Študijska knjižnica Kranj, Titov tog ** ** ** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ SEM SAVČANKAM IN SAVČANOM, £$ NJIHOVIM SVOJCEM, VSEM POSLOV- $£ NIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ** ČESTITAMO ZA 1. MAJ. ŽELIMO VAM ** PRIJETNE PRAZNIKE! ** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ __ 'A' -ir RGANI UPRAVLJANJA IN DRUŽBENO ** POLITIČNE ORGANIZACIJE ** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ 4-y- >* *■¥■ ¥-¥■ Priprave na proslavo 50-letnice tovarne Prihodnje leto, 21. februarja 1971 bo preteklo 50 let, odkar so stekli prvi stroji v naši tovarni. 50 let, odkar so štirje kranjski trgovci ustanovili prvo gumarsko tovarno v Jugoslaviji, v Kranju, z imenom Vulkan (o zgodovini tovarne bomo v drugi polovici leta pričeli objavljati v našem glasilu serijo sestavkov). Vsekakor je to visok jubilej, bogata tradicija, s katero se ne more pohvaliti veliko podjetij. Tudi zato ne, ker se mnogo po jeti j ne obdrži toliko časa — če ne dela kvalitetnih izdelkov in če se vedno ne prilagajajo zahtevam kupcev. In — mislim — s ponosom se lahko zdaj ozremo na prehojeno pot in z optimizmom zremo v prihodnost. Na kongresu samoupravljavcev bo največ neposrednih proizvajalcev Kongres samoupravljavcev Priprave na drugi kongres samoupravljavcev, ki bo konec novembra v Sarajevu, so v polnem razmahu. Štiri delovne skupine pripravljajo koncept kongresa in pripravljajo svoje materiale, na osnovi katerih bodo Milentije Popovič, Dušan Petrovič, Vladimir Bakaric in Kiro Gligorov podali referate kongresu. Glavni referat, kot je znano, pripravlja Edvard Kardelj, ki bo prikazal dosedanje izkušnje in rezultate, aktualna vprašanja in bodoče poti samoupravnega razvoja jugoslovanske socialistične družbe. V pripravah na kongres najbolj neposredno sodelujejo pravzaprav neposredni proizvajalci. Približno 80 delovnih organizacij pripravlja poročilo o svojih dosežkih v samoupravljanju. Te informacije bodo objavljene nekaj mesecev pred kongresom in bodo služile kot osnova predkongresnim razpravam z namenom, da se do kongresa izpelje »splošna« mobilizacija najširšega kroga delovnih ljudi, da bi njihove zahteve in mnenja našla pravo mesto na kongresu in dokumentih. Ko so pred nedavnim na seji odbora za sklic in priprave kongresa razpravljali o rezultatih samoupravne prakse, je bilo poudarjeno, naj bodo delovne organizacije direktni udeleženci kongresa. S tem pa se tudi povečuje njihova odgovornost za vse tisto, kar bo povedano. Znano je, da so samoupravni odnosi dosegli različno stopnjo na raznih področjih in v delovnih organizacijah, zato bo neposredna izmenjava izkušenj med samoupravljavci zelo koristna. Ta koristnost pa je seveda pogojena s tem, da bodo informacije objektivne in celovite, da bodo poleg uspehov prikazane tudi težave in odpori — ki so se več ali manj pojavljali povsod. Takšna vsebina in pozitivni učinek izmenjanih informacij pa je možno ustvariti samo, če jih bodo pripravljali samoupravljale! najširšega kroga, ne pa posamezniki — čeprav bodo dobili za to splošno zaupanje neke delovne organizacije. Že zdaj npr. lahko postavimo vprašanje, če je prav — a takšni primeri so — da se kot avtorji informacij pojavljajo vodje pravnih, kadrovskih ali drugih strokovnih služb delovne organizacije. Predvideno je, da bodo na kongresu zastopane vse panoge, prednjačili pa bodo delegati, ki jih bodo neposredno izvolili v delovnih organizacijah. Od okrog dva tisoč udeležencev kongresa jih bo približno tisoč petsto iz delovnih organizacij. Nedvomno je to eden od predpogojev, da bo kongres samoupravljavcev tribuna, s katere bo slišati in bo povedano pravo razpoloženje in osnovne zahteve delovnih ljudi. Tako velika zastopanost delovnih organizacij pa sama po sebi vseeno ne bo zadostna, da bi bili dokumenti kongresa takšni, kakršne zahteva današnji čas razvoja naše samoupravne družbe. Zato se s tem v zvezi opozarja tudi na bližnja volilna zborovanja, na katerih bodo izbrani delegati za kongres. Prav gotovo bo zgrešeno, če bodo na zborovanjih izbrani samo delegati, saj je osnovni namen pravzaprav vsestranska in kritična ocena dosežkov in problemov v razvoju samoupravljanja, s čimer bi na najvišjem zboru delovnih ljudi natančno določili prihodnjo pot samoupravnega razvoja. POVZETO PO TANJUGU PRIPIS UREDNIŠTVA: Tudi v Savi smo se pričeli pripravljati na kongres; monografija Save je namreč del materiala za kongres. Več o tem v naslednji številki. Prav zaradi tega je bilo pred nedavnim sklenjeno, da bo visokemu jubileju posvečena velika pozornost; odbor za pripravo proslave se je že ob koncu marca sestal in sprejel osnovni koncept proslave, o katerem pa bo še razpravljal delavski svet podjetja. Okvirni program priprav na proslavo obsega: 6 Ob 50-letnici tovarne bi pripravili reprezentančni bilten o razvoju naše tovarne ® Pripravili bi več reklamnih akcij: organizirali bi športna tekmovanja in kulturne prireditve ® V tovarno bi povabili vse večje poslovne partnerje iz domovine in tujine in jim pokazali našo tovarno. ® Na ogled tovarne bi povabili tudi naše upokojence in svojce naših sodelavcev Poleg tega je odbor pripravil še druge predloge in — kot sem že zapisal — bo o tem razpravljal delavski svet. Da bi bilo delo, ki je zelo obsežno in zahtevno, potekalo