kaj so,

si jih v prid obračati.

izdaji P. A. Maurel-a
P. Jožefa Sclmeidcr-ja,

mašnikov družbe Jezusove ,

nekaj prosto izdelal, nekaj pa poslovenil

P. Janez Sajevic,

mašnik ravno te družbe.

Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega škofijstva.

V Ljubljani, 1875.

Založil Henrik Ni S man.

Dei amorem et coelum quaerentibua
Indulgentiae sunt ingenatkeaaurus
et gemmao pretio8ae.

Odpu8tki so bogat zaklad in dragi
biseri ti8tim, ki hrepeni po nebesih
in po ljubezni Božji.

Sv. Ignaci Lojolan.

Predragi rojaki!

vam podajam bukve, kakoršinih do
Izdaj, berž ko ne, še niste imeli. Ne
rečem, da bi se ne nahajali nekteri
kratki pa dobri poduki o odpustkih v raznih
molitvenih in podučnih knjigah, kakoršinih so
vam mnogo spisali vaši marljivi duhovni,
ampak le menim, da posebna knjiga te verste
pri vas dosihmal še ni prišla na svitlo.

Zato sem se z veseljem lotil spisevanja
te knjige, zlasti pa še zavoljo tega, ker sem
iz prijateljske roke prejel naročilo, za pobožno
slovensko ljudstvo posloveniti nekaj molitev,
na ktere so papeži odpustke podeliti blago¬
volili. Mislil sem si pa, ako že pišeš molitve,

1 *

IV

prideni še bratovšine, škapulirje itd., s kterimi
so sklenjeni odpustki, dodaj še splošni nauk
o odpustkih, kteri bi brez dvombe prav pri¬
šel tvojim rojakom, in knjiga, ki obširno go¬
vori o odpustkih, je za Slovence gotovo dobra.

Pri izdelovanji teh bukev, očitno spo¬
znam, me je ne malo podpirala gorečnost, s
ktero se poprijemajo Slovenci vsega, kar je
Božjega in svetega; posebno, ako velja, se
vdeležiti kacega odpustka. Pričajo nam to
pogostni misijoni in duhovne vaje, ktere so
se v pretečenih osmih letih obhajale po slo¬
venskih duhovnijah in se še obhajajo. S temi
bukvami se bodo Slovenci, kterih dobro ime
slovi tudi po neslovenskih deželah, seznanili
z nekterimi molitvami itd., na ktere so po¬
deljeni odpustki, ktere molijo vsak dan in
kterih bi se prav lahko še poprijeli brez
zgube časa in brez kakih nepriležnost.

Te bukve imajo tri dele. V pervem je
razložen splošni nauk o odpustkih. Spisal
sem ga deloma po „Odpustkih“ Bouvier-a,
škofa Manskega na Francoskem, deloma pa
prosto in po P. Maurel-u (beri Morelu), maš-
niku družbe Jezusove. Pisava je priprosta in
umevna za vsacega Slovenca. — Drugi del
našteva molitve, pobožne vaje, bratovšine,

v

škapulirje itd., na ktere so Rimski papeži
podelili bogate in obilne odpustke. Ta del
je prosta prestava P. Maurel-a. Kdor ne ve,
koliko in kakšinih odpustkov je deležen, ako
opravi to ali uno molitev, ali se zapiše v to
ali uno bratovšino, naj pogleda v te bukve,
in zvedel bo gotovo in golo resnico. Po tem
takem vsak lahko ume, da te bukve niso mo-
litvine, kterih bi se mogel posluževati pri sv.
maši, pri popoldanski službi Božji itd., ampak
so le bukve, ktere bi mogel vsak Slovenec
ali vsaj vsaka slovenska družina imeti kot
svojega svetovavca in učenika. Služile bodo
ne le priprostim, temuč tudi izobraženim in
omikanim, kterim je mar za svete reči in
skerbe za zveličanje svojih duš. Tudi duhovnom,
svetovnim kot redovnim, bodo vstregle, po¬
sebno takim, ki še nimajo nobene nemške
ali latinske zbirke odpustkov v predalih svoje
bukvarnice, in to toliko bolj, ker so zlasti
duhovni, ki imajo pred vsemi drugimi dolž¬
nost, prav svetovati dvomečim in podučevati
nevedne. Pa tudi za se bodo tu dobili mar¬
sikaj, kar jih bo zanimalo, in sem tiste mo¬
litve in pobožne vaje, ktere zadevajo le du¬
hovne, pridjal v latinskem jeziku. Nar bolj
pa, mislim, jim bo vstreženo z molitvami sv.

VI

cerkve, ktere morajo rabiti pri blagoslavljanji
pobožnih reči itd., in ktere najdejo v tretjem
delu, v „Dostavku“.

Da to delce ni brez nepopolnost, in da se
pogreša marsikaj v njem, bodi si zastran jezika,
bodi si zastran izdelovanja in sostave, ne tajim
nikakor. Prijazne mi brate in prijatelje le
prosim, da me imajo izgovorjenega, ker sem
že več let na ptujem, kjer ne slišim nobenega
slovenskega glasu, in sem od druge strani
tudi hitel, da bukve berž ko berž pridejo na
svitlo in jih pobožni Slovenci dobe kmalo v
roke. Prosim tedaj slehernega, kdor najde
kaj napčnega v njih, da mi v bratovski lju¬
bezni naznani precej, in s pripravnim in hva¬
ležnim sercem bom vse popravil pri kaki
drugi izdaji.

Pojdi tedaj, ljuba knjižica, po vseh slo¬
venskih pokrajinah, poterkaj na vrata vsake
slovenske družine ter jo prosi, da te vzame
pod streho in sprejme za svojo prijateljico.
Pozdravi mi vse ljube rojake, znane in ne¬
znane, in povej jim, da se jim priporočam
v molitev.

V Bogosodovu  na češkem na praznik
Marije od angelja pozdravljene. 1875.

Pisatelj.

Peivi del.

O odpustkih sploh.

1. Kaj je odpnstek?

' ikakor ne moreš umeti, ljuba duša,
/kaj da je odpustek, ako ne veš in
razločno ne spoznaš, kaj je greh
in kazen, ktero zaslužimo z grehom. Treba
je tedaj nekaj spregovoriti o grehu in
njegovi kazni. Ta nauk o grehu in nje¬
govih nasledkih nam je silno koristen in
potreben, ker nam pokaže, kaj vse iz
greha pride ali priti mora, kar nam ve¬
liko pripomore k boljšemu življenju. Paz¬
ljivo tedaj prebirajmo naslednje verste
in strani, ki so nam podlaga za ves nauk
o odpustkih, in spoznali bomo dobrote in

2

milosti, ktere nam po odpustkih podeljuje
brezkončno usmiljeni Bog. Vprašamo
tedaj:

Kaj zaslužimo, ako grešimo?

Preden odgovorimo na to vprašanje,
moramo še razložiti, kaj je greh? Greh,
ljuba duša, je, kakor že veš iz katekizma,
prostovoljno prelomljenje božje in cer¬
kvene zapovedi. Kadar tedaj grešiš, ne
storiš samo nič dobrega, temuč hudo in
sicer naj večji hudo, ker, ako bi greha
ne bilo na svetu, bi tudi nič hudega ne
imeli med ljudmi. Greh je edino hudo,
od kterega pride vse, kar imenujemo
hudo. Pervi greh na zemlji je bil iz¬
virni greh, kterega sta storila Adam in
Eva v raju, ko sta jedla prepovedani
sad. V tem grehu smo bili spočeti in
rojeni vsi, kar nas je do zdaj prišlo
na svet,*) in ta greh bodo s seboj pri¬
nesli vsi, ki bodo še rojeni do konca
sveta. Vsi drugi grehi pa, ktere mi sami
storimo, so djanski ali osebni grehi, ker
jih človek sam osebno ali djansko do-

*) Samo Jezus in Marija ne.

3

prinese, in so veliki ali smertni grehi,
ali pa majhni, odpustljivi grehi.

Ako tedaj grešiš, razžališ  Boga
in zato zaslužiš pokorjen, kaznovan
biti, hodi si, da si storil smertni ali mali
greh. To dvoje ima tedaj v sebi vsak
greh: razžaljenje Božje in temu razža-
ljenju primerno kazen. Grehi namreč
niso vsi enake hudobije, in z nekterimi
Boga bolj razžališ, kakor z drugimi.
Smertni greh je gotovo večji razžaljenje
Božje in hujši kazni zaslužiš ž njim,
kakor pa z majhnim grehom. Le po¬
misli, keršanska duša, kaj ti smertni greh
vzame in v kako nesrečo te pahne. Dokler
nisi smertno grešil, si bil v milosti Božji,
živel si z Bogom v prijaznosti, bil si
njegov otrok, njegova vzvišena, čeznaturna
podoba; dokler smertno ne grešiš, te Bog
ima za svojega otroka, za svojega dediča
in sodediča Jezusa Kristusa te spozna in
k njemu smeš klicati: „Abba, ata, oče
In ako v tem srečnem stanu milosti Božje
umerješ, prideš v nebesa k svojemu Očetu.

Kakor hitro pa smertno grešiš, nisi
več v prijaznosti z Bogom, tudi ne več
otrok ljubezni, temuč otrok jeze Božje;

4

zgubil si pravico do Božjega kraljestva,
in ne moreš ga podedovati, dokler si
njegov sovražnik; vreden si večnega ognja.
Ako v tem nesrečnem stanu umerješ, ni¬
kakor ne prideš k Bogu v nebesa; ne
boš ga gledal od obličja do obličja; ne
boš se veselil v družbi angeljev in svet¬
nikov, temuč pahnjen boš v pekel, kjer
boš v strašni derhali s hudobnimi duhovi
terpel večne muke, neskončno terpljenje.

Ta nauk o smertnem grehu in nje¬
govih nasledkih sicer posvetnjakom nič
kaj ne dopade; o peklu, o večnih kaznih
spačeno in v grehe zagreznjeno človeško
serce noče nič slišati, nič vediti; pekel,
tako govore vsi bogotajci in brezbožneži,
so si izmislili duhovni, da z njim strašijo
lahkoverno, priprosto ljudstvo; prebrisane
in izobražene glave pa, kakor mi, se ne
zmenijo za take in enake strašila. Pa
naj se upirajo tej neoveržljivi resnici,
kakor hočejo, resnica ostane vendar le
resnica, in mora  jo verovati vsak, kdor
se imenuje in hoče tudi v resnici biti in
ostati katoliški kristjan; zakaj ni je kmalo
verske resnice, ktera bi bila tako do¬
ločno zapisana v svetem pismu in od

5

vesoljne cerkve tako temeljito poterjena,
kakor ta.

Akoravno pa človek tako globoko
pade po smertnem grehu in v tako ve¬
liko nesrečo zabrede, ga vendarle ne¬
skončno usmiljeni Bog ne zapusti, temuč
pripravil mu je v zakramentu sv. pokore
zdatni pripomoček, s kterim se lahko
reši, ako se le hoče, vseh še tako veli¬
kih grehov, ako se namreč skesano spove
ter ima terdna voljo poboljšati se in pokoro
delati. Še več. Celo takih se Bog usmili,
kterim ni mogoče prejeti tega sv. zakra¬
menta sv, pokore. Naša ljuba mati sv.
katoliška cerkev namreč nas uči, da po¬
polno kesanje, sklenjeno s terdnim skle¬
pom, berž ko mogoče se spovedati, nam
zadobi odpušenje grehov. To je tista
popolna ljubezen do Boga, ktera greh so¬
vraži zavolj tega, ker se ž njim Bog žali,
ki je naj vikši in neskončno ljubeznjiva
dobrota; tista popolna ljubezen, ktera
ljubi Boga, tudi ko bi ne bilo pekla,
kamor verže Bog grešnike, da večno
terpe. V zakramentu sv. pokore tedaj
ne zadobiš odpušenja grehov, ako nimaš
resničnega kesanja in terdne volje po-

6

boljšati se; pa tudi popolno kesanje
samo, ako nimaš volje se spovedati, berž
ko ti je mogoče, ti ne zbriše grehov.

