ni potrebno pošiljati v dokončno potrditev republiškemu sekretariatu za urbanizem, pač pa lahko da sekretariat svoje pripombe v času javne razprave. Ta pa je po novem samo 30 in ne več 90 dni.
Voda po 50 Sdin
Komunalno podjetje »Vodovod« je zaradi vzdrževanja in povečanja vodovodnega omrežja predložilo občinski skupščini nove cene za vodo. Ta je cene odobrila, vendar s pogojem, da ta sredstva uporabljajo šele po odobritvi programa podjetja in za namene, določene v tem programu.
Cene za kubični meter porabljene vode so: za osebno potrošnjo 0,50 Ndin, za delovne organizacije s področja družbenih služb in JLA 0,80 Ndin ter za delovne organizacije 1,30 Ndin.
Skupščina je pooblastila Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, da izdela urbanistično dokumentacijo, to pa so: urbanistični programi, urbanistični načrti, zazidalni načrta in urbanistični redi.
Po daljši razpravi je skupščina sprejela tudi odlok za dopolnilno stanovanjsko zazidavo Regerče vasi in dopolnilno zazidavo montažnega naselja žabja vas. Odlok za zazidalni načrt storitveno obrtnega centra Gotna vas pa so preložili do druge seje. Odborniki so se tu zanimali predvsem za ureditev komunalnih naprav. Ker občina nima sredstev, namenjenih za to, se pojavlja vprašanje, kje bodo dobili denar za ureditev komunalnih naprav.
Na seji so sprejeli tudi odlok o splošni prepovedi graditve, ter parcelacije zemljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnih načrtov. Na osnovi tega odloka bodo lahko ostreje nastopili proti črnograditeljem, ki jih je čedalje več.
Na seji so sprejeli še: odločbo o ustanovitivi postaje milice Novo mesto; odlok o prenehanju Zavoda za upravo pokopališč Novo mesto, ki ga prevzame Komunalno podjetje Novo mesto; odlok o spremembi delovnega časa uprave občinske skupščine; odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi prometa v občini Novo mesto ter sklep o razširitvi poslovanja Komunalnega podjetja Novo mesto. Predlog za ukinitev zavoda Javno pokopališče, pralnica in kemična čistilnica pa so zaradi izdelave natančnejše analize poslovanja preložili.
Skupščina je imenovala tudi 80 porotnikov ter izvolila
za pomočnika občinskega javnega tožilca Toneta Slabeta in Nikolaja Briclja.
F. P.
ELEKTROTEHNA v Novem mestu
Po zelo ugodnih cenah in z dostavo na dom (v Novem mestu) nudi prodajalna ELEKTROTEHNE v Novem mestu vse vrste električnih kuhalnikov: TOBI z dvema ploščama, ELRA z eno, dvema ah tremi ploščami. Pekače z dvojnim gretjem, pražilec kruha in mešalce za sadje, testo in smetano lahko dobite v tej prodajalni. Dobili so tudi ventilatorje, ki so zelo primerni za kuhinje in se vgradijo v okno. Imajo tudi namizne ventilatorje ISKRA in uvože-
ne, avtotranzistorje znamke Gasilski dom v Žužemberku bo dobil nov stolp, ki VOXON za avtomobile Fiat grade gasilci s prostovoljnim delom. Nekaj denarja J® 1300, Fiat 1100 in kombinira- prispevala krajevna skupnost Žužemberk.	*
ne za vsa vozila.	Foto:	M.	Dimit
Vsi tarnajo za obratna sredstva
Težave INISA se nadaljujejo — Obrat ISKRE v Šentjerneju se namerava osamosvojiti — Kooperacija OPREMALESA z NOVOLESOM — ELA pripravlja doslej neznane proizvode
pogodbe s SATURNUSOM & Ljubljane, tovarno avtomobilov in motorjev TAM Mart" bor in GORENJIM iz Velenja. Za izpolnitev teh pogodb potrebujejo nove stroje i® orodje, za nakup le-teh P8 posojilo.
Na seji so razpravljali W" di o težavah v Dolenjskih i® — šmarjeških Toplicah, ki s° nastale po ukinitvi toplišk^" klimatskega zdravljenja.
Razvoj Šmarjeških Toplic
Po urbanističnem načrtu, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinske skupščine, se bodo šmarješke Toplice razvijale predvsem v smeri zdra-viliško-zdravstvene in zdra-viliško-turistične dejavnosti, šmarješke Toplice bi po tem načrtu lahko sprejele 6.550 gostov, ki bi tu prenočevali, in še 5.000 gostov, ki ne bi prenočevali’
Zdraviliško-zdravstveni predel bi zajemal približno sedanji prostor zdravilišča, to je dolino ob Dolnici, Prinov-cu in začetnem toku Toplice.
Novomeško PD vabi na izlet
Planinsko društvo Novo mesto bo priredilo v juliju 1967 dva izleta v gore:
1) 1. julija 1967 na RISNJAK (1500 m) v Gorskem kotaru. — Odhod iz Novega mesta ob 5. uri z osebnimi avtomobili skozi Črnomelj in Vinico do planinskega doma na Platku nad Reko. Od tam poj demo peš na vrh Risnja-ka (poldrugo uro hoje). Povratek v popoldanskih urah; prihod v Novo mesto okrog 22. ure. Prevoz z avtomobili Je za člane PD Novo mesto brezplačen.
2) V dneh 24., 25. in 26. julija pa pojdemo na MANGART, MONTAŽ in v REZIJO. — Pre nočevali bomo v domu na Predelu ali pa v koči na Mangartskem sedlu (2070 m). Prevoz z avtomobili je za člane PD Novo mesto brezplačen. — Vse udeležence izleta opozarjamo, da si morajo nabaviti potni list, ker se bomo dva dni zadrževali v zah. Julijskih Alpah, ki so že na italijanski strani.
Vsi, ki se nameravate udeležiti enega ali drugega izleta, se takoj javite tajnici PD Novo mesto tov. Helgi Krošelj, občinsko sodišče Novo mesto, soba St. 68, da vas vpiše v seznam ln vam da hkrati vse potrebne informacije.
Odbor PD Novo mesto
Zdraviliško-turistični oziroma rekreacijski predel pa bi zajemal prostor od izvira Jezero proti avtomobilski cesti.
V tem predelu naj bi bil turistični tabor, večja skupina vikend hišic, ustrezne prehrambene zmogljivosti, kopališča, igrišča in drugi športni objekti ter rezervat za skupino zasebnih počitniških hišic. Glavno komunalno središče pa bi bilo v šmarjeti.
Odborniki so se na seji zanimali predvsem za povezavo šmarjeških Toplic z Otočcem. Zedinili so se, da je treba prej izdelati urbanistični načrt Otočca, in če bo potrebno, ob njem korigirati tudi šmarješkega.
Slovesen zaključek
V ponedeljek, 26. junija, so imeli novomeški gimnazijci zaključno proslavo v dvorani kina Krke. Organizacijo za proslavo je prevzela tov. Podgrajsova, pomagali pa so ji predvsem pedagoSki razredi.
Po uspeh predstavi je ravnatelj prof. Veljko Troha podelil knjižne nagrade za uspeh v šoli ter pohvale za u-dejsbvovanje v raznih krožkih In v športu-
Sodnik za prekrške -samostojen organ
Ker bo verjetno sedanja uprava za notranje zadeve postala področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve, so na seji občinske skupščine sklenili, da notranje zadeve, ki so v pristojnosti občinske skupščine, opravlja od 1. julija dalje oddelek za upravrvoprav-ne zadeve. Razen tega so sklenili, da se izloči iz občinske uprave mesto sodnika za pre-prekrške, ki postane samostojen organ skupščine.
Na seja zbora delovnih skupnosti so v četrtek, 20. ju-, nija, raspravljah o težavah, ki tarejo nekatere delovne organazacije.
Najprej je predstavnik INISA podal pregled trenutnega stanja v tovarni. Povedal je, da so glavni vzroki, ki so pripeljali do sedanjega položaja, neustrezna tehnološka rešitev, nesolidnost poljskega dobavitelja opreme, neizkoriščene zmogljivosti instaliranih naprav, dodatni investicijski stroški zaradi zakasnitve izgradnje steklarne, kratki odplačilni roki investicijskih posojil ter drugo.
Razpravljali so tudi o predlogu obrata ISKRE v Šentjerneju, da bi se osamosvojil od matične tovarne, to je tovarne elementov za elektroniko, vendar v sklopu podjetja ISKRA. Po daljši razpravi so se odborniki zedinili, da je potrebna širša analiza, v kateri bi proučili vse možnosti osamosvojitve.
Predstavnik OPREMALESA je povedal, da je pri njih prišlo do težav zato, ker se je rekonstrukcija zavlekla za eno leto, anuitete pa so morali odplačevati takoj. Rešitev sedanjega položaja vidijo v večjem sodelovanju z NOVOLESOM in če bi jim banke podaljšale odplačilni rok
za gradbena dela na 15 let.
Obrtno podjetje ELA v Novem mestu je v težavah zato, ker so s svojim denarjem plačali nove poslovne prostore, tako da jim zdaj primanjkuje obratnih sredstev. Električni lonec, njihov glavni proizvod, ne gre več v promet, zato pripravljajo zdaj za jugoslovansko tržišče doslej neznane proizvode. Sklenjene imajo kooperacijske
Nov delovni čas občinske skupščine
Na zadnji seji občinske skupščine so med drugim sklenili, da bodo pri organih skupščine uradne ure od 1. julija dalje v ponedeljek od 8. vtre do 15.30 ter v sredo in petek od 8. do 12. ure.
■ PREHODE ZA PEŠCE so domiselno in trajno označili po mestu. Kjer je prehod, so cesto asfaltirali, tako da se lepo loči od tlakovane ceste.
■ NOVO 2IVOSREBRNO LUC so pretekli teden namestili pred delavnico Komunalnega podjetja v Vrhovčevi ulici.
■ ENOTNE SVETLOBNE NAPI SE so namestili na vseh prodajalnah NOVOTEHNE. Zgled bi bilo vredno posnemati.