kar najbolj zadovoljivo in bi bilo v celoti opravljeno, bo skrbel tale odbor: Janez Beravs, predsednik, Borut Šnuderl, sekretar odbora, in člani Makso Mikuš, Slavko Zalar, Franci Rakovec, Slavko Mihelič, Štefan Marcijan, Filip Majcen, Zdravko Korenčan, Rudi Bob-nik, Blaž Studen, Peter Bogataj, Rado Roter, Helmut Turzan-ski in Jože Štular. V pripravljalno-koordinacijskem odboru so predstavniki oreanov upravljanja, vodstva podjetja in družbeno političnih organizacij. Taka sestava je najprimernejša glede na celoten obseg dela. Za predsednika odbora so člani izvolili glavnega direktorja tov. Be-ravsa, sekretar odbora pa je tov. Šnuderl. Sekretar odbora bo glavni koordinator organizacijskih priprav in izvedbe proslave. JOŽE ŠTULAR Predstavniki podjetja Continental iz ZRN v razgovoru s predstavniki Save Obisk Iz Continentala 15. aprila so nas obiskali predstavniki zahodno nemške firme CONTINENTAL, in sicer inž. HARTVVIG, inž. DEPPE, tehnični vodja oddelka tehničnih izdelkov, g. KILIAN in g. RITSCHER, direktor uvoza in izvoza. V razgovoru so sodelovali predstavniki Save: inž. TUR-ZANSKI, inž. SMODIŠ, inž. MRAVLJE, inž. MAJCEN in tov. PETERNEL, direktor izvoza. Predstavniki Continentala so si najprej ogledali nekatere proizvodne delovne enote. Zanimalo jih je predvsem izdelovanje tovorne pnevmatike in tehničnega blaga. V razgovoru, ki je sledil, so razpravljali in se dogovorili o možnostih, da bi »Sava« za Continental izdelovala tovorno pnevmatiko in pnevmatiko za viličarje. Nedvomno je to zaupanje, da nas je firma Continental izbrala izmed velikega števila proizvajalcev, da z nami naveže poslovno tehnično sodelovanje, veliko priznanje Savi. »Dogovori so bili uspešni, saj bomo že po prvih kontaktih izvozili v ZR Nemčijo večje količine tovorne pnevmatike v tem letu«, je ob koncu dejal namestnik glavnega direktorja podjetja, tov. Turzanski. Parola gospodarske reforme tako v Savi dobiva svoj resničen izraz: vključevati se v mednarodno delitev dela in si tako ustvarjati bolj zanesljivo, boljšo prihodnost. Krivični bi bili, če bi se ob tem ne zahvalili našim vodilnim delavcem za dobro vodenje podjetja. JANEZ JEREB Priporočilo republiških sindikatov Sindikat delavcev industrije in rudarstva, republiški odbor za Slovenijo, nam je poslal stališča s priporočilom, da jih objavimo: STALIŠČA Republiški odbor sindikatov delavcev industrije in rudarstva je na svoji 11. redni seji razpravljal o družbeno-ekonomskem vidiku uporabe sodobnih metod obračuna poslovanja. Razprava je potekala na osnovi analize, ki jo je izdelala Visoka ekonomsko-komer-cialna šola v Mariboru. Na osnovi uvodnega referata, ki ga je podal docent na Visoki ekonomsko-ko-mercialni šoli Maribor tov. Ciril Miki in razprav predstavnikov delovnih organizacij: Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec, Dobra obveščenost — del uspešnega samoupravljanja Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, Tekstilne tovarne in konfekcije Metka Celje, Tekstilne tovarne Novoteks Novo mesto, Tekstilne tovarne Svila Maribor in Zlatorog Maribor, o praktičnih izkušnjah pri uporabi sodobnih metod obračuna poslovanja, je republiški odbor sprejel naslednja stališča in ugotovitve: 1. Poenotenje metod obračuna je realna osnova za družbeno usmerjanje delitve dohodka. V sporazumih, ki se bodo sklepali po zakonu o dohodku, ni dovolj določiti samo osnove in merila za delitev dohodka, temveč bo potrebno izbrati tudi način obračuna, ker bodo sicer podjetja prilagajala finančni rezultat zaželenim ciljem ter bi merila za delitev dohodka, temveč bo potrebno izbrati tudi način obračuna, ker bodo sicer podjetja prilagajala finančni rezultat zaželenim ciljem ter bi merila iz samoupravnih dogovorov ostala le formalna. Menimo, da bi organi Gospodarske zbornice morali pregledati sedanje stanje in oceniti posledice takšne in tolikšne raznolikosti. 2. Republiški odbor ocenjuje, da ima sodoben način obračuna poslovanja neposreden in bistven vpliv na formiranje osnov za delitev dohodka in osebnih dohodkov. 3. V razpravi je opozorjeno in ugotovljeno, da ima opuščanje individualnih meril negativne posledice na realizacijo načela delitve dohodka po rezultatih dela. Republiški odbor priporoča osnovnim organizacijam sindikata, da tem vprašanjem posvečajo trajno pozornost ter da pri formiranju siste- mov delitve osebnih dohodkov vztrajajo na takšnem sistemu delitve osebnih dohodkov, v katerem bo osebni dohodek delavca odvisen od njegovega dela, uspeha delovne enote ter uspeha delovne organizacije kot celote. 4. Primeri podjetij, ki uporabljajo sodobne metode obračuna poslovanja kažejo, da so doseženi večji uspehi poslovanja, da je povečan obseg poslovanja ter da se je povečalo število produktivno zaposlenih. Takšna gibanja pa so primarno interesantna za delavca — posameznika in za delovno organizacijo kot celoto. 5. Republiški odbor s problemi, ki so v zvezi z uporabo sodobnih metod obračuna poslovanja in z vsebino današnje razprave ter zaključki, seznanil gospodarsko zbornico, občinske odbore sindikata delavcev industrije in rudarstva in na primeren način ostali sindikalni aktiv z namenom, da omenjeno problematiko vključijo v svoje programe aktivnosti. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATOV DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE PRIPIS UREDNIŠTVA: To priporočilo objavljamo v celoti ne zato, da bi to za nas pomenilo nekaj bistveno novega; naše podjetje namreč že nekaj let koristi prednosti teh modernih metod obračuna oz. se srečuje z neurejenimi sistemskimi rešitvami na tem področju. Prav tako težijo za tem, da izpopolnimo sistem nagrajevanja, da bo osebni dohodek posameznika čimbolj odvisen od njihovega prizadevanja in učinka. Vaš razgovor: Fantje Iz mehanične IVAN CIJAK IVAN KALAN »Ja, nekdo mora tudi za ostale © Srečujemo jih vsepovsod po tovarni v temnomodrih pooljenih oblekah, v rokah pa skoraj vedno drže kakšno orodje: klešče, izvijače, kladiva, ključe. »Zašmirani«, toda simpatični jantje vsi po vrsti. Tov. IVANA CIJAKA sem našla, ko se je ravno vračal iz upravne zgradbe. Ti pa danes prav nič umazan? stvari skrbeti.« e Nisem ga dalje spraševala po opravkih, ki jih je imel v upravni zgradbi; verjetno se je spet kje potegoval za svoje. Tile jantje pa drže skupaj, ko uveljavljajo svoje pravice. Ze od nekdaj veljajo kot najbolj revolucionarni (bojeviti, uporni) člani kolektiva. Kajne, da boš v imenu vseh vaših fantov kaj povedal za časopis? »Seveda bom«, je Ivan dobrovoljno pristal na razgovor. • V mehanični delavnici je bil hrup kot vedno: glasno so rezale stružnice, cvilili ročni vrtalni stroji, kladivo pa je pelo svojo zvonko pesem ... fantje so bili zatopljeni v svoje delo. Kakšne probleme pa kaj imate v mehanični delavnici? »Prostori! Prostori! Tako smo utesnjeni, da kmalu ne bomo mogli več delati v delavnici sami. Pomagamo si s tem, da kakšne večje stvari napravimo kar zunaj pred delavnico ali pa v kakšnem od oddelkov.« • Napotila sva se po delavnici. Težko se je med vso to gnečo prebijati naprej. »Vidiš te škarje sredi delavnice!? Nanje sploh ne moremo rezati 2-metrske pločevine, ker okrog stroja ni dovolj prostora.« • Res je bilo vsenaokoli Škarij nagrmadeno kalupov vseh vrst, ki so čakali na popravila in dodelavo. »Poglej, dežurni ključavničarji so praktično brez prostora. V oddelku, kjer delajo, imajo samo osnovno orodje: ključ, kladivo, sekač in nekaj svedrov. Vse ostalo pa iščejo v delavnici. Potem je pa’ toliko prazne hoje iz oddelkov v delavnico in nazaj. V delavnici pa imajo štirje ključavničarji po eno orodje in en predal. Tega nikjer drugod ne poznajo in ne dovolijo! Vsak bi moral nujno imeti svoje orodje na svojem mestu, da bi ne bilo nepotrebnega iskanja in zastojev. Ce imamo delo zunaj, še gre, če smo pa notri, imajo pa štirje ključavničarji en primež!« • Kako pa kaže za novo delavnico? »Hja, pet let že gotovo govorimo in sklepamo o novi, veliki delavnici. Iz leta v leto samo obljube: predlanskim je bilo rečeno, da jo bomo dobili lani, lani da letos, ko pa pride tisti čas, ni denarja Sedaj jo obljubljajo do leta 1975. V tej delavnici in s tako opremo pa kmalu ne bomo mogli več izdelati vsega. Stroji so tudi že vsi izrabljeni in amortizirani. Najnovejše stružnice delajo že 15 let, navadno po dve izmeni, včasih pa celo več. Tiste, ki smo jih pripeljali iz obrata I, so pa sploh slabe in zastarele.« • Boste dobili kakšne nove stroje? »Predvideni niso, potrebovali pa bi najmanj še pet stružnic, nov stoječi vrtalni stroj, ročne vrtalne stroje za vrtanje kalupov, ročne brusilne stroje itd. To, kar imamo sedaj, je premalo in izrabljeno. Manjka pa nam tudi delovnih miz in razna druga pomožna orodja. Sedaj imamo en sam stoječ vrtalni stroj in zjutraj jih po deset čaka nanj.« | L i,:*| • Pogled se mi je ustavil na jeklenkah, postavljenih kar sredi delavnice. »No, vidiš tele jeklenke! Sploh ne bi smele biti v delavnici, pa so in delajo, 'dren'!« • Kako ste pri vas porazdeljeni po skupinah? »Strugarji, inštalaterska skupina, tri skupine za remont in montažo, kleparji, varilci in orodjarji.« e Na katerih strojih imate največ popravil? »Po vsej tovarni je približno enako. Težave so z rezervnimi deli za stroje. Ko ti pridejo, potem je hitro popravljeno. Težje pa je z mikserji, dvovaljčniki, z delom v energetiki (kotli v kotlarni, črpalke, ventilacija itd.). Največ preglavic nam dela veliki ruski mikser, zaradi slabega materiala. Pred dobrimi tremi meseci je bil v remontu, pa je že spet pripravljen zanj. Najhuje je z rezervnimi deli. Tako dolgo je treba čakati nanje.« • Kaj pa predlagaš za izboljšavo dela pri domači obdelavi oz. izdelavi form? »Delavci v avtopnevmatiki bi morali bolj paziti pri prešah pri avtoklavu, če se odlomi samo zobček pri kalupu, je treba vse segmente vložiti nove. še več pa bi prihranili, če bi malo drugače plani- Savčani smučajo 14. marca je bilo na Krvavcu tradicionalno sindikalno smučarsko prvenstvo Slovenije, na Zelenici pa tekmovanje gumarjev, usnjarjev in čevljarjev. Obeh tekmovanj so se udeležili tudi savski smučarji. O tekmovanju in rezultatih je pripravil poročilo tov. NEJKO TOPLAK. Rezultati občinskega tekmovanja v veleslalomu na Krvavcu Startalo je 289 tekmovalcev in tekmovalk v petih starostnih razredih in Skupno 44 osnovnih sindikalnih organizacij. Naše tekmovalke in tekmovalci so se uvrstili takole: Tekmovalke nad 30 let: H. Potrč Tamara 1:40,4 Startalo je 15 tekmovalk (najboljši čas 1:03,2). Tekmovalke do 30 let: 5. Kristan Zdenka 0:59,8 14. Žagar Ema 1:32,0 Startalo je 25 tekmovalk (najboljši