Ako se pa grešnik spreoberne in
pokoro dela, prejme posvečujočo milost
božjo, bodi si v zakramentu sv. pokore,
bodi si s popolnim kesanjem, sklenjenim
s terdnim sklepom berž ko mogoče se
spovedati, so mu odpušeni sicer grehi,
odpušene so mu večne kazni,  niso
mu pa odpušene vse časne kazni,*)
ktere je zaslužil s svojimi grehi. To
nas uči določno sv. Tridentinski zbor v
svoji 14. seji. Časne kazni  tedaj nam
ostanejo tudi še potem, ko smo že od¬
vezani od grehov in oprosteni večnih
kazen. Te časne kazni so zdaj večji
zdaj manjši, in se ravnajo po velikosti

*) Grešnik pri odpušenji greliov navadno
ne dobi odpušenja vseh časnih kazen; mogoče je
pa, da se to zgodi, in sicer takrat, ako in kadar
ima grešnik pri odvezi, ali kadar popolno ljubezen
obudi, tako kesanje nad svojimi grehi in tako
popolno ljubezen, da mu Bog vse kazni odpusti,
ktere je zaslužil, enako kakor pri sv. kerstu in
pri smerti mučeništva. (Sv. Tomaž Akvinski v
svojem bogoslovju v 3. delu, 86. vprašanju v
5. odstavku.)

7

greha in po gorečnosti, s ktero grešnik
dela pokoro, in morajo biti zbrisane ali
v tem ali v prihodnjem življenji (po
smerti v vicah).

Ta nauk je tako star, kakor sv.
cerkev sama ter so ga že aposteljni učili.
Po tem nauku so se v pervih časih ker-
šanstva merile ojstre spokorne kazni, ktere
je sv. cerkev nakladala skesanim greš¬
nikom. Ne redkokrat se je zgodilo, da
je sv. cerkev zavoljo enega samega
greha naložila grešniku kazen, ktero
je moral terpeti tri, sedem, deset,
petnajst do dvajset let; včasih je bila
ta pokora naložena grešniku za vse žive
dni. Pri vsem tem pa je bila sv. cerkev
prepričana, da taka pokora, s ktero je
bil grešnik dolžan zadostovati Božji pra¬
vici, še ni bila prenapeta ali prevelika.

Pa me utegneš vprašati: Ako te

pokorila niso bile preojstre in prenapete,
zakaj jih pa zdaj sv. cerkev nič več ne
naklada? Res je, da sv. cerkev dan¬
današnji ne ravna tako ojstro, kakor je
ravnala v pervih stoletjih; toda s tem
nikakor ne priznava, da se je popred
preojstro ravnalo z grešniki, ali da zdaj

8

ne zaslužijo enakih kazen. Sv. cerkev
pride velikoveč le slabosti grešnikov na
pomoč; ona prizanaša sicer, pa le zavolj
tega, da grešnik ne obupa in da serč-
nosti ne zgubi, pokoriti se za storjene
grehe. Kazen pa, ktero mora grešnik
po odpušenih grehih še prestati, je zdaj
kot pred ravno tista. Mi, ki smo še
pri življenji, si jo moremo zbrisati z
molitvijo, s postom, z milošnjo in z
drugimi dobrimi deli; tisti  pa, ki so
umerli, preden so se spokorili za svoje
grehe, morajo v vicah ojstro zadostovati
božji pravici.

Pa ne samo za smertne grehe mo¬
ramo terpeti časne kazni v prihodnjem
življenji, ako na tem svetu nismo zado¬
stili pravici božji; ampak tudi za male
grehe, ako tukaj nismo do zadnjega solda
plačali svojega dolga, moramo tamkej
zadostiti, ne v peklu sicer z večnim,
ampak v vicah  s časnim terpljenjem.
Vse to nas uči naša sv. vera.

Ako je pa kazen zavolj enega
samega  greha že tako velika in ojstra,
da jo moraš terpeti v vicah, ako je tukaj
nisi prestal, kaj čaka še le tistega, ki

9

greh na greh naklada in več let že v
grešni navadi živi? Kake kazni ho mo¬
gel'terpeti še le on, kteri ima toliko ali
pa še več hudobij nad seboj, kakor las
na glavi? Tudi greh, ki ti je prišel v
navado, kterega že morebiti leta in leta
doprinašaš, te ne izgovarja, ker tudi ta
zasluži primerno kazen. O koliko dolga
si na glavo nakopuješ, in Bog sam ve,
koliko imaš še tudi potem zadostiti pra¬
vici božji, ko si po božjem usmiljenju
že zadobil odpušenje grehov ter posve¬
čujočo milost Božjo prejel. Kdor je te
resnice prepričan, ter je grehu že slovo
dal, bo gotovo rad vsak dan nekoliko
dolga Bogu poplačal, da si pomanjša
kazni, ktere je zaslužil s svojimi grehi,
akoravno ne more popolnoma zadostiti.
Ako bi pa vedel za pripomoček, s kterim
bi mu bilo mogoče dobiti popolno odpu¬
šenje svojih kazen, ali bi se ga ne po¬
prijel s hvaležnim sercem ter si ga obernil
v svoj prid? Glej, ljuba duša, ta pri¬
pomoček ti ponuja sv. cerkev — v od¬
pustkih.

10

2. Kaj pomeni beseda „odpustek“?

Časne kazni tedaj, ktere nam še
ostanejo, akoravno smo že dobili odpu-
šenje grehov, se nam izbrisujejo z od¬
pustki. Beseda sama nam že pove, kaj
je odpustek. „Odpustek, odpustiti" po¬
meni: dobrotno, milostno  ravnati
s kom, mu prizanesti. V bukvah dežel¬
nih postav cesarja Teodozija najdeš od¬
delek, kjer so zaznamovane hudobije, v
kterih je cesar milost skazoval o posebnih
prazničnih dnevih, kazen odpušal ter pri¬
zanašal hudodelnikom, in ta oddelek ima
napis: „odpustek hudobij". Ako tedaj
cesar ali kralj spusti hudodelnika iz ječe;
ako kdo svojemu dolžniku odpusti nekaj
dolga ali pa vsega; ako oče porednega
otroka ne tepe, ne kaznuje, ampak mu
prizanese; ako pastir zgubljene in spet
najdene ovce ne tepe, ampak jo na rame
vzame ter k svoji cedi nese, pravimo:
vsi ti so milostno ravnali, so prizanesli,
so odpustili. — V ravno tem pomenu se
tudi sv. cerkev posluži besede „odpustka".
Sv. cerkev namreč hoče reči: odpustek

11

pomeni odpušenje časnih kazen, ktere
grešnik zasluži za storjene pa že odpu-
šene grehe. Tega odpušenja časnih kazen
grešnik ne dobi pri spovedi (ker tu se
le grehi, večne kazni in nektere časne
kazni odpušajo), ampak po spovedi, potem,
ko je po zadobljeni odvezi že proč šel
od spovednice. Moraš se tedaj najpred
čisto spovedati svojih grehov in vse sto¬
riti, kar ti spovednik naloži pri spovedi
in potem še le se moreš udeležiti od¬
pustka. Odpustka ne dobiš od spoved¬
nika v spovednici, ampak od tistih, ki
imajo oblast, deliti iz duhovnega zaklada
svete cerkve.

Povzemimo vse ob kratkem, kar
smo do zdaj omenili o odpustkih:

Odpustek je odpušenje časnih ka¬
zen,  nikakor pa ne odpušenje grehov ali
večnih kazen. Odpustek je odpušenje
tistih časnih kazen, ktere smo zaslužili
za djanske ali osebno storjene
grehe, ker po izvirnem grehu, kteri se
nam zbriše pri sv. kerstu, nam ne o-
stane nobena kazen več, ktera bi bila še
terpeti.

Odpustek je nadalje odpušenje časnih

Odpustki. 2

12

kazen  za grehe, kteri so nam bili
že odpušeni pri spovedi, ker časne
kazni se nam ne odpušajo, dokler imamo
še grehe nad seboj. Preden se torej
hočemo udeležiti kakega odpustka, se
moramo skesano spovedati ter dobiti ve¬
ljavno odvezo. S to mašnikovo odvezo
zadobimo odpušeDje grehov in večnih
kazen, pa tudi en del časnih kazen,
ki je zdaj večji zdaj manjši po velikosti
gorečnosti, ktero ima grešnik v obžalo¬
vanji svojih grehov.

Odpušenje časnih kazen je potem
takem vse kaj druzega kot odpušenje
grehov in zato tudi pravimo: časne kazDi
se nam odpušajo zunaj spovednice,
po s v. spovedi,  in sicer od tistih,
ki imajo duhovno sodnjo oblast
za to, kakor so: papež in škofje.
Ti namreč (papež in škofje) smejo deliti,
iz duhovnega zaklada sv. cerkve, kteri je
naložen iz preobilnega zasluženja Jezu¬
sovega, Marije prečiste Device in njegove
Matere, pa drugih svetnikov božjih.

13

IDrag® ]p®@Sa^j© 0

O oblasti odpustke deliti.

1. Kdo ima oblast odpustke deliti?

To oblast ima sv. cerkev, to je:
papež in škofje, ki so nasledniki apo-
steljnov, kterim je Kristus podelil to oblast;
kdor pa drugače uči, je krivoverec. Da
ima pa sv. cerkev res oblast podelovati
odpustke, nam priča sv. pismo. Ko je
namreč Jezus aposteljne vprašal, za koga
ga imajo ljudje in kaj da mislijo o njem,
mu Peter serčno odgovori: „Ti si Kristus,
Sin živega Boga“. Na to spregovori Je¬
zus ter sv. Petra postavi za poglavarja
sv. cerkve s temile besedami: „In tebi bom
dal ključe nebeškega kraljestva, kar koli
boš zavezal na zemlji, bo zavezano v
nebesih; in kar koli boš razvezal na
zemlji, naj bo razvezano tudi v nebe¬
sih".*) Tu je govoril Jezus samo sv.
Petru. Pa ravno te besede je Gospod
pozneje govoril vsim aposteljnom, pri
priložnosti namreč, ko je govoril o o-

*) Mat. 16, 16. 19.

2  *

14

oblasti sv. cerkve: »Resnično, vam povem,
je rekel, kar koli bote zavezali na zemlji,
bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli
bote razvezali na zemlji, bo razvezano
tudi v nebesih". *) Ali ne vidimo v teh
besedah na tanko določeno, da je Jezus
dal svoji cerkvi oblast,  nebesa od¬
pirati in zapirati? Ali po teh besedah
morebiti sv. cerkev nima oblasti, rešiti
vse vezi, ktere bi nas zaderževale od
nebes? In te duhovne vezi, ktere nam
branijo v nebesa ali nas vsaj od njih
zaderžujejo, niso mar časne kazni, ktere
moramo terpeti za svoje grehe? Pa boš
morebiti ugovarjal ter rekel: Prav tako,
Jezus je dal s temi besedami aposteljnom
oblast, da morejo rešiti vezi, ktere nas
vežejo in nam branijo, da ne moremo v
nebesa; pa te vezi, so le naši grehi,
ktere nam aposteljni in njih nasledniki
po Jezusovih besedah smejo ali odpušati,
ali pa priderževati. Le počasi, prijatel,
in vedi, da tisti, kdor ima v kaki reči
višji ali večji oblast, ima gotovo v ravno
tisti reči tudi nižji ali manjši oblast. Ako

*) Mat. 18, 18.