■ NA SOBOTNEM PLESU v gostišču na Loki Je igral ansambel Orion. Od sedaj naprej bo vsako nedeljo ples v hotelu Kandija, kjer bo igral ansambel »čml tulipani«.
■ PARKIRNI ČAS na trgu je omejen na dve uri. To pa upoštevajo le redki, saj na avtomobilih skoraj nd opazi U parkirnih ur.
■ VODNJAK NA TRGU so v soboto očistili delavci Komunalnega podjetja. Popraviti bi bilo treba Se luči, ki sedaj ne gore.
■ VPIS NA VEČERNO SOLO je Zavod za Izobraževanje kadrov in produktivnost dela podaljšal do 21. avgusta. Razen tega se lahko interesenti vpišejo tudi v tečaj tujih jezikov.
■ KOMUNALNO PODJETJE vsako jutro poškropi ceste, da se ne bi po mestu dvigal prah.
■ ZANIMANJE ZA TENIS se je z novim oskrbnikom na športnih
objektih v Novem mestu zelo večalo. Mesečna članarina zna«* 500 Sdin.
■ PLAKATNA OMARICA + stavbi slaščičarne na Glavnem tt« je zelo neurejena. Ribiči bi mor»“ najU koga, da bi jo popravU, potem skrbeti zanjo.
■ VROČINA, KI JE ZADNJ*
tedne zelo ogrela Krko, je bila na kopališče na Loki vs®* dan tudi do ‘300 kopalcev.
■ PEŠCI NA KONZOLNEM no®* stu na Loki so v stalni nevarno6*}' pred kolesarji in celo motor is _ Znaka, ki sta postavljena na volj vidnem mestu na obeh breg. vih, kolesarjem verjetno nič pomenita.
■ DOVOLJ ZELENJAVE SADJA je bilo v ponedeljek naP1^ daj na novomeški tržnici. Jajca prodajali po 50 din, karfijolo P" 400 Sdin kg, peso po 250 JsajJj,
solato po 200 Sdin, kumare pp Sdin, koren po 300 Sdin, zelje r 150 Sdin, paradižnik po 450 So« krompir po 180 Sdin, češnje po Sdin, jagode po 600 din liMjrft borovnice po 300 din liter. gob Je bilo nekaj, vendar jih ^ ske niso dajale ceneje kot po din kg.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA rodile so: Valerija Bele z Gubce 15 — Robija in Milena Kirar
Koštialove 32 — dečka.
Novomeščani, DOLENJKA vas vabi v
novi D - market v Bršlinu
V D-MARKETU VAM NUDIMO:
m v samopostrežnem delu: vse vrste živil in gospodinjskih potrebščin, sadje, zelenjavo, mleko ta kruh, kvalitetno sveže meso: govedino, teletino, svt-nino in suhomesne izdelke:
0 v tekstilnem oddelku: metrsko blago, žensko in moško perilo ter ostalo blago tekstilne stroke:
« v bifeju: pristni dolenjski cviček in druge pijače ter mrzla in topla jedila.
NOVOMEŠKA KOMUNA'
K3>
D-market D-market D-market D-market
TRADE MARK
• bombažno in sintetično predivo
• bombažne in sintetične tkanine
® popelin, mercerizirane in apretirane tkanine
VSE V MODNIH BARVAH IN VZORCIH!
ČE HOČETE BITI MODERNO IN
PO ZMERNI CENI OBLEČENI, KUPUJTE TKANINE PKV!
/
Za dan borca iskrene
čestitke!
PAMUČNI KOMBINAT VRANJE
Splošno trgovsko podjetje
POTROŠNIK
ČRNOMELJ
VOŠČI
CENJENIM
STRANKAM ZA BORČEVSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA NAKUE
V VSEH SVOJIH DOBRO ZALOŽENIH TRGOVINAH!
Občinski komite ZKS Črnomelj Občinsko združenje zveze borcev
Občinska skupščina Črnomelj Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZMS in občinski sindikalni svet
pošiljajo vsem belokranjskim borcem in aktivistom iskrena voščila za praznik in vabijo na srečanj® 2. julija v Semiču.
MESTNA KLAVNICA
METLIKA
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SE SE NADALJE PRIPOROČA!
TEKSTILNA TOVARNA
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
BETI - METLIKA
z obrati: Črnomelj - Mirna peč - Dobova
nudi potrošnikom v maloprodaji v vseh poslovalnicah večjih trgovskih podjetij, v MODNI HIŠI:
7 vrst kombinež različnih barv in modelov 4 vrste ženskih bluz iz čipkaste tkanine otroška podkrilca kopalke iz helanca tkanine
Za jesen pripravljamo kolekcijo novih modelov v skladu z zahtevama mode v svetu! Proizvodi tovarne BETI so cenjeni doma in na najzahtevnejšem svetovnem tržišču: v Avstriji, Švici, Franciji, na češkem, na Švedskem, v Zah. Nemčiji, Italiji, Kanadi in Angliji.
ISKRENA VOŠČILA ZA DAN BORCA!
PROIZVAJALNO IN TRGOVSKO PODJETJE
AGROKOMInJAT KRŠKO
NOVO MESTO
proizvaja kvalitetno blago za domači in tuji trg ter se priporoča potrošnikom! Ob praznovanju letošnjega 4. julija pošilja delovni kolektiv prisrčna voščila!
SGP PIONIR NOVO MESTO
VOŠČI ZA DAN BORCA IN SE PRIPOROČA!
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE KRŠKO
POŠILJA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN DAN BORCA ISKRENA VOŠČILA Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI!
Gostinsko podjetje
GRAD
MOKRICE
čestita cenjenim gostom za 4. julij in vabi na obisk! Ob vsakem času nudimo raznovrstna topla in mrzla jedila ter pijače najboljših kvalitet! Slikovita okolica!
'
: s
Čestita za praznik 4. julij vsem investitorjem,	:p
Poslovnim sodelavcem, kooperantom in na-	i;||
močnikom.
• SGP PIONIR ima v svojem sestavu grad-
• bišče Novo mesto, Ljubljana in Brežice,
• lasten projektivni biro, centralne obrate
• in opravlja vse vrste visokih in nizkih gra-
• denj kvalitetno, v določenih rokih in po
• konkurenčnih cenah! Zaupanje investitor-
• jev je naše spričevalo!
1111111
mm
jMjaMpi
INDUSTRIJA 2A PREDELAVO
•N LEPENKEART0NA PAPIRKONFEKCIJA- KRŠKO
ZELI ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠE MNOGO USPEHOV PRI DELU, HKRATI PA SE PRIPOROČA ZA NAROČILA!
OBRTNO PODJETJE
OPREMA - KOČEVJE
izdeluje po naročilu sobno, stavbno pohištvo, opremo za lokale, ponjave in prevleke za avtomobilske sedeže! Priporočamo se kupcem in jim čestitamo aa 4. julij!
ZA RUDARSKI PRAZNIK 3. JULU IN ZA BORČEVSKI PRAZNIK 4. JULIJ POŠILJA DELOVNI
KOLEKTIV PODJETJA
KREMEN NOVO MESTO
ISKRENE POZDRAVE IN VOŠČILA!
GOZDNO
GOSPODARSTVO
BREŽICE
ČESTITA V IMENU VSEH SVOJIH DELOVNIH ENOT ZA BORČEVSKI PRAZNIK 4. JULIJ TER SE PRIPOROČA ZA NAROČILA!
TRGOVSKO PODJETJE
KRKA - BREŽICE
VABI KUPCE V SVOJE DOBRO ZALOŽENE TRGOVINE, KJER JIM NUDI RAZNOVRSTNO BLAGO PO KONKURENČNIH CENAH! PRISRČNE ČESTITKE VSEM ČLANOM ZDRUŽENJA BORCEV!
KOMUNALNO
PODJETJE
METLIKA
izdeluje betonske votlake, opravlja gradbena dela, vodovodno-inštalaterska dela in mizarska dela!
ZA 4. JULIJ PRISRČNE ČESTITKE!
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
VALJČNI MLIN - BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE - PARNA PEKARNA
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK BORCA, POSEBNO PA BIVŠIM BORCEM IN AKTIVISTOM IZ BELE KRAJINE!
NUDIMO KVALITETNE USLUGE IN IZDELKE!
OB PRAZNOVANJU LETOŠNJEGA 4. JULIJA, DNEVA BORCA,
POŠILJA PRISRČNE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI
PODJETJE
SLOVENIJA
VINO
LJUBLJANA
POSLOVNA
ENOTA
BREŽICE
Trgovsko podjetje
LJUDSKA
POTROŠNJA
BREŽICE
se cenjenim strankam
priporoča
tudi v prihodnje
ter jim priporoča nakup
v svojih trgovinah,
ki so založene
z vsakovrstnim blagom!
CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA ZA OBISK, HKRATI PA VOŠČI ZA 4. JULIJ
RESTAVRACIJA NA GRIČI - ČATEŽ
Časopisno založniško podjetje
KOČEVSKI TISK
KOČEVJE
OPRAVLJA VSE V STROKO SPADAJOČE TISKARSKE USLUGE IN SE PRIPOROČA ZA NAROČILA.
KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE
POZDRAVLJA VSE KMETOVALCE NA SVOJEM OBMOČJU, ŠE POSEBEJ PA KMETE BORCE, TER JIM PRISRČNO ČESTITA ZA 4. JULIJ!
Vsem nekdanjim borcem šentjernejskega področja čestitamo za 4. julij, občanom pa se priporočamo s svojimi kvalitetnimi izdelki!
MIZARSKO PODJETJE
»PODGORJE«, ŠENTJERNEJ
OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA
Občinska konferenca SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski komite ZMS - Občinski sindikalni svet
PRISRČNO VOŠČIJO PREBIVALCEM DOMAČEGA PODROČJA ZA BORČEVSKI PRAZNIK 4. JULIJ, OB TEJ PRILOŽNOSTI PA ŠE POSEBNO ČESTITAJO VSEM ČLANOM ZDRUŽENJA ZVEZE BORCEV.
ČEVLJARSKO PODJETJE
BOR Dolenjske Toplice
priporoča svojo kvalitetno obutev, obenem pa vsem delovnim ljudem Topliške doline čestita za praznik borca!
OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE
Občinska konferenca SZDL
— Občinski komite ZKS
— Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet
Prisrčna voščila ob letošnjem praznovanju
4.	julija!
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ
opravlja vsa gradbena dela solidno in po konkurenčnih cenah!
Čestita tudi za dan borca
—	4. julij!
JIVJf
ELEKTRARNA
BRESTANICA
POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM POSAVSKIH OBČIN PRISRČNE ČESTITKE ZA 4. JULIJ,
HKRATI PA VOŠČI ZA OBČINSKI PRAZNIKI
Kvalitetne in cenene usluge iz tovornega prometa opravlja
podjetje
TRANSPORT KRŠKO
Cenjenim strankam se priporočamo ter jim voščimo za 4. julij in za občinski praznik!
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
KOVINARSKA
KRŠKO
pozdravlja za letošnji dan borca vse pripadnike borčevskih organizacij in delovne ljudi, hkrati pa čestita zft bližnji občinski praznik Krškega!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
pošilja rudarski pozdrav in iskrene čestitke z*
4.	Julij in za praznik občine Krško!
SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO
se priporoča za naročila, hkrati pa iskreno vo za dan borca in za krški občinski praznik!
OBČINSKA SKUPŠČINA
KRŠKO
Občinska konferenca SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski komite ZMS —Občinski odbor ZZB — Občinski sindikalni svet
Vsem občanom, pa tudi prebivalcem celotnega Posavja čestitamo za dan borca in jim voščimo prijetno praznovanje!
VSEM BIVŠIM BORCEM IN AKTIVISTOM DOLENJSKE ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK 4. JULIJ!
PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ
NOVO MESTO
GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA
z obrati:
OPEKARNO
ŽAGO
MIZARSTVOM IN BETONARNO
f
asSsšS
se priporoča za vsakovrstna naročila in VOŠČI U
4. julij!
TRGOVSKO podjetje
JELKA - RICNICA
IMA V SVOJIH PRODAJALNAH VELIKO IZBIRO POHIŠTVA, PREPROG IN TEHNIČNEGA MATERIALA. PRODAJA TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDITI
PRISRČNA VOŠČILA ZA DAN BORCA!
ISKRA
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO
ŠENTJERNEJ
ZA PRAZNIK 4. JULIJ PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV!
Kmetijska zadruga
bizeljsko
JELI KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU MNOGO USPEHOV, OBENEM PA ČESTITA ZA *• JULIJ — DAN BORCA!
VEČKRAT NA DAN SVEŽ KRUH IN PECIVO NUDIMO V SVOJIH PRODAJALNAH TER SE KUPCEM PRIPOROČAMO! ZA BORČEVSKI PRAZNIK PA PRISRČNE ČESTITKE!
PEKARNA
IN
v v
SLASCI-
CARNA
NOVO
MESTO
GOZDNO
GOSPO-
DARSTVO
NOVO
MESTO
\
POZDRAVLJA LETOŠNJI BORČEVSKI PRAZNIK IN PRISRČNO ČESTITA VSEM NEKDANJIM BORCEM IN AKTIVISTOM!
AVTOBUSNI PROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA
GORJANCI
NOVO MESTO - STRAŽA
ŽELIJO PRIJETNO VOŽNJO POTNIKOM NA SVOJIH AVTOBUSIH, HKRA-TI PA VOŠČIMO ZA 4. JULIJ!
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
TRGOPROMET
KOČEVJE
NUDI VSE VRSTE ŽIVIL, INDUSTRIJSKO BLAGO, POHIŠTVO, TEHNIČNO BLAGO, GRADBENI MATERIAL. OBIŠČITE NOVO SAMOPOSTREŽNICO IN DRUGE POSLOVALNICE PODJETJA!
NAJ 2IVI 4. JULIJI
v v
LESNO-
PREDELOVALNA
INDUSTRIJA
ZORA
ČRNOMELJ
PROIZVAJA ZA DOMAČI IN TUJI TRG. ISKRENA VOŠČILA VSEM BELOKRANJSKIM BORCEM!
e *c.
oMet
vfV
r i '
KOMET
METLIKA
nudi kvalitetne nedrčke, steznike, podkrilca in halje! Kupujte izdelke KOMETI Prepričali se boste o kvaliteti in nizki cenil
OBČINSKA SKUPSCINA
TREBNJE
Občinska konferenca SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski komite ZMS - Občinski sindikalni svet
Vsem delovnim ljudem na področju občine TrebnjB voščimo za 4. julij, zlasti pa Slanom ZZB!
DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ
DANA - MIRNA
NUDI 47 KVALITETNIH PROIZVODOV PO KONKURENČNIH CENAH! POIZKUSITE LIKER IZ GRENKIH IN DIŠEČIH RASTLIN »GORJAN 1741«, »VODKO APOSTOLSKO« IN DRUGE PUAČE!
Prijetno praznovanje 4. julija ob proizvodih DANA!
DANA
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
Občinska konferenca SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet
S prisrčnimi voščili ob letošnjem 4. juliju želimo, da bi Se nadalje razvijali tradicije NOB! Vsem članom borčevskih organizacij lep pozdrav!
KMETIJSKO
GOZDARSKO
POSESTVO
KOČEVJE
SE PRIPOROČA V IMENU VSEH SVOJIH OBRATOV TER ZELI VSEM PRIPADNIKOM ORGANIZACIJ ZZB PRIJETNO PRAZNOVANJE 4. JULIJA! ENAKE ŽELJE VELJAJO ZA VSE DELOVNE LJUDI DOLENJSKE!
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA	I
rTetekli teden so darovali len na novomeški transfuzijski	|§
postaji: Franc Muliič, Alojz Poljane, Anton Bojane, Ivan Svet-	g
ličič in Lado Potočar iz Komunalnega podjetja Novo mesto;	§j
Franc Kuplenik, Joža Kolenc, Fani Ravbar, Lada Sečnjak, Ma-	(
rija Špilar, Anica Grabrijan in Anica Ferfolja, člani kolektiva	=
Novoleks, Novo mesto; Martin Černe, Joie Korasa in Ciril	fg
Seničar, člani kolektiva Krka — tovarna zdravil, Novo mesto;	=
Pavel Golob, Miha Grošelj, Janez Vidmar, Marko Šmalc in	=
g Stane Nahtigal, člani kolektiva Iskra, Novo mesto; Zinka	m
Zalokar, Alojz Ribič, Alojz Becele, Terezija Potočar, Fani	p
Hudoklin, Marija Šmalct, Terezija Zupančič in Darinka	§g
Strumbelj, člani kolektiva Obrtnik, Novo mesto; Ana Ravbar,	g
gospodinja s Pristave; Jože Ficko, Alojz Turk, Mirko Pršina,	g
Marjan Krštinc, Valentin Dobnikar, Ciril Rebršek, Marija	g
Pureber, Jože Hudelja, Iva Kovačič, Janko Mali, Ludvik Ho-	i§
čevar, Jožica Mali in Ivan Miklavc, člani kolektiva UNZ Novo	g
mesto; Anton Luzar, član kolektiva Ela, Novo mesto; Tone	=
Rems, član kolektiva Pekarna in slaščičarna, Novo mesto;	g
Cveto Zupančič, Bogdan Sitar, Milka Regina, Franc Fink,	m
Jože Pavlič, Anton Turk in Anton Eršte, člani kolektiva	§
Opremales, Novo mesto; Frančiška Kastelic in Štefka Galič.	g
članici kolektiva Beti, Mirna peč; Ivan Dunato, Darko Lekše,	š
Rozalija Teš&r in Slavko Papež, člani kolektiva Dolenjka, No-	--
vo mesto: _ Jože Klobučar, član kolektiva Novotehna, Novo	g
mesto; Alojz Kerin in Kristina Zupančič, člana kolektiva Obrv	§§
nik, Novo mesto.
1
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in brata
Viktorja Pavletiča
iz Mirne peči
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se znancem in prijateljem za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu, godbi, pevskemu zboru osnovne Sole Mirna peč! Lovskemu društvu, gasilcem, vaščanom in družbenim organizacijam ter odboru za organizacijo pogreba. Posebna zahvala zdravnikom in sestram pljučnega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto, ki so mu v dolgi in mučni bolezni lajšali trpljenje.
2	a 1 u j o č i:
žena Pepca, sin Viktor z družino, brat Dolfi in drugi sorodniki.
Mirna peč, 19. junija 1967.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA HABJANA
iz Foersterjeve 5
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Fornazariču za dolgotrajno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi dr. Hlibscherju za nego in skrb, kakor tudi vsemu strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se nadalje gospodu župniku za spremstvo, železničarjem postaje Novo mesto, ZB Bršlin, pevcem in medobčinski zavarovalnici Novo mesto za vence in spremstvo. Zahvalo smo dolžni Tončki Kukman in Nacetu Mikcu za njuno požrtvovalnost v času pokojnikove bolezni. Iskrena hvala vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so mu grob zasuli s cvetjem.
Žalujoča žena Polda, hčerki Franca in Pavla z vnuki in dftigo sorodstvo.
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, brata in strica
Staneta Faleskinija
iz Dol. Straže
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom za pomoč, gasilskemu društvu, ZB, ZR oficirjev, govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena Danica, sinova Branko in Roman, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo.
Ob prerani in tragični smrti našega dragega sina in brata
Jožeta Šuštariča
iz Prilozja pri Gradcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, za spremstvo in slovo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pripadnikom JLA iz Črnomlja in Gornjega Milanovca za zadnji pozdrav, kakor tudi množičnim organizacijam iz Metlike. Hvala tudi govornikom za globoko občutene besede ob zadnjem slovesu od našega Jožeta.
Žalujoči: mati Ana, oče Janez, sestra Milena, brat
1	Miko in drugo sorodstvo.
'Di-®p50C
1
Seveda, denar lahko povečate tudi tako - a verjemite, bolj koristno povečanje pa bo, če ga odnesete čimprej na hranilno knjižico pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu
ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje!
teleteksti!« ČRNOMELJ
vas bo na tem mestu vsak teden obveščaj o možnosti UGODNEGA nakupa vsega TEKSTILNEGA BLAGA IN KONFEKCIJE!