čas 0:57,0) Tekmovalci nad 40 let: Bertoncelj Edo (diskvalificiran) Tekmovalci od 30 do 40 let: 25. Rupar Ivan 1:03,0 28. Šušteršič Viktor 1:03,8 Druškovič Jurij (diskvalificiran) Startalo je 85 tekmovalcev (najboljši čas 0:48,6). Tekmovalci do 30 let: 16. Valenčič Andrej 0:50,8 25. Zupan Andrej 0:53,4 26. Zajc Drago 0:54,8 Rupar Ivan, Udir Janez, Bajždj Miha odstopili. Tekmovalna proga na Krvavcu je bila zelo zahtevna. Diskvalificiranih tekmovalcev je bilo 29, odstopilo pa jih je 36. Kompletni ekipi za končno uvrstitev sta bili samo dve, in sicer ISKRA in IBI, ki sta bili najmočneje zastopani. Republiško prvenstvo v veleslalomu na Zelenici Delo vzdrževalcev je zahtevno in težko. Njihovo delo premalo cenimo rali dela. Tako pa vsak drug dan ali pa še celo vsak dan menjamo kalupe na prešah, namesto enkrat na mesec. S tem bi prihranili redne ure, nadure, nočne ure in še kalupi se ne bi poškodovali.« • Skupina mehanikov je delala na veliki Shawovi preši v avtopnevmatiki. Vodja skupine tov. IVAN KALAN mi je pokazal obvestilo o zamenjavi vulkanizacij-skih kalupov: dva bo treba zamenjati v petek popoldne, 11 pa v nedeljo popoldne. »Pa takih listkov dobimo še in še! Lahko bi bila ta dela bolj poredko.« • Mož se je upravičeno razburjal. »Sedaj pa poglej, v kakšnih pogojih delajo naši fantje. Preša je lahko razgreta na 200° C, pa je treba vrtati luknje v kalup, ko se te zamaše. Popravila preš pa so na dnevnem redu. In tu trpimo verjetno največjo krivico v tej tovarni. Osebni dohodki! Osebni dohodek našega kvalificiranega ključavničarja, ki popravlja te preše, nikoli ne do- (Nadaljevanje na 4. strani) Tekmovanje je bilo prejšnja leta v državnem merilu, ker pa letošnjo sezono ni bilo prijavljenih ekip oz. niso prispele iz drugih republik, je organizator PEKO Tržič tekmovanje preimenoval v republiško prvenstvo usnjarjev, gumarjev in čevljar jev. Naša ekipa I v postavi Andrej Zupan, Andrej Valenčič in Janez Udir je bila 7. s časom 3:39,6 (najboljša eikipa 3:19,4). Ekipa II v postavi Zvone Roli h, Ivan Rupar in Jurij Druškovič je bila 16. s časom 4:21,9. Ekipa III v postavi Edo Bertoncelj, Metod Zupan in Marjan Beton je bila 22. s časom 5:12,7. Skupno je tekmovalo 24 ekip. Naše tekmovalke in tekmovalci so se plasirali takole: Tekmovalke: 1. Žagar Ema 0:25,0 5. Jerman Marjanca 0:27,3 12. Potrč Tamara 0:36,0 Startalo je 15 tekmovalk. Starejši člani: 18. Bertoncelj Edo 1:36,8 20. Beton Marjan 1:52,3 Startalo je 24 tekmovalcev (najboljši čas 1:08,6). Mlajši člani: 6. Zupan Andrej 1:09,1 12. Valenčič Andrej 1:11,7 27. Udir Janez 1:18,8 29. Rol ih Zvone 1:19,9 35. Rupar Ivan st. 1:27,7 45. Jurij Druškovič 1:34,3 49. Zupan Metod 1:43,6 Zajc Drago — odstopil. Startalo je 64 tekmovalcev (naj-boljiši čas 1:04,0). Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju savskega prvenstva, kakor tudi pri ostalih dveh tekmovanjih. Fantje Iz mehanične (Nadaljevanje s 3. strani) seže, kaj šele preseže, osebni dohodek nekega delavca pri preši. Pa poglej razliko med njima: vulkanizer samo prešo odpre, vzame iz nje gumo, očisti kalup z enim gibom, vstavi nov surovec, prešo zapre in se odstrani od preše. Pa poglej ključavničarja! Po ure in ure mora delati na razbeljeni preši: znotraj, spodaj, zgoraj, v umazaniji, strojnem olju ... Pa misliti mora zraven, da bo okvara pravilno popravljena! Ce se nekaj pokvari, bo vulkanizer samo zahteval mehanika in mora okvaro takoj popraviti. Toda pri osebnih dohodkih, tu se zatakne. Nikoli ne trdim, da vulkanizerji dobijo preveč, toda trdim in trdil bom, da naši ljudje dobe za svoje odgovorno in težko delo premalo plačila.a • Pa ste že kaj ukrepali preko samoupravnih organov? »Smo, pa nič ne pomaga. Toda borili se bomo naprej!« • Ivan, ti si bil — kolikor mi je znano — že velikokrat izvoljen v samoupravne organe. »Da, dvakrat sem bil v delavskem svetu, enkrat v upravnem odboru in enkrat v svetu enote.« • Kaj se ti zdi najbolj pomembno pri delu samoupravnih organov? »Prav je, da delavci lahko odločajo, da imajo pravico reči svojo besedo, čeprav se to včasih drugače naredi.« e Kaj pa bi pri vsem imel pripomniti? »Velikokrat bi morale biti nekatere stvari na sejah enostavneje povedane, bolj nazorno prikazane. Nekateri govorijo s kraticami, tujkami, tako da povprečen Savčan težko razume ta samoupravni jezik, če česa ne razumem, vprašam, marsikdo pa si tega ne upa. Najhuje je pa to, da se uresničitev posameznih sklepov samoupravnih organov predolgo zavleče. No, konkreten primer je prav naša delavnica, za katero je bilo že zdavnaj sklenjeno, da bomo dobili novo, pa je še nimamo.« Uspešno izvrševanje plana v delovnih enotah je velikokrat odvisno od vsakega posameznika kot tudi cele skupine. e Pa sva bila spet pri prostorih ... »Garderoba je premajhna, kopalnice pa sploh nimamo. Sama delavnica ima okrog 40 ljudi, tako da pridejo po štirje na eno pipo.« • Sredi mehanične delavnice je stal kalup, katerega dno se je lepo modro svetilo. »No, vidiš, v tale kalup je prišla voda in je bočno stran kalupa razjedla; sedaj je potrebno celoten bok oboda bobna prestružiti in ponovno gravirati. To bo zahtevalo najmanj 16 ur dela in to samo zaradi nepravilnega skladiščenja. Mehanična delavnica bi morala imeti svoje skladišče kalupov, pa vsak oddelek tudi svoje skladišče. Tako so pa sedaj nametani vsepovsod. Najbolj žalostno jih je pa videti kar na prostem, žal je tako in škoda se dela iz dneva v dan, pa ne moremo prav nič pomagati. Le nepotrebnega dela imamo zaradi tega vedno več.