15

imajo tedaj aposteljni in njih nasledniki
po teh Jezusovih besedah oblast grehe
odpušati, kako bi ne imeli tudi oblasti
časnih kazen odpušati? Ako je Jezus svoji
cerkvi večji oblast dal brez prikrajšanja,
zakaj bi ji tudi manjše ne hotel dati?
Po teh Jezusovih besedah ima sv. cerkev
oblast grehe odpušati, ima pa tudi oblast,
odpušati časne kazni.

Ali so pa aposteljni kdaj odpušali
časne kazni? Aposteljni so se te oblasti,
časne kazni odpušati, tudi zares posluže¬
vali. Tako beremo o sv. Pavlu, da je
izobčil nekega Korinčana, kervosramneža
ter mu naložil očitno pokoro. Ko se je
pa ta Korinčan poboljšal ter ojstro po¬
koro delal in je tudi korinška cerkev
(to je: ondotni kristijani) prosila zanj,
mu je sv. Pavel prikrajšal pokoro ter
mu odpustil ostali del prisojene kazni
(II. Kor. 2, 10.); podelil mu je bil od¬
pustek. Sv. pismo tedaj nas uči, da ima
cerkev oblast, odpustke deliti.

Pa tudi, ako bi te verske resnice
ne našli zapisane v sv. pismu, jo moramo
verovati, ker se je ohranila od ust do
ust od aposteljnov do današnjega dne.

16

To resnico so vedili in verovali kristijani
vseh stoletij, in kar je sv. Pavel kervo-
sramnežu v Korintu storil, to je cerkev
spolnovala nad spokornimi grešniki skozi
in skozi do sedanjih časov. Že ob času
grozovitih preganjanj so škofje pomilo-
stovali ter odpušali kazen vsem, kteri so
bili iz strahu pred mukami odpadli od
sv. vere, ako so skesanega serca prosili
odpušenja ter pokoro delali. Se ve, da
jih je ta milost še le došla, ko so se že
dalj časa pokorili. Sprejeti so bili potem
najpred v družbo keršanskih vernikov,
iz ktere so bili popred pahnjeni od škofa;
potem so smeli po stopnjah se približe¬
vati altarju in poslednjič še le so se jim
delili sveti zakramenti. Med tem časom
pa so pošiljali spokorniki neprenehoma
mile prošnje do spoznovavcevin mučenikov
po ječah, da naj za nje prosijo škofa ter
pospešujejo njih pomilostenje. Škof je
potem preobilno zasluženje' teh spozno-
vavcev in mučenikov spokornikom v prid
obračal ter glede na terpljenje teh ker¬
šanskih junakov jim pomanjševal pokorila,
in jim odpušal pred Bogom ostale časne
kazni, ktere bi bili še mogli terpeti za

17

svoje grehe. Tako je bilo v tistem času,
ko so še kristijane preganjali. Sv. cerkev
pa tudi pozneje ni jenjala milost skazo-
vati spokornikom. Več svetih zborov *)
po versti je določilo, da naj se škofom
ta oblast prepusti, in oni naj s skesanimi
grešniki ravnajo po svoji previdnosti.
Od tega govore tudi sv. Bazilij v 4.,
papež Inocencij I. v 5. in sv. Leon Ve¬
liki v 6. stoletji.

V 9. stoletji so pa jeli spreminja' :
te cerkvene kazni in namesto ojstrega
posta so mogli spokorniki ali psalme
moliti, ali milošino deliti, ali pa kaj dru-
zega opraviti, kar ni bilo tako ojstro,
kakor poprešnje cerkvene pokorila. In
tako se je zgodilo, da so v nekterih dneh
ali celo v malo urah mogli opraviti po¬
koro za več let. Od nekdaj ima tedaj
sv. cerkev že oblast deliti odpustke in
od nekdaj že je delila popolne kot ne¬
popolne odpustke.

In zakaj bi pa tudi tega ne mogla
ali ne smela? Ali morebiti to nasprotuje

*) Zbor v Anciri 1. 314; v Niceji 1. 325
in zbor v Kartagi 1. 398.

18

zdravi pameti ? Nikakor ne. Timveč ravno
zdrava pamet nas uči, da drugače biti
ne more. Sv. cerkev je namreč Jezusova
nevesta, nevesta kralja vsili kraljev, mati
vseh vernikov in ona ima svojim otrokom
dobrote deliti. Kakor ima v vsaki dru¬
žini mati  ključe do vseh shramb, in
mati  večji del svojim otrokom kruh reže,
ravno tako deli tudi sv. cerkev, mati
vernikov, milosti ter duhovne dobrote iz
svojega zaklada, in take duhovne dobrote
so odpustki. Sveti cerkvi  je Jezus
dalje izročil vso svojo ljubezen in vse
usmiljenje do grešnikov, ki so tako rekoč
bolni otroci vesoljne keršanske družine,
in ona mora po Jezusovi volji biti do¬
brotljiva in usmiljena do svojih otrok.
Sin Božji pa tega svojega usmiljenja in
svoje dobrodelnosti nikakor ni kratil; saj
je iz nebes prišel iskat in zveličat, kar
je bilo zgubljenega. Zgubljenemu sinu
oče naproti teče, pozabi na vse, s čimur
koli ga je razžalil; za ovco, ktera se je
od čede ločila in zgubila, teka dobri
Pastir skozi germovje in skalovje in ko
jo najde, jo zadene na svoje rame in
nese jo k čedi nazaj. Sin Božji, ženin

19

sv. cerkve, odpusti Magdaleni in Petru
in celo razbojnika ne zaverže, ki se kesa
svojih grehov. In to ljubezen, s ktero
je Jezus iskal grešnike, dokler je po
zemlji hodil, je izročil svoji nevesti,
sveti cerkvi.  Njo  je pooblastil od-
pušati in jo zagotovil, da bo vse odve¬
zano v nebesih, kar bo ona odvezala na
zemlji. Izročil ji je pa vso oblast;
cerkev  ima tedaj tudi vso oblast,
oblast namreč, ne samo grebe, ampak
tudi časne kazni odpušati, to je: od¬
pustke deliti.

2. Kdo v sv. cerkvi ima oblast odpustke
deliti ?

V sv. cerkvi so nekteri, ki so od sv.
Duha postavljeni, vladati verne kristijane,
jih učiti ter jim deliti duhovne dobrote.
Njim je izročena vsa skerb nad keršansko
čedo. Drugi pa so njih podložni, ki
morajo poslušati svoje duhovne očete ter
se učiti od njih. Oblast, odpustke de¬
liti, imajo v sv. cerkvi le tisti, ktere je
postavil sv. Duh vladarje in voditelje
vernih kristijanov, ker le ti imajo ključe

20

do duhovnega zaklada sv. cerkve, in ti
so: papež  in š k o f j e, naj si že bodo
združeni na kakem zboru, ali na svojih
sedežih po škofijah, Ti namreč imajo sodnjo
oblast in sicer papež za vesoljno cerkev,
škofje pa samo po svojih škofijah. Tud'
vesoljni zbor, kteremu so predsednik papež
sami ali njih poslanec; ali tudi zbor,
kterega spoznajo papež za vesoljnega in
poterdijo, ima oblast, deliti odpustke vsem
vernikom popolne in nepopolne.

Papeževa oblast je čez vso cerkev;
po vsem keršanskem svetu in vsem na¬
rodom, karkoli jih je na zemlji, in so
udje sv. cerkve, smejo papež deliti od¬
pustke popolne in nepopolne, ker oni so
vidni poglavar sv. cerkve in namestnik
Jezusa Kristusa, kteri jim je podelil vso
oblast čez svojo cerkev. Njih oblast je
čez vso cerkev in neomejena.

Nadškofje in škofje pa imajo oblast,
deliti odpustke le vernikom svoje škofije.
Imajo pa to oblast nadškofje in škofje,
naj si že bodo doma v svoji škofiji ah.
pa zunaj škofije v kterem koli opravilu,
ker sodnje oblasti do svoje čede ne zgube,
akoravno so na ptujem.

21

Na kaj se pa opira nauk o
odpustkih?

Zdaj že vemo, da papež in škofje
imajo oblast, deliti odpustke. Vediti pa
še moramo, kje da papež in škofje zaje¬
majo te dobrote. Od kod pač jemljejo
milosti odpustkov in kje je taka zaklad¬
nica, da se nikoli ne sprazni, akoravno
se že skoz več stoletij jemlje iz nje in
se tudi ne bo spraznila do konca sveta?
Od kod pač izvira, da se toliko in tokko
milijonov katoliških kristijanov more ude¬
leževati skupnega duhovnega zaklada, ki
se podeljuje v odpustkih in venderle no¬
beden prazen ne ostane, kterikoli tukaj
iše pomoči ter milost prosi?

Na vse te vprašanja nam bo še le
jasen odgovor, ako dve podlagi, na ktere
se opira ves nauk o odpustkih, obširnejše
razložimo. Perva teh podlag je: deve i
člen apostoljske vere, ki se glasi: ve¬
rujem v družbo ali občestvo svet-
nikov,  in druga podlaga odpustkov je:
duhovni zaklad,  kteregaima sv. cerkev

22

in ki je naložen iz preobilnega zasluženja
in zadostenja našega Gospoda in Zveli¬
čarja Jezusa Kristusa, Marije prečiste
Device in svetnikov božjih.

L Dražba svetnikov.

Govorimo najpred o pervi podlagi
odpustkov, o družbi svetnikov.  Kaj
pomeni beseda „družba“ sploh? „Družba“
pomeni zvezo dveh, treh ali več oseb,
ktere se med seboj zedinijo ali. združijo
v kaki poseben namen, in so vsi za enega
in eden za vse. Takih družb je ravno
dan današnji silo veliko po svetu. Vsaka
taka družba je kakor eno telo, ktero
ima enega za svojega poglavarja in drugi
so kakor udje tega telesa med seboj v
zvezi. Enaka zveza je tudi ta, ktero
imajo med seboj pravoverni kristijani.
Tudi pravoverni kristijani so zedinjeni v
eno telo, in so med seboj kakor udje
enega telesa, kterega glava je Jezus Kri¬
stus. Le ta razloček je med to družbo
pravovernikov in med družbami, ki so
po svetu, da te posvetne družbe so večji
del združene le v svoj časni dobiček,

23

družba pravovernih kristijanov pa ima
pred vsem večnost in dušni dobiček pred
očmi. Zato se pa tudi imenuje : diužba
ali občestvo svetnikov,  deloma zavoljo
tega, ker je vsak njen ud po sv. kerstu
zares posvečen, deloma pa zavoljo tega,
ker je vsak k svetosti poklican, akoravno
so nekteri zavoljo kakega smertnega greha
mertvi udje in nikakor ne sveti.