Komisija za delovna razmerja
NOVOTEHNE — Novo mesto
razpisuje
učni mesti I TRGOVSKIH VAJENCEV:
a) 1 za prodajalno v Metliki
b) 1 za skladišče v Novem mestu
Prošnje sprejema splošni sektor podjetja do 1. julija 1967.
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE STROKOVNIH KADROV OBČINE METLIKE
razpisuje
za šolsko leto 1967/68
naslednjih
7 ŠTIPENDIJ:
a) na višji šoli za socialne delavce . . .
b) na ekonomski ali pravni fakulteti . . .
c) na višji komercialni šoli — oddelek za gostinstvo in turizem..............................1
d) na pedagoški akademiji: angleščina, slovenščina ali nemščina in matematika, fizika 2
d) na pedagoški gimnaziji..........................2
Prosilci za štipendijo morajo predložiti: prošnjo in življenjepis, prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o vpisu v šolo.
Prošnje sprejema tajništvo občinske skupščine do 15. julija 1967.
ENODNEVNE
PIŠČANCE
lahke in težke pasme po 2 Ndin in
jarčke, pasme leghorn
do starosti 3 mesece po 10 do 20 Ndin prodaja
vsak torek in sredo valilnica v Naklem pri Kranju.
Enodnevne piščance pošiljamo tudi po železnici.
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
razpisuje
LICITACIJO
sa prodajo naslednjih
osnovnih sredstev:
6	nočnih omaric 18 postelj 3 divani
17 žičnih vložkov
18 žimnic
6	stolov
1	omara
3	mizice
Ul odej 1 poltovorni avtomobil renault
Licitacija bo 2. julija 1967 od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. ure dalje pa za zasebni sektor.
JAX-HRNA
1667 -1967
Tovarna
šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne
na Dolenjskem
praznuje od 15. junija do 31. julija 1967 stoletnico šivalnih strojev »JAX-MIRNA«.
CENJENI POTROŠNIKI!
Vsak kupec, ki bo v času od 15. junija do 31. julija, ko tovarna praznuje stoletnico, kupil naš šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS« in poslal en izvod garancijskega lista tovarni najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj 100 Ndin. — Prav tako bo imel vsak kupev pravico sodelovati pri
NAGRADNEM ŽREBANJU.
ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebani kupci bodo dobili 4 šivalne stroje
in 10 elektromotorjev.
TOVARNA ŠIVALNIH StROJEV »MIRNA« -MIRNA NA DOLENJSKEM
.E3LA f-Sn (a) f-ŠILl ( Et , f 2t| (SJ WNjy VTOJ' \!W w
Gostinsko podjetje
»GRAD MOKRICE« - Jesenice na Dol*
razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA
KNJIGOVODJE
Pogoji:	srednja	strokovna izobrazba s 5 1®**
delovnih izkušenj na delovnem mestu finančne^9 knjigovodje, po možnosti v gostinstvu.
Posebni pogoji: samsko stanovanje na razpol»2°' osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja.
Prijave sprejema uprava podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Stanovanjsko podjetje ČRNOMELJ
proda
NA JAVNI LICITACIJI
dvosobno stanovanje v Crnomu11
Ulica Staneta Rozmana 7.
na
Licitacija bo 3. julija 1967 ob 9. uri dopoldne kraju samem. Izklicna cena je 49.300,00 Ndin. K.up° plača kupnino v roku 8 dni po javni licitaciji
Interesenti morajo pred licitacijo položiti v višini 10 odst. od izklicne cene.
IcavciJ0
Pogovor z zdravnikom
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V NOVEM MESTU
Tekmovanje v plavanju uspelo
Občinski sindikalni svet Je sku- sto — ženske: 1. Nada Kolb (KR- 50 m prsno — moški: 1. inž. Mar-Paj s športnimi delavci pretekli KA) 54,0, 3. Ljuba Duh (PIONIR) jan Lapajne (Pionir) 40,8, 2. Bra-priredil v Dol. Toplicah 58,5; ekipno: 1. KRKA 15 točk, 2. ne Murn (Kremen) 42,7, 3. Mar-Piavaln° tekmovanje članov sin- NOVOLES 9 točk, 3. PIONIR 8 jan Potrč (INIS) 43,4. Ekipno: r^^lnih podružnic novomeške ob- točk; 50 m prsno — ženske: 1.	1. INIS 43 točk, 2. KRKA I. 39
J*®®- Nastopilo Je blizu 100 tek- Nada Kolb (Krka) 54,1, 2. Vika točk, 3. Pionir I, 36 točk; štafeta oval cev, y so bili ob koncu Kristan (Krka) 56,4, 3. Ljuba Duh ta 4 krat 50 m prosto — moški: {“^Porejeni kar v 12 ekip. Udelež- (Pionir) 56,7; ekipno: 1. Krka 17	1. Pionir (inž. Lapajne, Sef man,
r? “ Posameznih delovnih orga- točk, 2. Pionir 11 točk. 3. No- Duh, Furlan) 2.20,1, 2. Krka lep vi® Presenetila organizator- voles 9 točk;
£°v!MUlSr PoSi	50 m prosto - moški: 1. Tone
fK> tetofovS ®' S^eiikto	(Pionir I.) 33,5, 2. inž.
plovnih organizacij- NOVOTEK- Marjan Lapajne (Pionir) 34,0, 3.
SA in IM^rganizaciJ- NOVOTEK	^ J(Pekarija) 34,2; ekipah konkurenci tekmovalk je dvo- “?=	\	*	P£2tT
ort? ^ in Kristan bila brez	točk, 3. INIS 35,5 točk.
Siv®*4 tekmeca. Zmagali sta za-rth S? sta tako KRKI pribo-.pno zmago v ženski kon-Med moškimi tekmovalci PTn^vno prevladovali plavalci
^ONIRja. Tone purjau in inž.
232? ^Pajne sta si tovariško vfliT i .. Prvi mesti in prispe-
(Pretnar, Šmalc, Odar, Vidmar) 2.38,8, 3. Novoles (inž. Pečar, Spelko, Markovič, Rebernik) 2.48,3; skupna uvrstitev ekip: 1. Pionir I 116,0 točk, 2. Krka I. 101,0 točk, 3. Iskra N. m. I. 64,5 točk.
S. DOKL
ELAN : NK Induplati 5:1
V nedeljo sta se na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu v prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne lige pomerila novomeški Elan in Induplati iz Jarš.
Ze v začetku igre je Kranjc z lepim zadetkom presenetil dobrega vratarja gostov in povedel do mačo ekipo v vodstvo. Ekipi sta si bili ves čas enakovredni, le da so Novomeščani bili prisebne j ši pred golom gostov in so izkoristili vsako priložnost. Ker so Novomeščani zmagah, se bodo pomerili na kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko ligo. Zadetke za Elan so dali: Kranjc 1, Maksimovič 2 in Macele 2. Najboljša igralca sta bila Vlado Macele in vratar Retelj. Tekmo je sodil pred 400 gledalci Jovičič.	JAP
Zdravko Slak-prvak Slovenije
Marjan
vala levji Pdelež"še^k ana^i^a- Na dvodnevnem finalnem atlet- Rezultati: moški — 100 m: So
<tkpm pokalnem prvenstvu mlaj-	lak 11,8, Hribernik 12,1; 300 m:
ših mladincev in mladink za pr- Kovačič 38,9 (osebni rekord);
eaniif .„Pomanjkljivosti pri or-rarr"}01--)1 niso vplivale na dobro nastopajočih.
tete.
^^ol^io'toe^oCeNekatere v^tvoT'Šlovenije v Ljubljani ‘so	300 m ovire- Kovačič 44,6 (6. me-
^anjše por^ikfKti' mi or	mladi atleti Atletskega kluba No-	sto); 4 krat 100 jm: (Solak, Hn-
vo mesto dosegli lepe uspehe. Posebej moramo omeniti peto mesto moškega zastopstva v ekipni konkurenci med 14 ekipami. Dekleta so osvojila 9. mesto med 13 eki-_	parni, nastopili pa sta samo 2 naši
D l I ••	tekmovalki (D. Močnik in Meta
|jAl3 Urauna	Zagorc). Zlastiuspešni sobih neka-
V»SQ bVIqJ|||Q	teri posamezniki, med njimi
Zdravko Slak, ki je v skoku v višino z rezultatom 1,80 m zasedel prvo mesto. Uspešen je bil tudi v troskoku z drugim	mestom.	Pri
dekletih je Danica	Močnik	na
NK	,	.	400 m zasedla tretje mesto, dobro
lja i	krajma IZ cmom- pa so se plasirali še Virant, Suhy,
je novi prvak ljubljanske Kovače, Jenko in Zagorčeva.
Ogometne podzveze in S tem To tekmovanje je	štelo za	iz-
CUt« novi član Qlfiupn«lrp rvvn- bor mladinske reprezentance, ki Sjf_ ..	S10\ enSKe con ^ predvidoma 16. julija nastopi-
» ® uge. Zadnjo tekmo SO la v srečanju z ustrezno reprezen-^Omaljski noeometaši dobi- tanco Hrvatske. Srečanje bo v 11 s	o.n	,	Novem mestu. Ker	so novome-
r,«;,.	’ *er ekipa Rakeka n atieti dosegli pomembne uspe-
^ ‘Sla na tekmo- Bela krajma he, ni povsem neutemeljeno upa-največkrat nastopila v tej nje, da bodo nekateri oblekli Pilavi: stane Zunič (Terzič).	2!
oi rezultati — 50 m pro-
lina
prvak NPL
bemik, Kovačič, Slak)47,5 (4. mesto); višina: Slak 1,80 (1. mesto); Šuštar 1,60 (5. ipesto), Virant in Kristan 1,60; daljina: Solak 5,09 metrov; krogla: Virant 11,69 m
Trebnje : Kamna Gorica 3:1
»Težko se je spoprijeti z igralci in še, s sodnikom«, so ugotavljali domači igralci na zadnji tekmi spomladanskega dela druge republiške lige v nedeljo, 25. junija. Zelo slab in nezanesljiv ter večkrat tudi pristranski sodnik Velkavrh iz Ljubljane je preprečil, da bi se med obema moštvoma razvila poštena borba. Tudi blizu 100 gledalcev ni imelo dosti od tega srečanja.