« e Katera pa so pri vas najbolj natančna in precizna dela? »Razen kleparskih del vsa. Ne moreš drugače narediti, kot to ustreza stroju!« • Imate trenutno kakšne večje stvari v delu? »Predelava miz za transportiranje jeklenih jeder v cevami bi bilo eno od večjih del. Problem je material. V našem skladišču nikoli ne moremo dobiti vsega potrebnega materiala za izdelavo določenega dela. Vedno moramo čakati in čakati, pa priganjati.« e Kakšen pa je potek takega večjega dela? »Od konstrukcije dobimo načrt, nato gremo v skladišče s spiskom materiala, ki je potreben. Toda materiala ni, ali pa dobimo samo polovico. Kako naj potem delamo? Ni druge rešitve kot telefon v roke in spraševati za dele; vendar je to že prepozno. Potem pa ne vem, koga naj kritiziram. Ali nabavo, ali planerja ali koga drugega? Vem, da smo dovolj sposobni in bi lahko dosti več naredili sami doma, če bi imeli pogoje: prostore in stroje.« e Pa vaši osebni dohodki? »Nismo zadovoljni, pa tudi ne moremo biti. Da lahko vse naredimo z našim iztrošenim parkom, moramo delati prave čudeže. Včasih pomaga samo iznajdljivost. Rešujemo situacije na razne načine, samo da čimprej opravimo svoje delo, da ne trpi proizvodnja. Noj poleg vsega pa se moramo vedno boriti za osebne dohodke. Bilo je že tako daleč, da so nam postavili tako visok akord, da smo morali presegati 27 do 30 % akorda, da smo sploh ujeli režijo. Pomisli! Toliko garanja, da bi imeli prikazan presežek, na koncu pa se je izkazalo, da imamo tak zaslužek, ali pa še manjši kot režijski delavci. Zdaj je to končno urejeno. Toda dosti časa je preteklo in dosti razlag je bilo potrebno, da smo to odgovornim ljudem dopovedali.« Detalj iz avtopnevmatike e Kaj pa alkoholizem pri vas? Včasih ste bili mehaniki najbolj spretni pri prinašanju pijače v tovarno! »Včasih je bilo več tega, danes pa smo že bolj disciplinirani. Najhujši so šli ven, pa se to zelo pozna. Zgleda, da je bil veliko kriv slab vzgled.« e Kakšni pa so odnosi med vami? »Dobri!« e Sedaj, ko si nadomeščal delovodjo mehanične delavnice, kaj meniš o ubogljivosti? »Z nekaterimi je še vedno težko.« e Opažaš tudi nedelavnost pri sodelavcih? »Ne. Zdi se mi, da je storilnost pri nas že tako visoka, da se ne bi dalo več izžeti iz človeka. Slabše pa se mi zdi, da je drugod. Posebno prihajanje na delo. Saj res, kako pa je sedaj s tistimi registrirnimi urami o prihodu na delo in odhajanju? Tako bi se dalo poostriti disciplino. Le zakaj jih še niso kupili? Zlobni jeziki so že pripominjali, da so se zbali, ker bi bili potem prehitro ob vse vodilne . ..« 9 Verjetno ti bo po objavljenem razgovoru kdo objasnil to zadevo. Kaj bi pa ob koncu razgovora zaželel sebi in sotovarišem? »Zdravja, pa da bi imela tovarna dovolj dela, da bi bil dober zaslužek!« • Jaz pa tebi in tvojim fantom želim, da bi čimprej dobili nove prostore, nova orodja in boljše osebne dohodke! Srečno fantje! DANICA DOLENC N« Mesec Dan Maj 21 Junij 22 Julij 12 Ponedelj. 11 25 8 22 6 Torek 12 26 9 25 7 Sreda 15 27 lo 24 8 Četrtek 14 28 11 2C' o Petek a 15 29 12 26 Sobota V-W^ ■M Nedelja a EU G3 0 S n 28 29 50 51 Ponedelj. 4 18 1 15 29 Torek 5 is 2 16 5o Sreda 6 2o j. 17 1 Četrtek 7 21 4 18 2 Petek 8 22 5 19 5 Sobota 9 n n Nedelja a eh a ed q a d n iobotl nedelja praznik 0 kolektivni dopust ŠAH V kratkem bom opisal delo naše šahovske sekcije in njenih članov v zadnjem času. Na januarskem šahovskem turnirju za prvenstvo Save je zmagal Mirko Požar. V mesecu februarju pa je pivo mesto osvojil Vojislav Mitrovič. Štirje člani naše sekcije so se udeležili prvenstva Kranja, ki je bilo v mesecu februarju in marcu, in sicer v šahovskem klubu. Zelo dobro četrto mesto je osvojil Mirko Požar, Uroš Ivanovič pa je zasedel šesto mesto. Požar in Ivanovič sta igrala tudi za -reprezentanco Kranja na brzopoteznem prvenstvu slovenskih mest v Domžalah. Ob koncu marca nas je na prijateljsko srečanje povabila šahovska zveza slepih Kranj. V tem dvoboju, ki je bil v klubskem prostoru doma slepih v Kranju, smo zmagali z rezultatom 5:1. Opazili smo, da so njihovi člani zelo aktivni in dobri šahisti. Imajo dobro organizacijo in radi igrajo podobna srečanja tudi z drugimi organizacijami. Mi smo jih povabili na povratno srečanje, ki je bilo 10. aprila v sejni sobi. Zmagala je šahovska sekcija Save, in sicer zopet z rezultatom 5:1. Kljub temu, da člani šahovske zveze slepih slabo vidijo oz. nekateri sploh ne vidijo, igrajo zelo hitro, kar pa jim večkrat vzame zmago. Težko si je predstavljati, kako igrati šah, če ne vidiš. Takšni igralci se poslužujejo šahovske abecede in si pomagajo s tipanjem figur in polj na šahovski deski. Igralec mora tako Vložiti v igro imnogo truda, v glavi pa mora držati vse figure in vseh 64 polj, poleg tega pa mora misliti še na kombinacije. Lahko rečem, da sta me z dobro igro presenetila prav igralca, ki sta popolnoma slepa. Po končanem išahovskem srečanju smo imeli še prijateljski razgovor, kjer smo se seznanili z njihovim življenjem in delom. Na koncu smo se domenili, da bomo taka srečanja še organizirali. VID GAZVODA teden