Tej družbi tedaj, ktera se tudi sv. cerkev
imenuje in o kteri hočemo zdaj nekoliko
spregovoriti, je Jezus Kristus podelil po¬
sebne dobrote in milosti, ktere ne tek¬
nejo samo vsem skupaj, ampak tudi vsa¬
kemu posebej k dobremu. Vsak ima
pravico jih vživati ter si jih obračati v
svoje zveličanje; zato se imenujejo skupne
dobrote. Tudi raznotere opravila, službe
in časti, ktere je Bog sam ustanovil v
sv. cerkvi, so skupne in služijo vsem k
dobremu. Nekteri v sv. cerkvi so apo-
steljni, nekteri evangelisti, nekteri pa
mašniki in učeniki, in vender so teh
opravil iii služb vsi deležni, akoravno niso
vsem vernikom, ampak le nekterim iz-
verstnejšim udom podeljene.

24

To resnico nam sv. Pavel (I. Kor. 12)
kaj jasno dokazuje s tem le zgledom:
Kakor ima človeško telo več udov. pa
vsi nimajo enega in ravno tistega opra¬
vila, in tudi vsi ne enakih moči in ena¬
kega pomena; kakor so, dalje, ti udje
med seboj tako tesno zvezani, da oko
roki ne more reči: te ne potrebujem; in
glava ne more reči nogam: niste m ;  po¬
trebne; kakor tudi vsi udje terpe, ako
en ud terpi, in ako je en ud zdrav in
živ, vsi drugi udje se tega vesele in drug
drugemu služi; tako je s skrivnostnim
telesom sv. cerkve. Vsi verniki so udje
tega telesa, pa vsi nimajo enakega opra¬
vila ne enake časti, pa tudi ne enakih
milost od Boga. Nekteri so predstojniki
(škofje) v sv. cerkvi, drugi pa podložni,
eni uče, drugi pa se uče. Uni (predstoj¬
niki, škofje), bi rekel, so oči tega telesa,
ti (podložni) pa so roke in noge; vsi pa
žive od ravno tistega Duha, vsi so pod
svojo glavo, ktera je Jezus Kristus, tako
zedinjeni in sklenjeni, da opravila enega
teknejo k dobremu vsem drugim, in drug
drugemu daruje svoje darove in talente.
„V človeškem telesu", pravi sv. Avguštin,

25

„mar le oko vidi, ali pa vidi morebiti samo
za se ? Nikakor ne, ampak oko vidi tudi
rokam, nogam in drugim udom v prid.
Ravno tako dela  tudi sama roka, pa
ne samo za se; zakaj ako te hoče kdo
v obraz udariti, roka gotovo ne poreče,
jaz se ne ganem, ker ne bo mene zadelo.
Ravno tako noge, kadar hodijo, služijo
vsem drugim udom, in jezik govori za
vse ude, akoravno vsi molče. Zato pravi
sv. Pavel v listu do Rimljanov, da smo
vsi eno telo v Kristusu, in zedinjeni med
seboj, kakor udje. Vprašamo pa zdaj:

Kteri so vsi tisti, ki so tako zdru¬
ženi med seboj?

Odgovor na to je: Vsi, ki so v
sv. cerkvi, in ti so: verni na zemlji,
svetniki v nebesih in verne duše v vicah.
Ti vsi smo edina cerkev, le eno telo, ki
imamo glavo Jezusa Kristusa, in od Njega,
od Njegovega Božjega Duha dobivamo
življenje. In o celi tej cerkvi, o cerkvi
na zemlji, v nebesih in v vicah govorimo
tukaj, ako razjasnujemo, na kaj se nauk
o odpustkih opira. Mi verni na zemlji
smo tako tesno združeni in zedinjeni, da
smo v Jezusu Kristusu vsi eno, „bodi si

26

Scit ali ptujec“, kakor sv. Pavel pravi,
»prost ali sužen“, bodi si Evropejic ali Azijat,
Afrikanec ali Amerikanec, iz tega ali
unega kraja, naj govori ta ali uni jezik,
nič, kar čisto nič nam ne more razter-
gati te tesne zveze.

To občestvo svetnikov je sladki in
prijetni sad tiste edinosti, za ktero je
Sin Božji zadnji večer pred svojim ter-
pljenjem in svojo smertjo prosil svojega
Očeta, da naj jo podeli vsem, ki verujejo
v Njega: »Oče, prosim te za nje“, je
molil Jezus pri zadnji večerji, »da bodo
vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni, in jest
v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, . . .
jest v njih, in ti v meni, da bodo po¬
polnoma eno“. (Jan. 17, 21. 23.)

Sv. cerkev tedaj, v kteri je vse
edinost, je podoba Božje edinosti: »Eno
telo in en Buh, ....  En Gospod, ena
vera, en kerst, en Bog in Oče vseh“.
To edinost nahajamo v katoliški cerkvi.

V ti družbi svetnikov smo vsi živi *)

*) Le živi udje,' ali tisti, ki so brez smert-
nega greha, so vseli duhovnih dobrot sv. cerkve
popolnoma deležni, ker so z glavo, z Jezusom po
milosti božji tesno zvezani. Vender pa grešniki
iz te družbe svetnikov niso pahnjeni; marveč mo-

27

udje sv. cerkve ali duhovnega telesa Je¬
zusovega deležni vseh duhovnih dobrot;
svetih maš, svetih zakramentov, očitnih
božjih služb i. t. d., vse te duhovne do¬
brote pridejo vsakemu posebej k dobremu.
To je tista veličastna edinost v telesu
sv. cerkve, v kteri pravoverni kristijan
moli, se pokori in dela, ne samo  za
se, ampak za vse telo,  kterega ud je.
Kadar moli za se, moli za vse svoje
soude, od svoje preobilne moči oddaja
tistim, ki so slabi in pomoči potrebujejo,
ter so ž njim zvezani po posvečujoči
milosti Božji. Še več. S svojimi spo¬
kornimi delimore drug drugemu
pomagati ter božji pravici za¬
dostiti.  časne kazni, ktere ima kdo
terpeti za svoje grehe, sme in premore
kak drugi zanj terpeti, in tako po be¬
sedah sv. Pavla eden nosi breme druzega.
„Svoje terpljenje“, pravi ta sv. apostelj,

litve in dobre dela pravičnih so tudi njim v prid
in Bog jim zavoljo teh molitev in dobrih del
podeli milost spreobernjenja. Odpadniki od sv.
vere pa, krivoverci in razkolniki so ločeni od družbe
svetnikov in nimajo nobenega deleža molitev in
dobrih del pravičnih.

Odpustki. 3

28

„ darujem za ude cerkve, da jim terp-
ljenje Jezusa Kristusa k dobremu tekne".

Že od nekdaj so verovali kristijani,
da si po družbi svetnikov morejo poma¬
gati med seboj, tako da vsak za druzega
lahko preterpi časne kazni, ki si jih je
ta zaslužil. Kdo ne občuduje usmiljenja
božjega in brezkončne dobrotljivosti, po
kteri je došla slabemu človeštvu milost,
da eden za druzega sme zadostiti ter dolg
plačati božji pravici, če ga sam pri vsi
svoji dobri volji plačati ne premore.

Iz tega pač lahko spoznamo, zakaj da
so ob času preganjanja pervih kristijanov
spokorniki in očitni grešniki dosegli milost
pri vikših pastirjih in se popred zopet
sprejeli v družbo svetnikov, iz ktere so bili
pahnjeni zavoljo odpada od sv. vere. Ti
očitni grešniki so namreč prosili spozno-
vavcein mučenike, ki so zavoljo svoje stano¬
vitnosti mogli veliko terpeti po ječah, da
naj se obernejo zanje s prošnjami do škofa
ter jim sprosijo odpustek vseh še ostalih
kazen. Škof jim je, glede na terpljenje in
muke teh keršanskih junakov in na njih
prošnje, res odpustil ostanek tistih pokoril,
ktere bi bili mogli še terpeti po cerkvenih

29

postavah. Mučeniki po ječali so se potem
pokorili za te očitne grešnike, so darovali
za nje vse, karkoli so hudega in grenkega
prestali in tako so zadostili za kazni,
ktere bi bili njih spokorni bratje še mogli
terpeti zavoljo odpada od sv. vere.

2. Duhovni zaklad sv. cerkve.

Dozdaj smo govorili o družbi svet¬
nikov ter spoznali, da smo pravoverni
na zemlji vsi ena družina, eno telo, in
slehern je ud tega telesa in Kristus je
njegova glava. Spoznali smo pa tudi,
da ravno zavoljo tega, ker smo med seboj
tesno zvezani, kakor udje enega telesa,
nam vse duhovne dobrote sv. cerkve k
dobremu pridejo, in drug drugemu smemo
in moremo pomagati v duhovnih potre¬
bah. Pa to je še le ena podlaga, na
ktero se opira nauk o odpustkih. Ako
hočemo tedaj še jasnejše spoznati ta
nauk, moramo tudi še vediti od kod da
izvirajo te dobrote, ktere nam sv. cerkev
ponuja po družbi svetnikov? Že spredaj
smo omenili, da ima sv. cerkev silno
bogat zaklad, nekako duhovno matico ali

30

zalogo, iz ktere jemlje in podeljuje du¬
hovne dobrote. Ta zaklad je bil že precej
od začetka neskončen, ker preobilno za-
dostenje Jezusa Kristusa, s kterim se je
začel, je neskončno. Ako bi potem tudi
nič več ne prihajalo v ta zaklad, bi ne
zmanjkalo njegovega duhovnega bogastva,
temuč do konca sveta bi imeli vsi kri-
stijani zadosti in še bi ga ne izpraznili.
Pa k temu zakladu neizmernega bogastva
je prišlo še zadostenje in zasluženje Marije,
prečiste Device in svetnikov božjih, ktero
zadostenje je silno veliko in leži v cer¬
kveni zakladnici, ter se ima deliti med
verne kristijane po previdnosti cerkvenih
predstojnikov, ki so ključarji te nebeške
zakladnice.

V ti cerkveni matici tedaj leži brez¬
končno zadostenje Jezusa Kristusa; On
je popolnoma plačal naš dolg, kterega
smo s svojimi grehi naredili pri Očetu
nebeškem. On je za nas preobilno
zadostil, ker veči kakor kazen, ktero smo
zaslužili, je bilo zadostenje našega Bož¬
jega Zveličarja. Ena sama kaplja Nje¬
gove božje kervi, ktero je prelil, bi bila
zadosti za odrešenje ne enega,  ampak

31

tisuč in še več svetov. Njemu namreč
za se ni bilo treba terpeti, ker ni bil
grešnik, tudi ne podveržen grehu; On ni
bil samo svet, ampak naj svetejši Svetost
sama. Vse tedaj, kar je terpel in prestal
skozi 33 let svojega pozemeljskega živ¬
ljenja, vse, vse je le terpel z a n a s in
prestal; nas je s svojim terpljenjem in
s svojo smertjo z Bogom spet spravil
in nam odperl vrata v nebesa. Njegovo
zadostenje je bilo večji in pred nebeškim
Očetom več vredno, kakor pa so bili
veliki vsi grehi vesoljnega sveta in vse
kazni grehov. Zato tudi piše sv. Pavel
(Rim. 5. 20.): „Ker pa je bil greh obilen,
je bila milost še obilnejši". Jezus ni
samo ene kaplje kervi prelil za nas,
ampak vso kri do zadnje kaplje, ktera
je tekla iz Njegovega mertvega in s
sulico prebodenega Serca, je daroval za
nas, da bi nas odrešil. O kako velik
mora pač biti zaklad Jezusovega zado-
stenja, kterega je pridobil s svojo kervjo
svoji cerkvi na zemlji! Tega zaklada On
ni skril ali zakopal, ampak izročil ga je
svetemu Petru, ključarju nebeškemu in
naslednikom njegovim, rimskim papežem,

32

da Daj ga dele vernim kristijanom in jim
odpušajo časne kazni ali vse, ali pa le
en del, kakor spoznajo za dobro ali po¬
trebno. To zadostenje Jezusovo tedaj je
glavni zaklad in lastnina sv. cerkve.