(4. mesto); Virant 34,73 m (5. mesto); kopje: Suhy 47,22 m (5. mesto); troskok: Slak 12,60 m (2. mesto); palica: Jenko 3,10 m (4. mesto).
Zenske — 400 m: D. Močnik 62,7 (3. mesto); višina: Zagorc 1,30 (5. do 8. mesto); kopje: Zagorc 25,23 (4. mesto).
Ekipno — moški: 1. Olimpija (L).) 260 točk, 2. Kladivar (Celje) 240, 3. Triglav (Kranj) 300, 5. Novo mesto 128, 10. Cerknica 31 točk. •
2cnske: 1. Kladivar (Celje) 167 točk, 9. Novo metso 24,5, 10. Delfin (Izola) 18.	S. DOKL
Rokometni turnir v Brežicah
28. junija je bil v Brežicah rokometni turnir. Najprej so se pomerili pionirji, nato so igrali člani z ekipo Samobora, zvečer pa so igrale domačinke z žensko reprezentanco Poljske.
Odbojkarji Trebnjega so zmagali
 	z rezultatom 3:1 (16:14,	11:15,15:12,
Pefuspeh mladih	atletov pa	nam obe-	15:4). S tem so šestim zmagam
r Zunic,	Mavrin,	MlliciC,	ta, da	bo v	prihodnje	v	Novem	priključili še eno in	se tako še
*velSs, Karm,	Ralič,	Puljak,	mestu	delovala močna	atletska	bolj utrdili na tretjem	mestu med	___ JC ,„mu ------
Ivan Zunič, švaiger in Kona- skuPina- vsekakor je takšnim ta- 10 ekipami, takoj za Kamnikom	w	bi	radi trenirali nogomet,
nja	A	T	lentom potrebno nuditi vso po-	m Kočevjem. Trebnje ima tudi pa jih NK Rudar ne more spre je
L. moč, saj ostale vrline že imajo.	zelo dobro razliko v setih, saj je tl ker lma ^ preveg Pianov Skle-
Zaenkrat samo obljuba
Na Senovem je veliko mladin-
v devetih srečanjih izgubilo samo deset setov.
Obvestilo naročnicam in bralkam Dolenjskega lista
Podlistek o »Higieni v življenju žene«, ki ga je za vas pisala dr. Minka Maležičeva, zdrav-mca Pa ginekološko-porodniškem oddelku no-nomeške bolnišnice, je bii pretekli četrtek za-mnogih naših bralk se tovarišici zdravnici za lepo napisani pregledni in
sila poučni sestavek iskreno zahvaljujemo! V zadnjih tednih smo dobili mnogo zahval in pripomb naših naročnic, da so za tako branje sila. hvaležne.
Bralke in naročnice Dolenjskega lista ob-veščamo, da bo čez tri tedne nadaljeval vrsto Ručnih in vzgojnih prispevkov ginekolog dr. Veljko šribar; pisal bo o nosečnosti. Na jesen £omo začeli objavljati sestavke o negi dojenčka’ in zdravju otrok, pri čemer bodo spet sodelovali strokovnjaki. Objavili bomo tudd več c\rUgih člankov o vzgoji otrok in mladine, praznio vas pa za razumevanje in potrpljenje, *e>r tega zaradi začasnega skrčenega obsega tednika ne moremo narediti že zdaj.
UREDNIŠTVO LISTA
njeno je bilo, da ustanovijo mladinski NK. Poslali so vabila za Z nedeljskimi tekmami se je za vpis. pa so mladinci prišli zastonj, odbojkarje začel kratek poletni	Sedaj	mladina poseda po javnih
Dremor Trebanjci se bodo v prvi	lokalih,	ker nima športnega raz-
esenski tekmi 3. septembra, ko	vedrila.	Nujno je, da bi čimprej
JflfH	_____
bo občina praznovala občinski praznik in 25-letnico ustanovitve Gubčeve brigade, pomerili z efcipo Kamnika. To bo gotovo lepo in težko srečanje.
Bela krajina : Novo mesto 6:1
V prijateljski nogometni tekmi so na stadionu Bole krajine v
Loki pri Črnomlju mladinci Bele krajine premagali ekipo iz Novega mesta s 6:1. Gole so dosegli: Kramarič 3, Weiss 2 in Švajger, za goste pa Morvar.
K. L.
Mirna : Sevnica 3:3
Nogometaši Mirne so v Sevnici odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala z rezultatom 3:3. Gole so dosegli za Mimo Tratar 2 in Sune 1, ter za Sevnico Vidic, Horvat in Prosenik.
Novo šolsko igrišče
Dijaki brežiške gimnazije že več kot 10 dni urejajo šolsko igrišče. Na prostoru pri gimnaziji bodo uredili rokometno, košarkarsko in teniško igrišče ter prostor za vadbo.
ustanovili mladinski nogometni klub in poskrbeli za zdravo razvedrilo mladincev.	R. K.
Tri tekme Senovčanov
Va zadnjih 10 dneh so senovški nogometaši odigrali kar tri tekme. Izgubili so prvenstveno tekmo z NK Radeče s 6:1 in pokalno tekmo z NK Brežice s 4:0. V drugi pokalni tekmi pa so premagali NK Senovo z 10:2. R. K.
Zmaga in poraz Sevničanov
Sevniški rokometaši so prejšnji teden odigrali dve tekmi. V Zagorju so 15. junija izgubili z 21:20, 18. junija pa so v Leskovcu premagali domačo ekipo z 18:13.
F. S.
Oglašujte v DL!
TETANUS
Povsod je dosti napisanega o tetanasu. Kdor je bil tedaj poškodovan, ranjen in je moral zarada tega iskati zdravniško pomoč, se bo spomnil, da so mu poleg oskrbe rane dali še injekcijo zoper tetanus. Bolezen je zelo nevarna za tistega, ka zboli. Ker je bilo v zadnjem času spet več primerov tetanusa in ker so se nekateri žal končali s smrtjo bolnika, ponovno opozarjamo na to bolezen.
Bolezen povzroča bacil, ki ga je povsod dovolj: na cestah, na njivah, na travnikih, v gozdu. Promet ga raznaša s kolesi avtomobilov in voz, pešci s podplati; s prahom m blatom se raznese tja, kamor se prah usede in blato prime. Zato je tudi v grmovju, na plotovih in na podobnem. Bacil tetanusa je zelo odporen; če se mu godi slabo, spremeni obliko v posebno odporen tros in tako lahko dolgo čaka na žrtev. V globoki rani se bacil hitro razvija in sprošča hud strup. Ker se razvija brez zraika, so globoke rane in rane s tujki, to je s trni, trskami, ivermi in podobnim, najbolj nevarne. Površinske rane, ki so v stiku z zrakom, niso nevarne. V zadnjem času so najbolj pogoste rane, kjer se je naselil tetanus, ki jih je povzročil večji ali manjši žebelj, vile in drugi predmeti, ki bodejo, npr. žica.
Doba od ranitve, pa do izbruha bolezni traja 7 do 14 ddd, pa tudi več. Ko se bolezen začne, opazimo v rani nekako natezanje in bolečine, sicer pa glavobol, utrujenost in razdraženost. Najpogosteje se potem pojavijo krči v mišicah žvekalkah, bolnik ne more odpreti ust. Kmalu; preidejo krča na vse mišice ob.aza. Bolnik ima izrazit režeč obraz, ki na prvi pogled izda bolezen. Krči preidejo na hrbtne in trebušne mišice. Med krči so manjši ali večji' presledki, že vsak najmanjši šum ali drug dražljaj povzroči krč. Krči zajemajo vedno večje število mišic, tudi mišice okončin, posebno nog. Ce bolnik sploh lahko hodi, potem je njegova hoja drobencljava. Togost prizadetih mišic je precej stalna, krči pa so sunkoviti in zelo boleči.' Ves čas bolnik vse bolečine čuti, ker je pri polni zavesti. Večkrat spremlja bolezen visoka vročina. Cim bolj je visoka, tem manjše so možnosti, da bo bolnik bolezen prebolel. Ce bolnik do konca prvega tedna ne umre, bo bolezen prebolel. Zal pa dokazujejo statistike, da od 10 bolnikov, ki imajo tetanus, le dva ostaneta pri življenju.
Ker je tetanus za življenje tako zelo nevaren, je prav, da iščemo zdravniško pomoč za vsako globoko rano ali vbod z žebljem, žico, trsko, trnom in podobnim. Serum proti tetanusu, ki ga pošodovanec dobi, ga zaščiti pred to boleznijo. Da bi bolezen preprečili, cepimo otroke skupno s cepivom proti davioi in oslovskemu kašlju, ponovno cepimo v šolski dobi in pri vojakih, spet kombinirano s cepivi proti drugim boleznim.
Dr. Božo Oblak
Jože Klančar - zmagovalec v Celju
V nedeljo je bilo v Celju republiško prvenstvo članov Zveze slepih Slovenije, na katerem sta nastopila člana Zveze slepih Novo mesto Jože Klančar in Jože Zupanc. V kategoriji članov z ostanki vida je zasedel prvo mesto J02E KLANČAR s 3.927 točkami. V drugi skupini, kjer so nastopili 100-odstotno slepi, je z 2.981 točkami zasedel Jože Zupanc 4. mesto.
Tekmovalni program, ki Je obsegal pet panog (tek na 60 m. kroglo, višino, daljino in plavanje), je prinesel zasluženo visoko uvrstitev varovancem profesorja Milana Smerduja. Jože Klančar, ki je kot zmagovalec prejel zlato plaketo, Je bil uspešen v vrsti panog. Skupno je nastopilo 28 tekmovalcev in so najboljši dobili možnost nastopiti na zveznem oziroma mednarodnem tekmovanju.
Novo mesto : Branik 2:3
V nedeljo sta se v Novem me-| stu na odbojkarskem igrišču na Loki pomerili v prvenstveni tekmi slovenske odbojkarske lige ekipi Novega mesta in Branika iz Maribora. Tekmo je po vročem vre-1 menu pred maloštevilnimi gledalci sodil Logar iz Ljubljane.