Nagradna križanka »i Za praznike smo vam pripravili manjšo skandinavsko križanko. Namesto običajnih slik boste to pot morali iz znakov izluščiti imena petih velikih gumarskih podjetij. Bo šlo? Upamo! in želimo vam veliko zabave. Rešitve pošljite v uredništvo, obrat II, upravna zgradba, do 10. maja. Petčlanska komisija bo med izžrebance razdelila pet denarnih nagrad: 1. nagrada SOND 2. nagrada 30 ND 3. nagrada 20 ND 4. in 5. nagrada 10 ND Dopisuj v »SAVO« Začenja se obdobje poslovanja po novem statutu podjetja Statut podjetja opredeljuje položaj delovnih enot na več načinov. V zadnjem članku sem po izbranih določilih statuta tolmačil organizacijski položaj delovnih enot. Ta določila so se nanašala na vrste in delovne funkcije posameznih delovnih enot, s čimer se predpisuje tudi organizacijska struktura podjetja in ustvarjajo pogoji za organiziranje delavcev v združenem delu. Tako urejeni organizacijski odnosi med delavci podjetja oz. skupnostmi delavcev delovnih enot pa dajejo realno podlago za razvoj še drugih, to je družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov. Pomen organiziranja delavcev po delovnih enotah kot organizacijah združenega dela v podjetju je v tem, da se skupnost delavcev enote lahko kar najbolje organizi- družbeno-ekonomski pogoji dela in s tem določa obseg gospodarske samostojnosti in odgovornosti delavcev za dosežene rezultate. Tako nam samoupravljanje pomeni celovitost družbeno-ekonomskih odnosov, v katerih skupnosti delavcev po delovnih enotah urejajo pogoje organiziranega združenega dela, pogoje skupnega gospodarjenja v zvezi z delom in pogoje ter merila delitve osebnih dohodkov po uspehih dela. V tem pa je tudi smisel in učinkovitost razvoja samoupravljanja in samoupravnih odnosov v bodoče na temelju ustavnih sprememb in ustreznih zakonskih določil. Temeljna zakona o podjetjih in ugotavljanju ter delitvi dohodka v tem pogledu določata status organizacij združenega dela znotraj podjetja in način ugotavljanja ter delitve dohodka zanje. Zakon daje možnost, da se stopnja gospo- statutom podjetja se zato določi družbeno-ekonomski položaj delovnih enot po načinu obračuna in delitvi njihovega dohodka ter po obsegu njihovih samoupravnih pravic takole: — v celoti obračunava in deli dohodek delovna enota trgovska mreža, — delno obračunavajo in dele dohodek vse druge delovne enote podjetja. V zvezi z urejanjem in določanjem družbeno-ekonomskih pogojev dela v delovnih enotah pa so v statutu še druga določila. Med temi so še posebej važna določila o odločanju in sprejemanju teh pogojev, kar je odvisno od obsega njihovih samoupravnih pravic oz. od njihovega samoupravnega položaja, ki ga bom tolmačil v naslednjem članku. Določila o družbeno ekonomskih pogojih dela v delovnih enotah so med drugim naslednja: merila primopredajne cene, predračun materialnih stroškov in predračun dela njihovega dohodka. Ugotovljen poslovni uspeh in s tem sredstva posamezne delovne enote bodo Izkazovali njeni mesečni obračuni. Finančno računovodska služba je dolžna sestavljati obračune po obdobjih in do rokov, ki jih določa statut; na poseben način pa bo tudi obveščala delovne enote o doseženih uspehih in o analizah njihovega gospodarjenja. V tem okviru se minimalno predpisujejo pogoji združenega dela in družbenega gospodarjenja v delovnih enotah, pri čemer so pa predvsem važni postopki samoupravnega dogovarjanja, sklepanja in odločanja o teh pogojih in urejanju vseh samoupravnih odnosov v podjetju. To pa zadeva njihov samoupravni položaj, o čemer bom pisal v naslednji številki časopisa. ŠTEFAN MARCIJAN _________________j___ ____darske samostojnosti in način ra v izvrševanju svojega dela in ugotavljanja ter delitve dohodka Dodeljevanje v izvajanju ukrepov za kar naj- določata na več načinov: od sa- . llnnt.aUa večjo gospodarsko uspešnost iz- mostojnega obračuna dohodka P vršenega dela. Za opredehtev takš- delovne enote do delnega obraču- proizvajalnih Sredstev nega položaja skupnosti delavcev na, ki delovni enoti še vedno omogoča določeno gospodarsko samostojnost in določen obseg samoupravnih pravic. Z novim po delovnih enotah pa je odločilno, kako se poleg organizacijskih urejajo in sprejemajo še V našem obratu II na Vrhniki je delo pretežno ročno. Na sliki skupina delavk pri pripravi blaga za ležalne blazine Delovne enote so do podjetja kot celote odgovorne za prevzete delovne obveznosti oz. z gospodarskim načrtom in operativnimi plani odrejene delovne zadolžitve. Za izvršitev vseh obveznosti se jim dodeljuje potrebna osnovna in obratna sredstva, ki so jih dolžne kar najbolj gospodarno uporabljati. Notranja organizacija dela Za izvršitev delovnih obveznosti je treba v vseh delovnih enotah urejati organizacijske pogoje: zanje so odgovorni predvsem vodje in od njih zadolženi sodelavci delovnih enot. Vseh 32 delovnih enot je medsebojno ustrezno povezanih v širše organizacijske celote, kar se mora upoštevati pri vseh odločitvah o organizaciji dela. Urejanje delovnih razmerij Sredi aprila si je našo tovarno ogledala skupina zdravstvenih delavcev iz SRS Člani DS podjetja Čeprav smo imena članov novega delavskega sveta že objavili v informatorju, vas v tej številki z njimi tudi »osebno« seznanjamo. Morda smo izbrali malce nenavaden način — toda želeli