Temu neskončnemu zakladu so pa
še pridjane zadostenja preblažene in
vselej Device Marije, Jezusove Matere,
Ona je bila spočeta in rojena brez vsega
madeža; v vsem svojem življenji je bila
vedno čista in le sence kake nepopolnosti
ni imela na sebi, za ktero bi se bila
mogla pokoriti. Čistejši in svetejši od
Kerubinov in Serafinov je bila, in vender
— koliko je Ona molila, koliko pa ter-
pela! Le Božji duh sam ve, koliko seje
zatajevala in kako britke žalosti je imelo
Njeno prečisto Serce! Vsega tega pa
Ona za se ni potrebovala, tudi zgubiti
se ni moglo Njeno zadostenje in zaslu-
ženje, ker je vse to opravljala zedinjena
s Kristusom in v Njegovem namenu.
Pridjano je bilo tedaj zasluženju Jezu¬
sovemu in naloženo v poglavitni zaklad
sv. cerkve.

Tudi veliko svetnikov je terpelo več,
kakor kar so potrebovali pokore za svoje

33

včasih prav majhne pregreške. Sv. Janez
Kerstnik, postavim, je bil že posvečen,
preden je še zagledal beli dan, in le
pomislimo, koliko je prestal grenkega in
hudega v svojem življenji in kako ojstro
se je pokoril v pušavi, kjer je vžival
kobilice in divji med, in se oblačil z
velblodjo (kamelino) dlako in na zadnje
je mogel umreti smerti mučenika, ker
mu je bila po nedolžnem odsekana glava.
Ali mar to preobilno njegovo zadostenje
nima nobene veljave? Ali seje mar zgu¬
bilo? Nikakor ne. Vloženo je bilo v
cerkveno zakladnico in po družbi svetnikov
pride vse to preobilno njegovo terpljenje
drugim vernikom v prid. Ravno to mo¬
ramo verovati in terditi o zadostenji drugih
svetnikov božjih: svetih mučenikov, spo-^
znovavcev, devic in vseh pravičnih. Ome¬
nimo le sv. Jožefa, rednika Jezusovega,
sv. Alojzija, sv. Neže, ki so le malo,
čisto malo napak imeli nad seboj, in vendar
koliko so terpeli in prestali na svetu!
Gotovo je bilo njihovo terpljenje in nji¬
hova pokora večji, kakor kar so potre¬
bovali za se in za svoje napake. Kar
so tedaj več terpeli, kakor so potrebovali

34

za pokoro svojih pregreškov, ni nikakor
zgubljeno, ampak pride drugim vernikom
v prid, ki so z njimi po družbi svetnikov
v tesni zvezi. Pridjano je vse to terpljenje
cerkvenemu zakladu in tako rekoč na¬
loženo v cerkveni matici, iz ktere jemljejo
in delijo rimski papeži vernikom po svoji
previdnosti.

v

Kaj Imamo storiti ako hočemo do¬
hiti odpustek.

Ako hočemo deležni biti odpustka,
moramo že keršeni ter sprejeti biti v
sv. cerkev. Le udje sv. cerkve dobivajo
odpustke.

Pa to še ni dosti. Moramo še imeti
namen ali voljo,  dobiti odpustek. Ako
tedaj storimo kako dobro delo, na kte-
rega je podeljen kak odpustek, pa ne
mislimo na to, da bi se ga udeležili in
tudi volje nimamo, ga dobiti, ga tudi
gotovo ne dobimo. Vendar pa ne misli,
da moraš ravno takrat, ko dobro delo

35

opravljaš, vedno na odpustek misliti ter
reči: Zdaj bom to molitev opravil, mi-
lošnjo delil, sv. obhajilo prejel, da ta
odpustek dobim, ampak dosti je, da imaš
enkrat gotovi namen, tega odpustka se
vdeležiti. Ta namen, enkrat  storjen,
ali precej zjutraj, ko vstaneš, ali pa
preden greš k spovedi in sv. obhajilu
(ktero velja odpustku), ne jenja, ne zgubi
veljave, ampak ostane veljaven namen
za ta dan, dokler ga ne prekličeš. Dobro
je po tem takem, ako storiš vsako jutro
namen, da se vseh odpustkov udeležiti
hočeš, kterikoli so podeljeni na dohre
dela in molitve, ki jih boš čez dan opravljal.
Tudi ni, da bi mogel vediti, kakšen od¬
pustek je podeljen na to ali uno molitev,
na to ali uno dobro delo, ampak ga že
dobiš, ako namen storiš, se ga vdeležiti.

Dalje moramo biti brez smertnega
greha ali v stani posvečujoče milosti
božje. Kdor pa hoče popolni odpustek
dobiti vsestransko, ne sme nobenega smert¬
nega pa tudi nobenega majhnega greha
imeti na svoji duši; pa tudi ne sme nag¬
njenja do kakega majhnega greha pro¬
stovoljno pasti v svojem sercu, ampak

36

ga mora po vsi svoji moči v sebi zate-
rati. Greh mora zares na vso moč so¬
vražiti in resnično skesanega serca biti.
Iz tega pač lahko posnamemo, kako malo
jih je, ki se popolnega odpustka z vsemi
njegovimi dobrotami vdeleže. Zakaj pa
moramo biti v milosti božji, ako se ho¬
čemo vdeležiti kakega odpustka? Zato,
ker se odpustki le prijatlom in otrokom
božjim podeljujejo; grešniki pa niso ne
samo prijatli in otroci, ampak so so¬
vražniki božji. Tedaj ne morejo dobiti
odpustkov, dokler se z Bogom ne spri¬
jaznijo. Odpustki nadalje svojo moč in
veljavo dobivajo od namena duhovske
gosposke, ktera jih podeljuje; cerkveni
oblastniki pa niso nikdar imeli in tudi
ne morejo imeti namena, zasluženje Je¬
zusovo in zasluženje svetnikov po od¬
pustkih deliti s smertnim grehom oma¬
deževanim dušam, zakaj odpustki so prav
posebne dobrote, ki se ne skazujejo so¬
vražnikom, ampak prijatlom božjim. In
kako je pa tudi mogoče dobiti odpušenja
časnih  kazen, dokler še večne  niso
odpušene? Večne kazni pa ima vsak
nad seboj, kdor živi v smertnem grehu.

37

Gledati moramo tedaj, da se znebimo
grehov in večnih kazen, potem še le
moremo deležni biti odpustka.

Slednjič moramo, da smo deležni
odpustka, vse natanko in tako opraviti,
kar in kakor tirjajo papeževi razpisi. S
pobožnim sercem in v duhu pokore mo¬
ramo opraviti vse predpisane molitve in
dobre dela, in sicer popolnoma in ob
določenem  času. Kdor moli in opravlja
dobre dela, da bi ga hvalili ljudje, ali
kdor ni pobožnega serca in morebiti celo
radovoljno raztresen in razmišljen, ta
gotovo ne zadosti tirjatvi papeža, ki so
dovolili odpustek. Kdor kaj opusti, ne
dobi odpustka. Papežev razpis, ki na-
znanuje odpustek, se mora po besedi
umeti, in se mora vse natanko tako
opravljati, kakor razpis ukazuje. Napak
bi tedaj bilo, ko bi kdo zapovedane mo¬
litve ali dobre dela po svoji volji v
druge spreminjal ali pa še celo kerčil.

Te predpisane dobre dela pa morajo
biti take, ktere niso že od drugod zapo¬
vedane, ako papež drugače ne določijo,
ker dobre dela za odpustke moramo še
opraviti zraven dolžnosti. To pa gotovo

38

niso tiste dela, kterim se ne moremo od¬
povedati sami, kterih ne smemo opustiti,
ako nočemo prelomiti dolžnosti. Da to
ložej razumeš, ti razjasnim z izgledom.
Ako bi, postavim, za odpustek bilo pred¬
pisano, enkrat, dvakrat ali trikrat postiti
se, ne moreš dnevov štirdesetdanskega
posta ali drugih zapovedanih postov od¬
ločiti za ta predpisani post, ker v teh
dnevih se moraš že postiti, ker ti sv.
cerkev tako zapoveduje. Da tedaj za¬
dostiš volji papeža, moraš take dneve
odločiti za predpisani post, kteri niso že
od cerkve zapovedani postni dnevi.

Navadno predpisane dobra dela, da
se popolnega odpustka vdeležimo, so:
spoved,*) sv. obhajilo in molitev na pa¬
pežev namen. Skorej vselej papeževi
razpisi, s kterimi naznanujejo popolne

*) Le tistih popolnih odpustkov se more¬
mo brez spovedi vdeležiti, ki so na križev pot,
na privilegirani altar, na velikodušno djanje lju¬
bezni, na 6 Očenašev, Češenasimarij in Čast bodi
Očetu i. t. d., višnjevega škapulirja in na smertno
uro podeljeni. (Samo po sebi se pa ume, da
mora biti brez smertnega greha, kdor hoče de¬
ležen biti teh odpustkov.)

39

odpustke, govore od teh treh pogoj. Ako-
ravno si po tem takem v milosti božji
in nimaš na svoji duši nobenega smert-
nega greha, se moraš vendarle spovedati,
da dobiš odpustek, ako tirja papežev
razpis spoved. O tem naj tu omenimo
nekaj določil sv. zbora odpustkov, ktere
so papeži poterdili:

Po določilu 19. maja 1759 se mora
vsak, kdor hoče deležen biti popolnega
odpustka, ki je na kaki praznik podeljen,
spovedati na ta praznik. Ako pa odpu¬
stek ni bil navezan na kaki praznik, se
je mogel spovedati tistega dne, v kterem
se je hotel vdeležiti odpustka, in sicer
vsakikrat tako, da se je tolikokrat mogel
spovedati, kolikorkrat je hotel prejeti sv.
obhajilo. Vendar je že bila takrat, kakor
dandanašnji navada, da se je spoved
smela opraviti že v predpražnik. Poter¬
dili so pa to določilo papež Klemen XIII.
Ker je pa več škofov, (fajmoštrov) žup¬
nikov in redovnih družeb prosilo papeža,
da naj polajšajo to določilo, so ravno ta
papež z razpisom 9. dec. 1763 za vselej
dovolili vse popolne odpustke, ki spadajo

40

v čas od ene spovedi do druge* *) vsem
tistim, ki imajo lepo navado, po enkrat
v tedni  se spovedovati; po tem razpisu
tedaj se ti ni treba tolikokrat spovedo¬
vati, kolikorkrat hočeš deležen biti po¬
polnega odpustka, ker se po enkrat**) v
tedni spoveduješ.

Omeniti imamo še določila 12 . rož¬
nika 1822 , ki je dano v polajšanje ti¬
stim, kise zavolj pomanjkanja spovedni¬
kov ne morejo spovedovati vsaki teden.
Da se tedaj tudi ti vdeleže odpustkov,
so dovolili papež Pij VII., da se morejo
spovedovati kterega koli izmed osem dni
pred praznikom, na kterega je podeljen

*) Odpustek navadnega in izvanrednega
svetega leta pa ni zapopaden v tem določilu, ker
v sv. letu se moraš  spovedati, ako hočeš  de¬
ležen hiti odpustka. — Tudi se moraš,  spove¬
dati, ako si smertno grešil.