Novo mesto: Goleš, Potrč, Berger, Lapajne, Koprivnik, Marinčič, Primc; Branik; Primc M., Primc V., Mirkuš, Greif, Sotler, Divjak, Živko, Maršek.
Odkar igrajo v Novem mestu odbojko, se še ni zgodilo, da bi po končanem spomladanskem delu ostali brez točke. Tekma, ki Je bila zelo borbena, je trajala celi dve uri. Domači odbojkarji so v prvih dveh setih pokazali zelo dobro igro, tako da so povedli, toda za-f radi slabe pripravljenosti so jih gostje po dolgi borbi premagali. Pri domačih sta bila dobra Potrč na mreži ter Koprivnik v polju, pri gostih pa Primc.	JAP
^ ?daj ni bilo žene zraven in to je bilo dobro. Ko ftonf k*1 mož že nekoliko razgrel, začel je z Valenti-sljg f ftinogokaj govoriti, česar bi žena ne bila smela sg ati> morebiti tudi najboljša žena ne. Spominjal sg J® lepih časov, ko je bil on na Dunaju; spominjal
ttica’ rrino£e deklice, ki je zdaj pač že poštama že-živi; pravil je, kako so razgrajali in ro-
jtoviiiu
na Dunaju, on najhuje. A reči moramo, da
p *s° vsega verjeli, kar je pripovedoval; v takih sicerV?rih> v veseli moški družbi se vsak mož, bodisi slaK tako moder, rad malo širokousti — človeška ®st, vsakemu znana, kaj bi jo tajili 1
Post* gospod pristav je bil glasan; ker je videl razr°^ri?8a gospoda svojega višjega tako veselega in Oti ~R?s^anega, postal je tudi on gostobeseden; tudi celo \r spominjal dunajskega življenja; naročal je ^Valenti™, naj pozdravi to in ono, ko pride na ttairri? ka.r pa ne verjamejo, da bi bil Valentin storil. *iikr»ii rr^ši med njimi je bil gospod davkar, ta ni ° videl Dunaja!
sodnil	čas	že bližal polnoči, je začel okrajni
Qiu rvr\ ^ati za vino» da s® je vse cedilo; Valentin dolžTv2i0j 111 smel braniti, a storil je tudi on svojo blizu v Kor?n -Je pridno vina nosil, Jerice ni bilo fcocoi ,ese.la i*1 glasna je bila družba, a prepira se lo 111 bilo bati. Pelo in govorilo ali že bolj kriča-Zravl ^evprek, bilo je tudi nekaj nižjih uradnikov °bifW1,Trkali so s kozarci, bratovščino so pili, se solze ^ sezali si v roko; vse je bilo ginjeno, celo Prida>S? si- brisali; seveda take solze niso kdove kaj l<xti udi se Prav ne ve, kje imajo svoj vir, v ža-veselju ali — v vinu!
domrLVSe P°vemo; ko so se pozno ponoči peljali zakai •K4SO vriskali in ukali kakor vaška mladina;
Drn<w ne bila tudi deželna gosposka kdaj vesela! °dho<^ dai? popoldne je bilo vse pripravljena za bilo *' y°z Je že stal na dvorišču, samo napreči je se treba. Vse je bilo nekako tiho po hiši in po
dvorišču. Sodnikova mati, navadno že ne posebno vesela, je bila zdaj še bolj molčeča in otožna; zdaj pa zdaj si je obrisala skrivaj solzo iz očesa. Valentin je bil šel po kosilu z doma ali po kakem opravku ali pa samo na izprehod. Mati ga je ves čas tako malo videla doma, in še danes, zadnji dan, je tako malo govoril z njo. To je ženo pač nekoliko bolelo, ali tožila ni; vajena je bila na skrivnem trpeti.
^ Andrejček in Zalka sta bila na dvorišču pri vozu; deček je ogledavaj in poskušal to in to, ali je vse v redu; vrtil je kolesa, ali so dobro namazana, privzdigoval je zdaj prednji, zdaj zadnji konec, skakal na voz in poskušal, kako se sedi. Govoril ni nič, tudi on je bil videti slabe volje.
»No, Drejče!« ga vpraša Zalka, »zakaj pa nič ne poveš? Kaj so dejali oče, ali te vzemo s seboj?«
»Ej, kaj bodo dejali!« odgovori ji bratec precej nejevoljno. »Obregnili so se nad menoj, da se naj poberem. Kaj sem pa hotel! Oče so danes slabe volje, Bog ve, kaj jim je? Vselej, kadar pride tista rogovila rogovilasta, tisti Nčsan k njim, gre vse narobe. Jaz tega človeka kar videti ne morem; ko bi bil jaz oče, izpokal bi ga iz hiše, da bi ga ne bilo nikoli več nazaj. Bog ve, kaj imata zopet danes. V očetovi sobi sta, pa neke papirje pregledujeta in premetavata. Oče so strašno hudi, jeze se, vpijejo in kolnejo, da je strah. Slišiš?«
In res se je vpitje slišalo z gornjega konca hiše noter dol na dvorišče.
»Pojdiva na vrt, Drejče, mene je tukaj strah!« reče deklica svojemu bratu ter ga prime za roko. »Glej, Nosan gre dol; da bi ga le sem ne bilo, teciva!«
Nosan na šel na dvorišče, zavije naravnost proti vratom in korači urno ven na cesto.
Cez nekaj časa pride Valentin. Ko zagleda voz na dvorišču, obstoji, poteon se mu počasi bliža. S komolcem se upre na voz in polglasno sam s seboj govori:
>>Zadnji čas je zdaj; na potu bi bilo prepozno. Biti mora! — E, kaj se mi pa more zgodit j? Pojmo!«
* Rekši se napoti gor proti očetovi sobi. Vse je kazalo, da mu ta pot ni prijetna.
Sddnik je bil sam v sobi; sedel je na mizo naslonjen, polno listov je bilo okoli njega. Ko zasliši Valentina, obrne se proti njemu. Valentin je takoj izprevided, da bi ne bil mogel priti v neugodnejšem trenutku. Ali poslušati je bilo vendar treba.
»Kaj bd rad, moj sdn?« ga vpraša oče. Njegov glas ni bil nepriljuden, še celo nekako mehak je bil; dober začetek!
»Danes torej bo treba odriniti, oče,« odgovori mu sin, ne vedoč prav, kako bi začel. '
»Vse je pripravljeno, ali si tudi ti že gotov?«
»Poslovil sem se povsod; tudi moje stvari so zložene; vse je v redu, samo še nekaj — neko prošnjo imam, oče!«
»Govori! Saj veš, da ti rad storim vse, kar morem.«
»Kaj bi vam razlagal, saj veste, oče, slišite in berete, da je zdaj na Dunaju velika draginja; vse se podražuje od dne do dne, hrana, stanovanje, obleka!«
ZAN
Petek, 30. junija — Emilija Sobota, 1. julija — Bogoslav Nedelja, 2. julija — Marija Ponedeljek, 3. julija — Nada Torek, 4 julija — Dan borca Sreda, 5. julija — Ciril Četrtek, 6. julija — Dušica
MŠMM
Po dolgi in mučni bolezni nas je
&	vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA ERJAVEC
iz Potovrba
tSkreno se zahvaljujemo vsem, ki £e> kakorkoli počastili njen spomin, H podarili vence in cvetje ter sočustvovali s nami in jo spremili t& zadnji poti. Zahvaljujemo se ZDancem in prijateljem za izraze iskrenega sožalja. Najlepša hvala ' čtivu podjetja EMV, DOLENJ-in PIONIR iz Novega mesta za arjene vence. Prav lepa hvala gospodu patru za trud na dolgi poti v sprevodu. Vsem in fcsakemu Se enkrat prisrčna bvala.
Žalujoči moi Joče, sin Albin, drugo sorodstvo
Za sodoben okus...
iD.
r mmm K
TOl
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol.
Ob izgubi dragega moža in očeta
MATIJE GIMPLJA
iz Malega Poljubna
se najtopleje zahvaljujemo Jakše-tovim, družinama Janeza in Rudija Muhiča, vaščanom, kakor tudi prebivalcem sosednjih vasi: Gornjega in Dolnjega Mraševega, Petan in Vrha. Zahvaljujemo se dr. Oblaku za vso nego in skrb v času njegove bolezni. Nadalje se zahvaljujemo Aničinim sodelavcem iz NOVOLESA — iz Straže, ISKRI iz Novega mesta za podarjene vence in spremsto na pokojnikovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja in vencev. — Prav posebno pa se zahvaljuje vsem skupaj sin Anton.
Žalujoči: žena, vseh osem sinov in tri hčere z družinami
Inž. Radomiru Kalino viču iz Novega mesta Iskrena hvala za odstopljeni osebni dohodek 48,85 N din kot izvedencu občinskega sodišča Novo mesto. Zveza slepih, Novo mesto.
|ffo»/ESTILA I
OBVEŠČAM STRANKE, da bom
začel s 1. julijem preurejati mlin. Preureditev bo trajala tri tedne. Ignac Kušljan, mlinar, Šentjernej.
MLATILNICE in ŽITNE MLINE
izdeluje po konkurenčni ceni. Dobava mlatilnic v juliju — dobava mlinov do novembra letos. Avgust Oset, Bezovje, Šentjur pri Celju.
KVALITETNO IN PO ZMERNI CENI lakiram avtomobile. Avtoli-čarstvo Martin Kastelic, Gotna vas (nova hiša pri mostu), Novo mesto.
Oblačila «sti KEMIČNI ČISTIL-NICA, Novo mesto, Germova 5.
»MM
Bratu Jožetu Bojancu n Male
Bučne vasi čestita za uspešno opravljen študij na srednji tehnični Soli sestra Vera Strajnar z možem Jožetom In hčerko Zdenko.
Jože Strajnar, Ždinja vas 20, Otočec ob Krki, prepovedujem pašo kokoši po svojem travniku v Dol. Kamenoah. Kdor tega ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupil .
Vse bralce obveščamo, da je začela obratovati
nova KEMIČNA ČISTILNICA
»METKA« v Brežicah
Vodnikova 1 (pri novi tržnici) z najsodobnejšimi čistilnimi stroji, poslužite se kvalitetnih, hitrih dn cenenih uslug! Obratujemo nepretrgoma vse dneve razen nedelje.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, fljOO, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored Od 4.30 do 8.00.
PETEK, 30. JUNIJA: 8.05 Operna matineja. 9.30 Melodije za klavir in
B 10.35 Naš podlistek — S. erlttf: Stric Ruben. 11.00 Pola — Turistični napotki za tuje
12.30	Kmetijski nasveti — Ciril Mastnak: Pospeševanje Breje na Primorskem. 12.40 jo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Lahko doč, otroci! 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih.
SOBOTA, 1. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Simfonični plesi in rapsodije. 11,00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
11.20	Zaplešite z nami. 12.30 Krna tl Jaki nasveti — Inž. Branko I-OV Se: Kmetijske šolo za živinorejce.
12.40	Operetni zvoki. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermez *o. 17.05 Gremo v kino. 16.15 Z in pevci po naši deželi. 18.50 Wga brga. 20.00 Lahko noč, -30.30 Zabavna radijska Igra
EES
Brežice: 30. 6. in 1. 7. italijanski barvni film »železni kapetan«.
2	in 3. 7. ameriški barvni film »Ben Hur«. 4. in 5. 7. kubanski film »Jaz, Kuba«.
Črnomelj: 30. 6. in 2. 7. ameriški barvni film »Bliskovita operacija«. 4. in 5. 7. italijanski barvni film »Tri ljubezenske noči«.
Kočevje »Jadran«: 30. 6. in 2. 7. italijanski barvni film »Casanova 70«. 3. 7. jugoslovanski barvni film »Sedmi kontinent«. 4. in 5. 7. nemški barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo«.
Mokronog: 1. in 2. 7. ameriški barvni film »Vohun na povelje«.
Novo mesto »Dom JLA«: 29. 6. in 2. 7. ameriški barvni film »Krog ljubezni«.
Sodražica: 1. in 2. 7. italijanski barvni film »Kapetan Ogenj«.
Šentjernej: 1. in 2. 7. nemški barvni film »Sto peklenskih dni«.
Trebnje: 1. in 2. 7. ameriški barvni film »šepetanje na blazini«.
Novo mesto »Krka«: 1. in 2. 7. ameriški barvni film »Past za starše« in angleški film »Služabnik«. 3. in ‘4. 7. ruski film »Korakaj ali umri«. 5. in 6. 7. italijanski film »Možje na kongresu«.
Ribnica: 1. in 2. 7. franoosko-ita-lijanski barvni film »Marie Ghan-tal«.
Sevnica: 1. in 2. 7. ameriški film
»živim za tebe«.
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE INFORMACIJE DOBITE:
NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: St. telerona 068-21—659 SEVNICA: TOTER,
Heroja Maroka 4
PEROTTI-EXPORT
S.	FRANCE SCO 41, TRST
PRODAM RAZNO POHIŠTVO, litoželezne cevi, premera 10 cm, rabljena okna in vrata in okenske okvirje. Alojzija žorž, Trebnje 42.
UGODNO PRODAM 3 stroje znamke »Bautz« in žetveno damsko singer vezalko, žanje 1 meter 30 cm na konjsko vprego. Anton Lakner, Arto 9, p. Studenec.
PRODAM PARCELO v Žabji vasi za montažno hišo. Naslov v u-pravi lista (956/67).
PRODAM HIŠO, potrebno popravila. Gradbeni material pripravljen. Ivan Hozner, Petrova vas 8, čmomelj.
NOVEJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO s precej velikim lepim vrtom, primemo za manjšo obrt, prodom v centru Grosupljega. Ponudbe pod »Ugodna pri Uka«.
UGODNO PRODAM 2100 kom strešne opeke kikinda. Informacije: Glavni trg 7, soba 22, pri Francu Bartolju.
UGODNO PRODAM polavtom. pralni stroj »Alba Cygnus«. Veruša Matjašič, Kettejev drevored 44, Novo mesto.
PRODAM TOVORNI AVTO Hano-mag—Mar kant, 3 tone nosilnosti, s cerado. Kason je dolg 4,5 m, zelo ekonomičen za prevoe pohištva. Prane Golob, Šentjernej 74.
PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO »Hohner«, 72 basov. Ogled vsak dan: Prešernov trg 4, pri tapetni ku.
PRODAM VPREŽNO KOSILNICO in ‘ malo slamoreznico s puhal -nikom ter mlatilnico z reto In tresali v dobrem stanju. Jože Zlat«, Praše 22, Kranj.
POCENI PRODAM dobro ohranjeno spalnico in divan. Oglasite se na Jerebova 6, pri sodišču.
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO (80 1) alfa in 50 1, navaden, z zvitimi cevmi, prodam — komplet. Erjavec, Ljubljana. Smrekarjeva 34.
PRODAM MOTOR »Puch« 175 ocm. Naslov v upravi lista (960/67).
PRODAM NOV MOPED — trobrzi nec. Naslov v upravi lista (961/67).
SAMOSTOJNEGA mlinarja sprejme Mlin Laznik Radeče. Možnost prevzema mlina v zakup.
TAKOJ SPREJMEM DEKI J*: za
pomoč v gostinstvu v Trebnjem. Zaželena je priuČenost v tej stroki. Starost nad 18 let. Naslov v upravi lista (957/67).
IŠČEM OI'REMLJENO SOBO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (955/67».
ODDAMO SAMSKO SOBO z vodo, lepim razgledom, posebnim vhodom. V poštev pridejo samska dekleta ali pa solidni mladoporočenci. Koštialova 21, Novo mesto.
STAREJŠI, MIREN UPOKOJENEC, trezen in sam, Išče sobo kjerkoli. Ponudbe na upravo lista (941/67).
UPOKOJENEC, star 56 let, visok 160 cm, ločen, ne po svoji krivdi, želi za ženitev sebi primemo družico, ki ima hišo in manjše posestvo; bila naj bi čedne zunanjosti in brez otrok. Ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod »Dolenjke imajo prednost«.
ODDAM SOBO starejšemu moškemu v Trebnjem. Naslov v upravi lista (951/67).
V OKOLICI NOVEGA MESTA oddam dve sobi samcema. Naslov v upravi lista (962/67).
INŠTRUIRAM MATEMATIKO in fiziko za vse letnike. Naslov v upravi lista (965/67).
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar. Gosposka 5, Ljubljana (poled univerze).
PRODAM GRADBENO PARCELO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (966/67).
I&CEMO nekvalificiranega delavca,.
po možnosti z odsluženim vojaškim rokom. Robek — Stancar,
Izdelovanje žičnih vložkov, Grosuplje.
PRODAM STAVBNO PARCELO z
nedograjeno hišo (kletni prostori z betonsko ploščo) v Novem mestu, Grm Naslov v upravi lista (967/67).
PRODAM GUMI VOZ. 20 eolski, malo rabljen, za 1000 Ndin. Anton Truden, »Živila« Kranj, Gornjesavska.
BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU. MERCATORJU in HMETJNTKU.
; :<• »j w
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Bele lz žabje vasi — Silvo, Marija Tr-lep iz Rebri — Ivana, Ana Gašpa-rič iz Gornjega Globodola — Anico, Jana Kolenc lz Mokronoga — Tomaža, Dragica Radman iz Doblič
—	Marjanco, Angela Prpar iz Dobrniča — Anico, Marija Kočevar iz Petrove vasi — Darka, Marija Krese iz Male Strmioe — Slavko, Majda Kužnik iz Brestanice — Rika, Marija Romšek iz Kočevja — deklico, Jožefa Radkovič z Drče — deklico. Jožica Fendre iz Metlike — dečka, Tončka Ivanetič lz Oskorš-nioe — dečka, Terezija Dimc iz Gmajne — deklico, Milka Lukežič iz Sadinje vasi — deklico, Ivanka Marn iz Dola — Petra.
— Claude A veli ne: Redni polnit na Uniji U. 22.10 Oddaja za naše iz-seljenoe.	_
NEDEIJA, 2. JULIJA. 6.00-8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska Igra aa otroke — Mirče šušmel: »Prigode črička z grička«. 9.05 Naši poslu. Salti čestitajo in pozdravljajo — I.
10.00	Se pomnite, tovariši . . . Sergej Vo&njak Mirko Mohar: »S tom-šičevci«. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — turistični napotki za tuje goste. 12.06 Naši poslušalci čestitajo in po-zdravijajo — n. 13.50 Kar po domače .. . 15.06 Iz sveta opernih melodij. 16.00 Radijska igra: Mimi MalenSek — »Slepe miši«. 17.05 Ne-deljsko športno popoldne. 20.00 Lahko noc, otroci! 22.15 Serenad ni večer.
PONEDELJEK, S. JULIJA: 8.06 Glasbena matineja. 9.15 Dobra volja je najbolja. 10.35 Naš podlistek
— R. Connel: Najnevarnejša zver
— I. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Chopin na ljubljanskem koncertnem odru.
12.30	Kmetijski nasveti — JoSe Kregar: Vrt v juliju. 13.40 Poie vokalni kvintet »Gorenjci«. IS.30
" jo vam . .. 14.35 Nafti čestitajo ln potzdralvjajo.
15.40 Koncert zbora »Slava Klavo-ra« iz Maribora. 17.05 Operni koncert. 18.15 Izbiramo popevke ln glasbo za ples. 20.00 Lahko noč, otroci! 21.00 Večer skladb Marjana Kozine.
TOREK, <4. JULIJA: 8.05 Radijska Igra za otroke — M. Sengalevlč-V. Stranič: »Srebrni glas«. 10.00 Marjan Grampovčan: Srečanje in spomini. 11.00 Poročila — Turistični napotki aa tuje goste. 12.05 Iz slovenskih festivalov popevk. 13.50 Za prijetno popoldne. 15.06 Iz domačega operetnega arhiva. 16.00 Smeh v koloni. 17.05 Ples ob petih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska igra — Ivan Riblč-Matja* Kmecl: »Stopinje v snegu«. 31.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA. 5. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 10.45 Cio. vek in zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste
11.20	Popevke in plesni zvoki. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Aleksan der Hržič: škodljivci na stročnicah. 12.40 Polke in valčki. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši po slušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.40 Drobni odlomki lz Verdijove opor« »Trubadur«. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor.