smo nekaj novega. Kot informator, v katerem smo objavili kar 116 fotografij naših delavcev, ki bodo de- lali v odborih podjetja, je tudi pričujoča fotomontaža na prvi strani poskus učinkovitega spoznavanja med seboj. Kdo so člani delavskega sveta podjetja? V nadaljevanju navajamo poleg imena in priimka še delovno mesto in čas zaposlitve v Savi. Čeprav nekoliko zgodaj, saj smo prvo pismo dobili že 13. aprila, smo dobili že prve čestitke za praznik dela, 1. maj. »Dragi sodelavci, najprej vas lepo pozdravljam, posebno sodelavce obrata IV. Želim vam vesele prvomajske praznike, pri delu pa veliko uspehov. Franc Stare, v. p. 4210/5, Bela Crkva, Banat, Srbija« »Približuje se praznik dela, pa bi rad, da objavite tole pismo. List Sava redno prebiram in ga zelo rad berem, ker prinaša včasih zelo zanimive sestavke. Ob prazniku dela želim celotnemu kolektivu mnogo uspehov in zadovoljstva. Pozdravljam ključavničarje mehanične delavnice II in Organizirano delo v delovnih enotah zahteva urejanje kadrovskih zadev oz. ustrezno urejanje delovnih razmerij. Organi upravljanja v delovnih enotah urejajo delovna razmerja za delavce do vključno tehniških delovnih mest, in to na osnovi sprejetega plana kadra, določil statuta in pravilni- Viljem ŽENER ka o delovnih razmerjih. Jože ČOPEK Francka SLAPAR Marija BABIČ Aleš ZUPAN Danica RAZBERGER Marija GOGALA Milena MOČNIK Bogdan MAJCE Ivan BENČEVIC Slavko ŠOLAR Vinko PERČIČ Jože SUHADOLNIK Pavel GANTAR Miloš SKOČIR Stane KOMLJANEC inštruktor za poklic samostojni analitik analitik trga konstruktor I 6 let 4 leta 8 mesecev 20 let Izpolnjevanje planskih obveznosti Za izpolnjevanje planskih obveznosti (in drugih) je odgovorna skupnost delavcev vsake delovne seveda tudi njihovega vodjo tov. Ambrožiča. Pozdrav tudi dežurnim enote in osebno vsak delavec ključavničarjem avtopnevmatikarne in gasilcem obrata II. Branko Galjot, v. p. 7488/8, Skočivir, Bač - Bi tol j« Kolektivu Sava čestitam k prazniku dela 1. maju in želim še naprej tako uspešno poslovanje. Pozdravljam tudi vse sodelavce pod M-18.« Mirko Krumpak, v. p. 4061/3, Leskovac »Oglašam se iz Varaždina, kamor sem prišel v prekomando. Služim kot tankist; sedaj je že skoraj 5 mesecev, kar sem pri vojakih. Če boste ob 1. maju fantom, ki so pri vojakih pošiljali nagrade, pa prosim, ne pozabite name. Lep pozdrav! Vinko Vrhnjak, v. p. 7464/5, Varaždin« če pride pri izpolnjevanju do težav, izpadov, nediscipline, ipd. so jih dolžne prizadete in odgovorne delovne enote sproti odpravljati in ustrezno ukrepati. Sproti je treba reševati in odpravljati tudi materialne spore, ki pomenijo škodo za posamezno delovno enoto ali celo podjetje. Alojz KESEL Stane VOGLAR Jože KLEMENČIČ Janez KLEMENČIČ Ivan ROLIH Marjan ČEFERIN Martin KRAŠOVEC Janez BOHORIČ Anton HORVAT vodja delov, enote kemični izdelki 5 let vodja delov, enote plastične mase 5 let komercialist 4 leta komercialist 11 let zidar II 6 let pravni zastopnik 11 let glavni kalkulant 6 let skladiščnik 9 let vodja delavske restavracije 8 let vulkanizer dolg. jermen 3 leta skladiščnik jeder in prevlečnih valjev 6 let pomočnik direktorja za operativno pripravo in organiz. proizvodnje 8 let poslovodja 4 leta delovodja kotlarne I 20 let vodja delov, enote tehnični izdelki 18 let izmenski delovodja 12 let vodja skladiščne službe in prevzemali let samostojni vzdrževalec v instru-mentami skupini 12 let vodja grupe pri nanašalnem stroju 5 let vodja razvojne skupine II 2 leti asistent razvojnega tehnologa za pnevmatiko 9 let V imenu vseh, ki so jim pozdravi namenjeni — hvala. Vsem Želim, da se med novimi prijatelji počutite kar najbolje in seveda da naredite vse, da boste dobri vojaki. Pravijo, da je vojaščina najboljša šola mlademu človeku. Prepričan sem, da je to res, saj vsakdo pride domov z novim znanjem in novimi spoznanji, predvsem pa usposobljen, da po potrebi brani našo domovino vsak čas. Kakor vidite, ni nobeno pismo romalo v koš. Že zadnjič sem zapisal, da smo veseli vsakega pisma. Mnogi med vami tele številke ne boste dobili pred 1. majem, pa vendar zdajle, ko jo pripravljamo, vam vsi v uredništvu in gotovo tudi vaši sodelavci želimo, da bi praznike preživeli kar najbolj IJo-ntavlianie nOslovilCSJa prijetno. Sicer ne vem, kakšen je zdaj red pri vojakih, toda gotovo ® ^ JU o boste dobili več prostih izhodov. Nekateri se boste sešli z znanci LlSpClia in prijatelji, drugi boste dobili obisk od doma, in tako naprej. Prav rad bi, če se kdo od vas ojunači in na kratko opiše, kako ste se Za ugotavljanje poslovnega imeli in kaj ste zanimivega doživeli. Velja? UREDNIK uspeha delovnih enot so osnovna Notranja arbitraža Materialne spore, o katerih prizadeti delovni enoti ne dosežeta sporazuma, rešuje notranja arbitraža po posebnem poslovniku. Materialne škode so ji dolžni prijavljati vodje delovnih enot in direktor podjetja, njena odločba pa je dokončna. Notranja arbitraža je kolektivni izvršilni organ delavskega sveta podjetja. Stojan RUDOLF šef SAB-a 9 let Jože MOHAR laboratorijski tehnolog zmesi 6 let Ivan TOMPLAK preddelavec valjarne 6 let Franc SUŠNIK pomočnik vodje delovne enote 3 leta Miro AMBROŽIČ delovodja mehanične delavnice II14 let Vinko JERAM samostojni mehanik 6 let Viktor KAVČIČ vratar 10 let Martin KOCJAN vulkanizer velbplaščev z žmulo 