*) Vediti je pa treba, da »enkrat v tedni«
in »vsakih osem dni enkrat« ni vse eno. »Enkrat
v tedni« hoče reči, da se vsaki teden enkrat
spoveš, kterega dne koli ih zadostiš temu določilu,
ako se en teden spoveš v ponedeljek in drugi teden v
saboto ali pa kakega druzega dne, kar bi ne veljalo,

ako bi določilo tirjalo spoved »vsakih osem dni«.

41

popolni odpustek. Tudi to določilo iz-
jemlje odpustke sv. leta, ker v sv. leti
se moramo spovedati, ako hočemo deležni
biti popolnega odpustka.

Kar smo o odpustkih na kaki praz¬
nik navezanih in o potrebni ali nepo¬
trebni spovedi zgorej omenili, je treba
vediti, da navadnih nedelj, in tedaj tudi
šest nedelj sv. Alojzija ne štejemo k tem
praznikom.

Kar molitve  zadeva, ktere mo¬
ramo po volji papeža opraviti, da smo
deležni odpustka, je vediti, da papež ne
predpisujejo posebnih molitev; vsak si
sme sam izvoliti molitve, ktere koli hoče.
Le pobožno  jih mora moliti in na
papežev  namen. Pet Očenašev in
pet Češenasimarij je dosti. Tudi litanije
Matere Božje, litanije sladkega Imena
Jezusovega ali rožni venec so kaj pri¬
pravne molitve v zadobljenje odpustka.
Te molitve pa moraš ustmeno  izreko-
vati, samo znotranja molitev ali premi¬
šljevanje ne zadosti.*) Ako hočeš kak

*) Za gluhomutaste je določil zbor odpustkov
6. sveč, 1852 in papež Pij IX. so 15. sušca
potem poterdili, kakor nasledova:

42

psalm, litanije ali rožni venec moliti, je
veljavna taka molitev tudi takrat, ako je
ne moliš sam, ampak z drugimi pre-
verstovaje.

Ker pa nekteri ne vedo, kaj bi
molili, da bi bilo bolj prav, postavimo tu
pripravno molitev, ktera papeževim na¬
menom popolnoma zadosti pri podelo-
vanji odpustka.

Cii @ H t © v.

Gospod Jezus Kristus! ske¬
sanega serca in z britko žalostjo
zavoljo svojih grehov napolnjen
ti darujem to ponižno molitev k

1. Ako je za odpustke treba obiskati kako
cerkev, jih že dobe gluhonemi, ako res obišejo
tisto cerkev, in tam svoje serce  povzdignejo k
Bogu.

2. Ako so predpisane očitne molitve, je
gluhonemim zadosti, da znotranjo molitev opravijo;
vendar morajo biti združeni z drugimi verniki na
ravno tistem kraji zbranim.

3. Ako se pa morajo opraviti druge po¬
sebne molitve, jih smejo njih spovedniki v druge
vnanje pobožne dela spremeniti.

43

tvoji časti in slavi, in v prid tvoje
sv. cerkve. Ti posveti mojo mo¬
litev in daj ji veljavo po svoji
milosti,

v

Želim se pridružiti popolnoma
namenu sv. Očeta, kteri so ta
odpustek podelili vernikom v prid.
Po tvoji neskončni dobroti te po¬
nižno prosim, da zatareš krivo¬
verstva po vsem svetu, da uter-
diš mir in edinost med keršan-
skimi oblastniki, ki naj ti služijo
z vsemi svojimi podložnimi s čistim
sercem v vzajemni ljubezni in v
enakem duhu keršanskem.

Napolni s svojim Duhom tudi
našega svetega Očeta papeža I. L,
odverni od Njih vse zalezovanja
in obvaruj Jih vsega hudega. O
ljubeznjivi Zveličar! naj bom po
zasluženji presvete Device in vseh
svetnikov božjih tudi jaz deležen
zaklada, ki si ga pridobil svoji

Odpustki. 4

44

sveti cerkvi s svojo predrago kervjo
ter dodeli mi danes dobrote tega
odpustka.

Odpusti mi, moj Bog! po svo¬
jem neskončnem usmiljenji kazni
mojih grehov, ktere bi mogel si¬
cer terpeti ali v tem ali pa v pri¬
hodnjem življenji. Sklenem terdno,
odsihmal s tvojo milostjo zatajevati
se ter spokorno živeti; zadostiti
hočem tudi po svoji moči tvoji
pravici; varovati se hočem greha
in ga obžalovati kot največji hudo,
ker sem z njim tebe svojega lju—
beznjivega Boga razžalil, ki te
pa zdaj ljubim čez vse in te bom
ljubil vse svoje žive dni. Amen.

45

IP@i® p©gl®r^J © 0

Kolikoter je odpustek.

Odpustek je dvojen: pop o len

in nepopolen.  Ves zaklad zasluženja
Jezusovega namreč in svetnikov, tako
nas uči sv. Tomaž Akvinski (S. Thomae
Quodlib. 2. q. 8. 16. in corp.), je

izročen sv. Petru, poglavarju vesoljne
cerkve in njegovim naslednikom, ki ga
imajo deliti. Sv. Oče papež tedaj, na¬
slednik sv. Petra, so oskerbnik tega ne¬
izmernega zaklada sv. cerkve, in oni
smejo iz njega deliti vsakemu udu sv.
cerkve, ki je v milosti božji, ali popolno
odpušenje časnih kazen, ali le en del
teh kazen, kakor spoznajo za koristno
ali potrebno.

1. Kaj je popolni odpustek?

Popolni odpustek je popolno odpu¬
šenje vseh časnih kazen, ktere koli smo
zaslužili za storjene pa že odpušene gre¬
he. Kdor je deležen dobrote tega od¬
pustka popolno, je pred Bogom tako čist,
kakor tisti, ki je prejel ravnokar sv.

4  *

46

kerst, in ako v tem srečnem stanu um er j e,
ne pride v vice, ampak naravnost v ne¬
besa.

Naj imenitniši in naj slovesniši po¬
polni odpustek je: odpustek sv. leta.
Imenuje se pa najimenitniši in najslovesniši
zavoljo nekterih posebnih okolišin, ktere
se nahajajo v sv. letu. Dovoljuje se nam¬
reč v sv. letu odpustek vsem vernim
kristijanom; vsak, kdor le hoče, se ga
more vdeležiti, in v vsaki cerkvi ga je
dobiti mogoče. Sv. leto se začenja z
večji slovesnostjo: že dolgo popred se
pripravljamo nanj, in kadar se ima za¬
četi , zvone po vseh cerkvah z vsemi
zvonovi precej dolgo; ves čas sv. leta
so posebne službe božje in pogostne po¬
božnosti , ki imajo Damen serca naše
poterjevati v sv. veri ter jih vnemati
v ljubezni do Boga; med sv. letom je
v molitvi in pokori združena vesoljna
cerkev po vsi zemlji, oznanuje se povsod
gorečniše beseda božja, ki zbodbuja ver¬
nike, da naj z molitevjo in z zatajeva¬
njem samega sebe utolažujejo jezo božjo.
Verh tega ima sv. leto svoje posebne
pravice. Spovedniki namreč smejo od-

47

vezati od vseli (tudi papežu prideržauih)
grehov in od vseh cerkvenih kazen, tudi
smejo spreminjati manjši obljube v druge;
ne smejo pa spreminjati slovesnih obljub,
in tudi ne obljube vednega devištva,
ali pa stopiti v kak od cerkve poterjen
red. O sv. letu določujejo papež s po¬
sebnim razpisom in škofje v pastirskih
listih, kaj da imamo storiti, ako se ho¬
čemo vdeležiti te velike milosti. Sv. leto
je po tem takem ne samo čas molitve
in pokore, ampak tudi čas posebnega
dušnega veselja. *)

Ker pa že o sv. letu govorimo, ne
bo napačno, če še kaj več povemo o
njem. Kdaj da so jeli papeži oznanovati
odpustek sv. leta, o tem ne vemo nič
gotovega. Berž ko ne je bilo pervo sv.
leto, ko se je pisalo 1200. Proti koncu
leta 1299 namreč je v Rimu počil glas,

*) Že pri Izraelcih je bilo sv. leto čas ve¬
selja, čas milosti ter vesoljnega pomilostenja.
Začetek tega leta beremo v 3. Mojzesovih bukvah
v 25. poglavji. Sv. leto kristijanov ima po tem
takem svoje ime od sv. leta Izraelcev, ker tudi
mi se veselimo, da nam Bog po sv. letu pode¬
ljuje take milosti in dobrote.

48

da je prihodnje leto veliki odpustek za
vsacega, kdor obiše dve poglavitni cerkvi
sv. Petra in sv. Pavla. Ko se je tedaj
pisalo 1300, je precej 1. prosinca vrelo
veliko ljudstva v cerkev sv. Petra. Pred
papežem Bonifacijem VIII., ki se je tudi
napotil tje, je šel 107 let star mož, kteri
se je še spominjal, da mu je večkrat
veleval njegov oče, da naj gre, ako leta
1300 še živi, v Rim in obiše tamkej
cerkev sv. Petra, pa bo deležen velikega
odpustka, kterega je zadobil on (oče)
leta 1200. Papež Bonifaci je potem, ko
se je posvetoval s kardinali, razglasil
v posebnem razpisu, da so po verjetnih
sporočilih njegovi predniki, papeži, pode¬
lili odpustek vsem, ki so obiskali baziliko
(cerkev) sv. Petra. Ponovil je potem ta
odpustek in k še večji slavi svetih apo-
steljnov Petra in Pavla je za leto 1300
in za vsako stotero leto potem dovolil
popolni odpustek vsem tistim, ki se ske¬
sano spovedo in domači  obe ti cerkvi
skoz 30 dni, vnanji  pa skoz 14 dni
obiskujejo. Ptujih je bilo tistega leta vse
polno v Rimu. Papež Klemen VI. pa,
ko je bival v Avignon-u, je določil na

49

prošnjo nekterih veljavnih Rimljanov, da
naj se v prihodnje sv. leto obhaja vsa¬
kih 50 let. Dobrota tega polajšanja se
je videla že leta 1350, ko se je spet
obhajalo sv. leto. Veliko več od leta

1300 je bilo prišlo ljudi v Rim po od¬
pustke. Romarjev je bilo na milijone.

Ker se pa tudi vsacega petdesetega leta
veliko ljudi ne more vdeležiti svetega
leta, je papež Urban VI. v spominj 33
let, ktere je preživel Jezus na zemlji,,
določil, da se ima v prihodnje sv. leto

obhajati vsakih 33 let. Papež Nikolaj V.
je sicer sv. leto spet postavil na vsako
50. leto, pa njegovi nasledniki niso po-
terdili tega. Že  papež Pavel II. je želel
dobroto sv. leta nakloniti še večim in
določil je, da se ima vsakih 25 let obhajati.

Toda to sv. leto se je od začetka
obhajalo le v Rimu,  in deležen ga je
bil le tisti, kteri je obiskal cerkvi sv.
Petra in sv. Pavla. Bonifaci IX. je bil pervi
papež, kteri je dovolil, da se more tudi
drugod dobiti odpustek sv. leta. Ta ne¬
precenljiva sreča je zadela naj pred mesto
Kolin (Čoln) ob reki Reni, za kterim so
kmalo tudi mesta Magdeburg, Meissen in

50

Praga dobile odpustek sv. leta. Kdor je
hotel deležen biti te milosti, je mogel
obiskati nektere cerkve teh mest ter
spolnovati tudi druge potrebne pogoje.
Ljudstvo je kar vrelo v te mesta po
odpustke. Leta 1450 je tudi kardinal
in nadškof Krakovski za Poljče in Litavce
dobil dovoljenje sv. leta, vendar so mogli
tukaj polovico ali četerti del potnine v
Rim plačati za stroške vojskine zoper
Turke. Še le papež Aleksander VI. je
leta 1500 določil, da se more odpustek
sv. leta zadobivati po vsem keršanskem
svetu. Poterdili so to določilo njegovi
nasledniki, toda čas sv. leta so prikraj¬
šali. Tako beremo, da so po dokončanem
sv. letu v Rimu dovolili sv. leto vsemu
keršanskemu svetu le na 6 mescev papeži
Benedikt XIV. 1. 1751; Pij VI. leta 1776
in Leon XII. 1. 1826.

