Kakšen prijatelj je celjski iiemčurski listič Slovencem. (Dopis iz celjske okolice.) Krajai šolaki svet za celjsko okolico je meaeca aiajaika pretečeaega leta skleail, da ae ima v njegovem delokrogu uradovati v alovenskemjeziku. Toje tudi celo pametaa reč, kterej ae razamen človek na celem svetu ae more uatavljati. Pričakovati bi torej bilo, da mu bo tudi okrajai šolski avet za celjaki aodaijski okraj odgovarjal v ravno tistem, to je v domačem, slovenakem jeziku, v kterem mu krajni šolski avet pošilja svoja poročila. Toda veliki prijatelj (?) naših kmetov, zaaai dr. Glaatschniggg, je doaegel a svojim nasvetom pri okrajnem šolskem avetu, da ae pri tem uradu pisari izključljivo le v edino zveličavnem nemškera jezika. Taljnbezajivi kmetski prijatelj toraj lioče po vsej sili, da ai sloveaski kmetje aajamejo ia drago plačujejo tolmača, kteri naj prestavlja nemški piaaaa pisma, ki dohajajo krajaim šolakim avetom od okrajaega aveta, na doaiači, slovenski jezik. Ti dragoletai ,,kmetaki prijatelj" doktor Glaatscliaigg, ali ae veš, kako ae ima govoriti s sloveaskim kraetom? Ali tnar miališ, da smo rai kmetje aamo za to, da bomo zraven drugib silnili stroškov morali vedao najemati in po aepotrebaem plačevati tajce, kteri aam bojo tolmačili tvojo nemčursko brozgo? Zakaj se ae bi alovenaki govorilo in pisalo nam sloveaskim ljudem.^ da bomo aami vedeli, kaj se od nas želi ? Ce si rea pravi ,,kmetaki prijatelj", privošči nam to dobroto, drugače te smatramo vedno kot liajaka. Načelnik krajaega šolskega sveta za celjako okolico g. Lipovšek ni hotel sprejemati v tujščini pisaaili dopisov okrajnega šolskega aveta, temveč je aa kratko zapisal na vsako tako pisiao: N e r a z u m i m Fr. L i p o v š e k m/p. Okrajai šolski svet celjski pa meai, da ima pravico tirjati od avojih podložnih šolskih svetov, da ae ti morajo naučiti nemškega jezika, ali plačevati piaača, ki bo ljudem jaanil, kaj g. dr. Glaatachniggg, g, Haaa ali g. Ambrožic od njih želijo. Govorilo se je vže o kaz»ai, ktera se ima naložiti imenovaaemu načelluiku, šolakema očeta Lipovšeku, če ai ne bo hotel aajeti ia plačati nepotrebaega pisača. Okvajai šolski svet se cclo opira na glasoviti paragraf 19, vsled kterega ima okrajai šolski svet pravico, terjati od svojih podložaikov, da morajo aprejemati ajegova nemška pisma. Cea. kraljevi okrajni glavar Haas je podpiaan na tem piamu. Vlada, ki je pravico obljabila vsem narodom, vidi sedaj lehko, kako se nalagajo ljudem aepotrebaa bremena! — Bomo videli, kaj nam reče minister Koarad. Opozorujemo pa drage krajne šolske svete, naj aikakor ne sprejemajo v tujščiai pisaaih aazaaail ia dopisov svojih predpostavljenili šolskih svetov. Kajti živa duša ne sme siliti, da bi se zavoljo aekterih vrtoglavih nemcurskih lisjakov morali učiti tajega jezika. Ia če nemški jezik še tako dobro razaraevajo, tirja aarodai poaos, da ne ližejo ,,tajčeve pete", kakor to delajo aekteri sloveaski Jadeži, katere bodi sram pred celim pošteaim slovenskim svetom.