10 let Rajko DEBELJAK vodja delov, enote velopnevmatikalS let Anton JAGODIC vulkanizer veloplaščev z žmulo 4 leta Franc DOLHAR preddelavec pri izdelavi cevi na jeklenih jedrih 13 let Anton ONIŠAK vulkanizer cevi na gumenih jedrih 8 let Alojz KOMOVEC sestavljalec po recepturi 8 let Jože KOSIRNIK asistent za zgornje usnje 6 let Franc ŽIGON vodja štirivaljčnega kalandra 2 leti Franc ROZMAN asistent vodje delov, enote prešani izdelki II 11 let Franc ŠIRC konfekcioner tovornih plaščev 11 let asistent vodje delovne enote avto-19 let Edo BERTONCELJ pnevmatika Stane HUBER sestavljalec hlačnic 6 let Bliža se čas letnih dopustov in člane kolektiva gotovo zanima, kakšne možnosti za letovanje bodo imeli v letošnjem letu. Naše podjetje ima dva počitniška domova in eno planinsko kočo. Kapacitete obeh domov so za SAVO premajhne, zato smo prejšnja leta v Crikvenici najemali tudi privatne sobe. Tak način najemanja privatnih sob se ni najbolje obnesel, saj je prišlo do raznih nevšečnosti med lastniki privatnih sob ter letovalci in strokovno službo. Zaradi majhnega števila postelj v počitniškem domu Crik-venica so stroški bivanja na enega gosta razmeroma visoki. V domu je za nemoteno poslovanje nujno potrebno vsaj sedem ljudi, čeprav je samo 34 ležišč. Tudi lokacija počitniškega doma v Crikvenici ni ugodna, saj tik ob domu pelje glavna cesta, ki je poleti zelo prometna. V zadnjih letih se opaža, da vse manj članov kolektiva in njihovih svojcev letuje v počitniškem domu v Crikvenici. Leta 1968 je bilo 3071 pen-sionov, leta 1969 pa samo še 2850 pensionov. V lanskem letu je letovalo v Crikvenici 142 članov kolektiva in 143 svojcev. To pomeni, da je v našem domu letovalo samo 5 °/o vseh zaposlenih članov kolektiva. Delavci so se v veliki meri prijavljali za letovanja pri drugih podjetjih, ki imajo svoje počitniške domove, ali pri turističnih agencijah, ki se ukvarjajo s turizmom. Nič več v Crikvenico ampak ... Zaradi navedenih razlogov se je kadrovska služba odločila, da predlaga samoupravnim organom, naj se počitniški dom v Crikvenici odproda. Kadrovska služba ima izde- lan tudi predlog za gradnjo novega počitniškega doma v Novigradu, vendar o tem kdaj drugič, ko bodo razčiščena vsa vprašanja okrog gradnje novega doma. ... v Novigrad! Kadrovska služba je za letošnje leto rezervirala pri turistični agenciji Alpe-Adria in Zavodu za klimatsko zdravljenje otrok Kranj cca 300 ležišč. Omenjene kapacitete bodo članom kolektiva in njihovim svojcem na voljo v času kolektivnega dopusta od 11. do 31. julija, v Novigradu pa tudi od 31. avgusta do 10. septembra. In kje bodo člani kolektiva lahko letovali? — Hotel Vodice pri Šibeniku — 38 ležišč v dveh izmenah po 10 dni — Hotel Alpe-Adria Poreč — 40 ležišč v dveh izmenah po 10 dni — Hotel Bor Rab — 90 ležišč v dveh izmenah po 10 dni — Hotel Alpe-Adria Selce — 30 ležišč v dveh izmenah po 10 dni — Počitniški dom Zavoda za klimatsko zdravljenje v Novigradu — 100 ležišč v treh izmenah po 10 dni Ležišča Nekaj rezerviranih ležišč bo v hotelih, večina pa v privatnih sobah I. in II. kategorije ki so od zgoraj navedenih hotelov oddaljene od 20 do 200 metrov. Vsi delavci, ki bodo letovali v privatnih sobah, bodo imeli hrano v omenjenih hotelih. Vse formalnosti za bivanje v privatnih sobah bo uredila recepcijska služba, ki jo ima vsak hotel, tako da delavec ob prihodu ne bo imel nobenega dela z iskanjem dodeljene privatne sobe. Prevoz Za delavce, ki nimajo svojega prevoza, bo Alpe-Adria organiziral prevoz z avtobusi. Tisti delavci, ki bodo letovali v Novigradu, bodo imeli 2-krat dnevno direkten avtobus iz Kranja v Novigrad — Pi-neto. Dnevni pension za letovanje v okviru turistične agencije Alpe-Adria bo cca 40.— N din na dan, za letovanje v Novigradu pa 33.— N din na dan. Cene so zelo ugodne, saj so rezervirana ležišča v najbolj znanih letoviščih srednjega in severnega Jadrana. Vpisovanje Za člane kolektiva bo vpisovanje v drugi polovici meseca maja. Ob vpisu bo moral vsak delavec vplačati akontacijo. O točnem datumu vpisovanja, cenah, višini akontacije, pogojih letovanja itd. bodo člani kolektiva pravočasno obveščeni preko lista Informator. Tisti člani kolektiva, ki bi želeli letovati pred ali po kolektivnem dopustu, se lahko zglasijo v kadrovski službi pri referentu za družbeni standard, kjer bodo dobili informacije o možnostih letovanja na področju Makarske riviere, Zadra in njegove okolice, na Kornatskih otokih, otoku Pagu itd. Za navedena področja imamo tudi prospekte in cenike. FRANC DOLENC Nagradna križanka Posnetek je s prijateljskega srečanja članov šahovske zveze slepih iz Kranja in savske šahovske sekcije. Slepi igralci si pomagajo s tipanjem figur in se poslužujejo šahovske abecede ffl- IlOU-tK »EURE' ► DELAVKA mA TtRlNV Vt TitocA; > TA UT MIE. iR.Kr PouT z- ini(mtoV ŽARELA ‘PoTOMKC DEL ZAe,RtAA Pt BNlTEV ► * ♦ Polici H) PRI SAVU ZNAČAJ rr 0 3.1 p 1 L 1 H 1 KAttEHu nA amper OaTU • DtH > AMDREl Košič RADo CEGjNAR KLIC PITAČA VOV6KUPA RENATA tnnuitN. oTEP TV... tR\*oR.di v E RLAjMICA MERCATol oBUM PJ-caDU > t 1 T l v IblbEN ZAKoN. DePATIK - n Al t 1 fckOt. VkA» Da v IflAt-MT NEM. ?U-hucicir tCLlUA vbiA P w| m V- vi Žitarica ... *INC| NATRLI K.OHC.C PokoTokA .SLOVAN TG.N/A © n E R E to« an' Radi os vrti ček. IVAN LoNČAR Rimska Soo N»