30.00	Lahko noč, otroci!
ČETRTEK, «. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Minuta i na-
šimi opernimi solisti. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goate. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Bolezni paradižnika in njih zatiranje. 12.40 Slovenske narodno ob spremljavi klavirja. 13.30 Priporočajo vam . . .
15.20 Glasbeni lntermerao. 17.06 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 20.00 Lahko noč, otroci! 30.10 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Literarni večer — Marija Mijot: Solze in smeh.
RADIO BREŽICE
PETEK, 30. JUNIJA:	20.00-
21.15 — Obvestila — Nove plošče RTB — glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadova tebe!
NEDELJA, 2. JULIJA: 8.00-9.00
—	Delovni kolektivi čestitajo ob dnevu borca I. — 9.00—10.30 Direkten prenos medrepubliškega srečanja ob dnevu borca s podelitvijo domicilu Kozjanskemu odredu 10.30—12.00 — Delovi ki ko-loktlvi čestitajo ob dnevu borca II. 13.00-12.30 — Obvestila, reklame ln spored kinematografov.
12.20 Občani Čestitaio in pozdravljajo.
TOREK, 4. JULUA: Oddaja odpade.
KR'
NE
Vožnja brez izpita
26. junija ob 5.55 sta trčila v Podgorski ulici v Kočevju dva osebna avtomobila, ki sta ju upravljala Dragica Mihelič iz Cmega potoka in Stane Logar iz Kočevja. Na vozilih je škode za več kot 2500 Ndin. Miheličeva ni imela vozniškega dovoljenja.
Avto je obstal v Savi
20.	junija proti večeru se je peljal Ivan Novak, doma iz šent-lenarta, z osebnim avtomobilom iz Radeč proti Sevnici. V vasi Mrtovec ga je na ovinku iz neznanega vzroka zaneslo, da se je zaletel v obcestni smernik, ga podrl ter padel 15 metrov pod cesto v Savo. Pri nesreči se je hudo poškodovala voznikova žena Kristina, Novak pa ima le manjše odrgnine po rokah. Na avtomobilu je za okrog 7000 Ndin škode.
Veja je nenadoma padla pred avto
23. junija zvečer se je Jože Lole iz Sevnice peljal z osebnim avtomobilom. Na Savski cesti pri železniški kurilnici mu je na ostrem ovinku nenadoma padla pred avtomobil velika veja. Hotel se ji je izogniti in Je zavil v levo. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Ferdo Androjan iz Boštjana in trčil vanj. Na avtomobilih je za okrog 6000 Ndin škode. Voznika nista poškodovana.
Mopedist v nezavesti
Alojz	Papež iz Krmelja	se je
19.	junija	opoldne	peljal	z mopedom	iz	Krmelja	proti	Gabri-
elam. Na ovinku je zapeljal na gramoz in padel. Pri tem je dobil hude poškodbe na glavi in so nezavestnega odpeljali v brežiško bolnišnico.
Avto se je skotalil na travnik
Silva Fulgosi Iz Zagreba se je 25. junija proti večeru peljala z osebnim avtomobilom iz Kumrovca proti Brežicam. V vasi Žu-pelevec	je	srečala	osebni	avto-
mobil in se mu umaknila preveč v desno. Avtomobil se je prevrnil po nasipu na travnik. Z voznico se je peljala tudi njena mati, ki si je med prevračanjem zlomila roko. Na vozilu je za okrog 4000 Ndin škode.
Z avtomobilom v drevo
ob cesti
Voznik osebnega avtomobila Anton Vokalič iz Trbeža se je 19. junija popoldne peljal iz Brežic proti železniški postaji. Ko je nameraval zaviti z glavne ceste proti postaji, Je na avtomobilu odpovedalo krmilo, da je zapeljal v drevo ob cesti. Na avtomobilu je škode za okrog 500 Ndin.
Trčenje pri Pluski
Tržačan Klaudio Novel se je
19.	junija peljal s tovornjakom
OBVESTILO DOPISNIKOM
Zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi zato, ker v vročih poletnih dneh ljudje manj bero, smo tudi letos v poletnem obdobju zmanjšali obseg našega lista. Ker je na manj straneh manj prostora, objavljamo res samo najvažnejše sestavke in se trudimo posredovati našim bralcem kar največ zanimivosti. Vse dopisnike prosimo, naj se ne jezijo, če njihovi sestavki niso objavljeni takšni, kot so jih poslali, pač pa občutno skrajšani! Prosimo jih še to, naj nam pošiljajo samo kratke vesti, ker za drugo zdaj res ni prostora!
Uredništvo
italijanske registracije mimo PJU' ske, ko ga je dohitel neznan tovornjak in ga začel prehitevati-Prav tedaj je nasproti pripeljal osebni avtomobil, zato je vozni* tovornjaka naglo zavil pred N°" velovo vozilo in ga zadel v vrata. Po trčenju je odpeljal naprej-Škodo so ocenili na 800 Ndin.
Dvakrat naokrog pri Štrekljevcu
20. junija okoli 22. ure sta se z osebnim avtomobilom zastav* 600 peljala z Vrtače proti Semiču Milan Boječ s sopotnikom R«' kom Markežičem. Pri Štrekljeve« pa je avtomobil zaneslo s ceste, kjer se je dvakrat prekucnil. Vo*-nik in sopotnik nista bila poško-dovana, popravila na avtomobil« pa bodo veljala 4000 Ndin.
Naglica, ki ni na mestu
20. junija popoldne sta se n& cesti pri Loki srečala kombi, ** je last podjetja ELEKTRO iz Črnomlja in ga je vozil Oskar Senica, ter vojaški tovornjak. Ker je Senica na nepreglednem ovinku vozil s preveliko hitrostjo, s® kljub zaviranju ni mogel trčenju. Na vozilih je za 5.80“ Ndin škode, voznika in njimi sopotniki pa so se laže poškodovali'
Mopedist podrl žensko
Niko Drgan iz Železnikov Prl Metliki se je 20. junija na moped« pripeljal v Svržake ter podrl Marto Režek, ki je stala na desni polovici cestišča. Pri nesreči je P®' del tudi motorist. Ponesrečene*
sta se laže poškodovala, pomoč so jima nudili v metliškem zdravstvenem domu.
Po cesti sem in tja
Franc Udovč iz Jablana se je
20.	junija z osebnim avtomoD1' lom peljal od železniške postaje Mirna peč proti vasi. Ko je opazil, da mu nasproti pelje traktor, je začel zavirati, pri tem P° je začelo avtomobil zanašati seru in tja, dokler ni zadel v breg ob cesti, škode je za 900 Ndin-
Kolesar je obležal v nezavesti
21. junija se je okoli 13-pripeljal Alojz Kolegar iz g* Brezovice s kolesom v vaš*" se žišče s prednostno cesto *rr0Sta. ni prepričal, če je cest*
je zapeljal v vprežni fOz rr0\e. Kostrevca iz Breško vasi .
»ar j© r»ri trčanju immIoI ln OOAtJ žul naaavuttUm. Ko se Je zavedel,
so ga odpeljali v zdravstveni dom v Šentjerneju, kjer so mu nudjtf prvo pomoč.
Trčil je v novo »Škodo«
Milorad Jovanovič iz Dervenl* je 21. iunija peljal nov avtoro®" bil »škoda« mimo Gmajne. njun se je s kombijem pripeUf Stipo Rimač in začel prehite#v ko je nasproti pripeljal avtofl^i bil. Voznik kombija je zavrl, P*: tem pa je trčil v zadnji del n0** »škode«, ji razbil luč in zvil bl**j nik. škodo na obeh vozilih s ocenili na 850 Ndin. .
Na avtocesti je zavil v levo
Krešo Richer iz Zagreba je ^ junija vozil kombi iz Ljubljs^ proti Zagrebu. Pri Grmovljah ? zavil v levo čez cetos na P&r®1|2 prostor, ko se Je mimo priPe‘L Zvonimir Zajc z zastavo 1300- L prav je slednji močno zavrl. mogel preprečiti trčenja s komj^
jem. Skoda je bila ocenjen* 550 Ndin.
n*
Cesta ni bila prosta
22.	junija se je z
moped*! peljal z dela iz smeri novofl} škega stadiona proti mestu *a nez Hudalj lz Gor. Gradišča. P*,10 konzolnim mostom pa Je PrL.. do trčenja s kolesarko Vido * pančič s Potoka, ker se ta ni
pričala, če je cesta prosta- % padcu Je Vida Zupančič ^0° hudo poškodbo na glavi ln P.„.
»o-
tres možganov, medtem ko n* zllih ni posebne škode.
Osebni avto v tovornj^
Ko je Anton Molek iz , K ne 23. junija vozli avtorno*3'* Zagorice v Vel. Dole, Je “ sprotne strani pripeljal	je
avtoprevoznik iz Pl uske.	g*
naglo pritisnil na zavore, ***£» f je zaneslo v levo, kjer Je ***>.011 tovornjak. Na vozilih Je za 5000 Ndin škode.
DOLENJSKI
LASTNIKI IN IZDAJATELJI oDčlnski od bon SZDL g tlee, Črnomelj, Kočevje, Krško Metlika Novo mesto. ** nlca. Sovnlca ln Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Gošnik (giavni odgovorni urednik), Ria Bačer. Miloš Jakopec, gon. Jože Primc, Jožica Toppey tn Ivan Zoran Tehnični u* nik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 50 starih din) - Letna naročnina 20 novih dinarjev <20Wla7jrtv» din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din)- P^1^ je vnaprej — Za inozemstvo 37 50 novih dinarjev < rih din) oi 3 ameriške dolarje - Tekoči račun prt ^ nici SDK v Novem mestu 521-8-6 - NASLOV UREDNI IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 - Poštni preo*“ „ — Telefon 31-227 - Rokopisov in fotografi) no vraeom Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v -Ljubljani •