To je navadno  sv. leto, ki se
povrača redno vsakih 25 let. Pa tudi
nenavadno  sv. leto imamo včasih, in
sicer pri posebnih priložnostih. Tako je
papež Pij IV. za ves keršanski svet 1.
1560 dovolil sv. leto, da bi verni kristi-
jani goreče molili in prosili sv. Duha za

51

pomoč Tridentinskemu zboru, kterega je
sklical spet ta papež z velikim trudom
potem, ko že ni zboroval osem let. Ravno
tako je Sikst V., ko je L 1585 postal
papež, dovolil rimskemu mestu in potem
vesoljni cerkvi sv. leto na 14 dni, da bi
sprosil blagoslova iz nebes za svoje pa-
peštvo. Posnemali so tega papeža skoraj
vsi njegovi nasledniki in zdaj je že na¬
vada, da vsak novi papež kmalo, ko
zasede prestol sv. Petra, Rimu in potem
tudi drugim cerkvam keršanstva podeli
sv. leto na 14 dni. Tudi pri drugih
priložnostih razpisujejo papeži nenavadno
sv. leto, kakor so na priliko: stiske,
terpljenja in nevarnosti, ki zadevajo ali
vso cerkev ali pa poglavitni del keršan-
skega sveta. Tako sta papeža Pavel V.
1. 1617 in Urban Vlil. 1. 1629 dovolila
nenavadno sv. leto, da bi Bog prikrajšal
čas terpljenja, pod kterim je zdihovala
sv. cerkev takrat; in papež Gregori XVI.
so 1. 1842 razpisali sv. leto, da bi Bog sveti
cerkvi na Španjskem spet mir podeliti
blagovolil. Sedanji naš sv. Oče, slavno
vladajoči Pij IX., pa so že večkrat uka¬
zali nenavadno sv. leto, da bi Gospod

52

Bog v svoji milosti rešiti hotel sveto
cerkev iz hudih nadlog in grozovitnega
zatiranja, v kterem že zdihuje ves čas
Njih papeštva.

Dobre dela pa in pobožnosti,
ktere imamo opravljati v navadnem sv.
letu, so: precej od začetka je slovesna
procesija, potem se mora skesano
spovedati  vsak, prejeti sv. obha¬
jilo,  obiskati zaznamovane cerkve
in tamkej moliti v namen sv. Očeta pa¬
peža. V nenavadnem  sv. letu je
zraven teh pogoj tudi zapovedan še post
in milošnja. Kadar se naznanuje kako sv.
leto, moramo pridno brati papežev razpis
in škofov pastirski list, oba dobro razu¬
meti in se po tem ravnati na tanko.

2. Kaj je nepopolni odpnstek.

Nepopolni  odpustek je odpušenje
le nekterih časnih kazen, ktere smo za¬
služili s svojimi grehi. Taki so: odpustek
40 dni, 100 dni, odpustek 7 tednov,
enega leta i. t. d.*)

*) Naj večji nepopolni odpustki, ktere so do¬
volili papeži, so odpustki 7, 10, 15 ali 20 let,

53

Tu je treba nekoliko pojasnila,
da se ne motijo nevedni in priprosti
kristijani. Nekteri namreč mislijo, da
odpustek 40 dni, 100 dni, 7 tednov, enega
ali več let pomeni toliko, kakor da ima
tisti, ki se odpustka toliko in toliko dni,
tednov ali let vdeleži, ravno toliko dni,
tednov ali let manj terpi v vicah, kakor
bi terpeti mogel, ako bi se ne bil vde-
ležil tega ali unega odpustka. Pa to ni
tako. Odpustek 40, 100 dni, 7 tednov,
enega ali več let pomeni le pokoro, ktera
je bila predpisana po cerkvenih postavah
v pervih časih keršanstva. Odpustek 100
dni tedaj, enega ali več let je odpušenje
tistih časnih kazen, ktere bi bili spokor¬
niki pervih stoletij preterpeli pred Bogom
s cerkveno pokoro 100 dni, enega ali
več let.* *) Koliko da je pa odpušenega

malokdaj več. Papež Benedikt XIV. celo pravi,
da odpustki 1000 let, še bolj pa odpustki 10.000
ali 100,000 let, kakor se sem ter tje nahajajo
po bukvah ali listih, so izmišljeni in zgolj sle¬
parija.

*) Večkrat so papeži pokori nekterih let
pridajali tudi enako število kvadragen. Kvadragena
tu pomeni štirdesetdanski post. Odpustek 7 let,

54

terpljenja v vicah s to cerkveno pokoro,
ne moremo preiskovati tu, pa tudi ne
določiti, ker to si je prideržal Bog in
moramo tudi prepustiti Njegovemu ne¬
skončnemu usmiljenju. Akoravno pa ne
vemo, kaj da Bog stori z dušami v vicah
in kako dolgo da se morajo čistiti v
tem ognju, vender se nadjati smemo, da
odpustek, ki nam v tem življenji odpusti
pokoro toliko dni ali let, nam tudi v
vicah odpusti kazen, ktera je primerna
ti pokori.

Zdaj pa vprašamo, ali je mogoče v
enem in ravno tistem dnevu se vdeležiti
več odpustkov, bodi si popolnih bodi si
nepopolnih ?

Ako se je kdo vdeležil enega  po¬
polnega odpustka (kar se zgodi redkokrat),
ne more ravno tistega dne zase  dobiti
druzega popolnega odpustka; to bi bilo
mogoče le potem, ako bi vnovič grešil
ter dobil spet odpušenje grehov. Ako si
tedaj že dobil kak popolni odpustek, ker

na priliko, in 7 kvadragen je tedaj odpušenje
časnih kazen, ktere bi bile primerne cerkveni po¬
kori 7 let in 7 štirdesetdanskih postov.

55

si zvesto spolnil vse pogoje, oberni druge
odpustke, kterih se še tistega dne vdele-
žiti moreš, dušam v vicah v prid, ako
so namreč taki odpustki, da se smejo
tudi njim k dobremu oberniti. Se ve, da
je k zadobitvi popolnega odpustka po¬
trebno sv. obhajilo, pa je tudi eno sv.
obhajilo zadosti, akoravno se hočemo
vdeležiti več popolnih odpustkov, ki pri¬
dejo na tisti dan. Ravno tako zadosti
tudi ena spoved.

Popolni in’ nepopolni odpustki se
morejo podelovati na posebne kraje,  na
kako reč, ali eni ali več osebam.  Od¬
pustki posebnim krajem  dovoljeni so
odpustki za kako cerkev, za kak altar,
za križev pot, za kako podobo, ki stoji
ali visi v kaki kapeli ali kje drugod.
Kdor se vdeležiti hoče tega odpustka,
mora ta kraj, to podobo . . . obiskati in
storiti tamkej vse, kar je zapisanega v
dovolilnih pismih. Jenja pa ta odpustek,
ako se kraj podere popolnoma ali skoraj
popolnoma. Tudi jenja odpustek, ako je
ta kraj kaka cerkev, pa je oddana v
kako posvetno rabo. Ako se pa cerkev
le prenavlja in lepša, ji ostane odpustek,

56

akoravno je že vsa prenovljena in je
kakor popolnoma nova. Cerkev tudi ne
zgubi odpustkov, ako se je poderla ali
je bila poderta, pa je bila na ravno tistem
kraju zopet zidana in pod ravno tistem
imenom; zgubi pa odpustke, ako se nova
cerkev ne zida zopet na poprešnjem pro¬
storu, ampak kje drugod (dekret 9. avg.
1843). Cerkev slednjič, ktera je bila
nekdaj lastnina kakega cerkvenega reda
(frančiškanov, uršulinaric i. t. d.), pa je
zdaj farna cerkev ali kapela kake svetne
družine, nima več tistih odpustkov, ktere
je še imela, dokler je bila cerkev kakega
reda (dekr. 10. sveč. 1819).

Reči  pa, kterim so podeljeni od¬
pustki, so: božje razpelo  (britka
martra), rožni venec, svetinje, zre¬
zane podobice ali štatve  i. t. d.,
ki jih moremo s seboj nositi. Ta od¬
pustek je skorej vselej ob enem tudi
oseben  odpustek, ker le tisti ga je
deležen večji del, čigar je ta reč, na
ktero je navezan odpustek. Jenja pa ta
odpustek, ako se ti križ, ali svetinja zlomi
na več koscev; ali ako se ti rožni venec
razterga tako, da imaš le še nekaj koncev

57

od njega ali popolnoma ločene jagode.
(Najbolj zanesljivi rožni venci so tedaj
tisti, ki so nabrani na drot, ker se ne
raztergajo tako berž.)

Oseben  odpustek je tisti, ki ni
vsem vernikom, ampak le eni ali več
osebam podeljen. To so tedaj tisti od¬
pustki, ktere imajo redovniki ali mnihi:
frančiškani, benediktini, uršulinarice i. t. d.
za svojo osebo. Udje teh redov tedaj
zadobe ta odpustek, kjerkoli hočejo, toda
spolniti morajo predpisane pogoje.

Omeniti moramo še odpustke, ki so
enkrat za vselej  podeljeni, in od¬
pustke, ki so dovoljeni le začasno.
Odpustki, ki so podeljeni za vselej, osta¬
nejo veljavni tudi za vselej, in ni treba
nobenih prošenj, da se poterdijo vnovič,
in veljajo tudi še po smerti tistega, ki
jih je podelil. Odpustek namreč je dar,
kterega podele višji pastirji sv. cerkve
in namestniki Jezusa Kristusa; cerkveno
pravo pa nas uči, da milosti in darovi
ne jenjajo po smerti darovalca. Jenjali
bi ti odpustki le takrat, ako bi jih kak
papež določno preklical.

58

Začasno  dovoljeni odpustki pa so
tisti, kteri so le za nekaj časa podeljeni,
postavim za 3, 5, 7 let itd. Ti odpustki
zadobe veljavo z dnevom, v kterem je
podpisan papežev razpis, in jenjajo, kakor
hitro jim preteče določeni čas.

Nekteri odpustki so samo za žive
ali pa samo za mertve,  nekteri pa
tako podeljeni, da jih morejo verniki
mertvim,  to je dušam v vicah naklo¬
niti. To določi sv. cerkev in pridene
precej pri podelovanji odpustka, se li
more nakloniti dušam v vicah ali ne. V
teh bukvah so odpustki, ktere moremo
nakloniti dušam v vicah, zaznamovani s f.

Preden končamo to poglavje, ne bo
odveč, ako omenimo nektere odpustke,
ki niso (pravi) odpustki, ampak izmišljeni
in nepravi. Za take so jih namreč spo¬
znali papeži v določnih razpisih, ker, ali
niso bili podeljeni celo nikoli, ali podeljeni
sicer, pa preklicani zopet, ali pa so bili
podeljeni od tacih, ki niso imeli nobene
oblasti za to. Sleparij se pač nikjer ne
manjka, in celo v božje svetiše, v svete
pobožnosti se vlezejo. Vzrok te napač¬
nosti je bila in je še zdaj večji del zgolj

59

dobičkarija, s ktero so brezbožni pa tudi
nevedni delivci tacih odpustkov zapeljevali
ali slepili priproste kristijane. V 13. sto¬
letji so se te sleparije nar bolj razširjale,
in 4. Lateranski zbor se je prizadeval,
odpraviti to napako. Tridentinski zbor
je pa v svoji 21. seji prepovedal na¬
ravnost, pobirati milošino za odpustke,
da bi ljudje ne mislili, da se mora kaj
plačati za odpustke. Da se takim go¬
ljufijam pride v okom v prihodnje, je na
vseh rimskih pismih, s kterimi se odpustki
dovoljujejo, zapisano: „ubique gr ati s",
to je: n povsod zastonj". Pri vsem tem
se taki izmišljeni odpustki še tiskajo sem
ter tj e in med nevedno ljudstvo trosijo in
prodajajo, posebno po božjih potih. Vsak
lahko ume, da se s tem ne samo ne
uterjuje in ne razširja prava pobožnost,
temveč vraže in prazne vere, pa zasme¬
hovanje naše sv. vere in vsega božjega.
Dušni pastirji ne morejo biti po tem
takem nikoli dosti skerbni, kar zadene
odpustke, in dobro store, ako v pridigah
in keršanskih naukih podučujejo svoje
ovčice ter jih obvarujejo tacega zapelje¬
vanja in gerde sleparije. Naj nekaj tacih

Odpustki. 5

60

izmišljenih in neveljavnih odpustkov tu
navedem, da se jih vemo ogibati in va¬
rovati.

Sleparija je tisočletni odpustek, o
kterem nekteri govore, in kterega bi imel
dobiti tisti, ki nosi mero odperte (prebo¬
dene) strani našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa. Nepravi je tudi odpustek, ki je
neki podeljen na mero Jezusove veli¬
kosti.  Napačni in prepovedani so od¬
pustki, ktere so neki papeži: Leon X.,
Inocencij XI. in XII. itd. dovolili vsem,
ki 6 Očenašev, 6 češenasimarij in 6 čast
bodi Očetu kleče molijo pred sv. Rešnjim
Telesom ter odpušenja prosijo. Izmišljeni
so dalje odpustki, ktere je, pravijo, papež
Janez XXII. podelil tistim, ki poljubijo
(kušnejo) mero Marijne noge. Nepravi
so odpustki, ktere ima neki dobiti tisti,
kteri pred podobo brezmadežne Matere
Božje, ki ima krog okoli sebe in mesec
pod nogami, moli Češenasimarijo, kadar
ura bije. Neveljavni so odpustki na neko
molitev, ktera, kakor pravijo, je bila po
razodetji sv. Birgite, sv. Mehtilde in sv.
Elizabete na grobu našega Gospoda naj¬
dena. — Nepravi so odpustki, od kterih

61

pravijo, da vsak dan, vsak teden, vsako
leto dve, tri, pet in še več duš rešijo iz
vic, in tisti, ktere kakor pravijo, dobi,
kdor nosi podobo svetega potnega perta.

— Izmišljeni so slednjič odpustki, o kterih
pravijo, da nas obvarujejo gromenja (strele)

— in odpustki, ki jih zadobi, kdor plača
gotovi znesek denarja.

Sveti zbor odpustkov je za nepra¬
vega spoznal odpustek 1080 dni, o kterem
se govori, da je podeljen na neko sve¬
tinjo, ki ima vtisnjeno Mater Božjo z
mertvim Jezusom v naročji. Napis na
drugi strani te svetinje pravi, da mora
vsak, kdor se hoče vdeležiti tega odpustka,
pred to podobo moliti Češenasimarijo.

Vse te odpustke in še veliko družili,
ki so tem enaki in lahko spoznati, je
sv. zbor odpustkov 31. sušca 1856 spo¬
znal za neprave in napačne in Papež
Pij IX. so še tistega leta 14. aprila po-
terdili to določilo. Naj tedaj vsak, kdor
noče biti zapeljan in sleparjen, popraša
svojega dušnega pastirja ali spovednika,
preden kaj prevzame ali storiti hoče za¬
stran odpustkov. Lahkovernost v ti reči
je nevarna in škodljiva.

62

Kaj zadonimo, ako se vdeležimo
odpustka?

Sicer smo dozdaj že sem ter tje
povedali, kaj nam koristijo ali pomagajo
odpustki, vendar se mi dozdeva, da ne
bo odveč, ako v tem poglavji povzamemo
kratko, kar smo že do zdaj slišali o teh
duhovnih dobrotah, da si dobro zapomnimo
ta nauk in se tudi ravnamo po njem.

Gotovo je, in verska resnica, da nam
po odpustkih ni odpušen noben greh,
ne izvirni, pa tudi noben djanski smertni
greh ne. Ti grehi se nam odpušajo ali
pri sv. kerstu, ali pa v zakramentu sv.
pokore, to je: pri spovedi. Tudi popolno
kesanje ali popolna ljubezen do Boga,
ako jo obudimo v serci, nam podeli od-
pušenje grehov, toda ob enem moramo
terdno skleniti, berž ko berž se spovedati.

Tudi je gotovo, da nam po odpustkih
tako dolgo niso odpušene časne kazni,
dokler nam niso izbrisani smertni grehi,
zavolj kterih moramo terpeti časne kazni.
Nespametno tedaj bi bilo misliti, da je

63

že odpušena kazen, ko še kaki smertni
greh teži našo vest.

Odpustki nam dalje ne samo smert-
nih, ampak tudi malih grehov ne izbri¬
šejo. Tudi časne kazni nam ne morejo
odpušene biti za take odpustljive grehe,
ktere imamo še na svoji vesti. Iz tega
pa nasledova:

1. Da po odpustkih zadobimo od-
pušenje le časnih kazen, ktere smo za¬
služili s svojimi grehi; in sicer so nam
te kazni ne samo v obličji sv. cerkve,
ampak tudi pred Bogom odpušene, ali
popolnoma, ali pa vsaj pomanjšane. Pa
boš morebiti zdaj rekel: ako mi po od¬
pustkih doide odpušenje časnih kazen,
mi ni potem treba delati pokore. Ne
tako, ljubi moj! ker pokoro delati mora
vsak človek brez razločka in tako po¬
snemati Jezusa Kristusa pa svetnike
božje, ki so se vedno pokorili v svojem
življenji. Tudi so že odpustki sami po
sebi nekaka pokora, ker pogoje, ki so
predpisane, da se vdeležimo odpustkov,
niso ravno lahke in prijetne, temveč ne¬
prijetne in težavne. Odpustki so tedaj
dober pripomoček, ki krepča grešnika

64

pri zadostovanji, ker le nadomesti, kar
mu manjka, od pokore ga pa nikakor
ne oprosti.

Veliko ljudi ima toliko grehov na
svoji duši in tako globoko jih je ve¬
liko pogreznjenih v hudobije, da jim časne
kazni, ki bi jih mogli prestati zavoljo
teh hudobij, tako narastejo, da bi jih
ne mogli izbrisati, ako bi tudi več sto¬
letij še živeli, in delali pokoro. Bog jim
tedaj ukaže storiti, kolikor le morejo in
sv. cerkev jim hiti na pomoč ter jim
ponuja v odpustkih pripomoček, s kterim
morejo pomnožiti ali povekšati zadostenje
za grehe, da se popred spokore. To je
tedaj odpustek; neizrečeno veliko je sicer
vreden, pokoro pa vendarle moramo de¬
lati še sami.

Odpustek nas tudi ne oprosti tiste
pokore, ktero nam spovednik nalože pri
spovedi, ker ta naložena pokora nas ima
po besedah Tridentinskega zbora (v 14.
seji in 8. pogl.) kaznovati za storjene
pa spovedane grehe in obvarovati, da
vnovič ne pademo v te grehe, te nalo¬
žene pokore dalje ne moremo opustiti,
ako tudi smo dobili odpustek, ker ne

65

vemo in ne moremo vediti, ali smo, po¬
stavim, vdeležili se vsestransko popolnega
odpustka ali ne; toliko bolj moramo
vestno opraviti naloženo pokoro, ker vemo,
da le malo jih je, ki se popolnega od¬
pustka vdeležijo popolnoma; ne moremo
zadnjič opustiti naložene pokore, ker je
ta pokora potrebni del zakramenta sv.
pokore, ter mora  po tem takem oprav¬
ljena biti. Spovednik k večemu sme ta¬
kim, ki se hočejo vdeležiti kakega od¬
pustka, naložiti manjšo pokoro, oprostiti
jih pa nikakor ne more.

Nikar tedaj ne godernjajmo nad
spovedniki, ki nam nakladajo pokoro v
spovednici, spoznajmo temveč, da smo
jo zaslužili in da je še zmiraj manjši,
kakor pa smo jo zaslužili. Božji pravici
nikoli ne moremo zadostiti popolnoma,
ker naložena pokora nikoli ni tako ve¬
lika, kakor je bila v pervih časih ker-
šanstva in naš greh je vselej večji, kakor
pa se nam zdi, in ga spozna spovednik.
Veselimo se pa tudi, da se po božji
milosti moremo že na tem svetu pokoriti
za svoje grehe in ne opravljajmo samo
te pokore prav zvesto, ampak dodajmo

66

še sami prostovoljno tudi druge pokorila
in zatajevanja, da tako pred Bogom po¬
kažemo svojo serčno žalost nad svojimi
grehi in hvaležni spoznamo njegovo ne¬
skončno usmiljenje do nas grešnikov.

2. Pa ne samo odpušenja časnih
kazen zadobimo po odpustkih, ako se jih
prav poslužimo, ampak vdeležimo se še
več druzih dobrot, ki jih nikakor ne sme¬
mo prezreti. V četertem poglavji h koncu
smo našteli pogoje, pod kterimi moremo
dobiti odpustke, in rekli smo med dru¬
gim, da papeži tirjajo v svojih razpisih
vselej določno, da morajo verniki molitve
in druge dobre dela opravljati v duhu
pokore in s pobožnim sercem,
ako hočejo dobiti odpustek. Nobenega
odpustka tedaj nismo deležni, ako
nimamo duha pokore, ako ne živimo
keršansko in se ne obnašamo, kakor se
spodobi pravemu kristijanu. Odpustki po
tem takem med kristijani tudi pospešujejo
spokornega duha, gorečnost v molitvi in
v opravljanji druzih predpisanih dobrih
del. Pomagajo nam odpustki, vestno spol-
novati dolžnosti svojega stanu; odpustki
nas obvarujejo marsktere krivice, ktero

67

bi morda sicer storili svojemu bližnjemu;
opominjajo nas dalje glasno, kako ne¬
zmožni smo sami, primerno zadostiti Bogu
za toliko in tolikošno razžaljenje, ki smo
ga mu prizadjali s svojimi grehi; od¬
pustki slednjič nam pripomorejo veliko,
da imamo v resnici skesano serce in
terdni sklep k pravemu poboljšanju.

Zato so pa tudi papeži in učeni
bogoslovci hvalili odpustke na vso moč
ter jih vedno priporočevali. Papež Klemen
VI. je odpustek sv. leta, ko se je pisalo
1350, s temi le besedami razpisal: „Do-
volimo tedaj ta odpustek, da Rimljani
in drugi verniki prihajajo pobožnejši, da
jim vnovič zasveti luč sv. vere, da se
uterdi njihovo upanje in se ogenj ljubezni
še bolj v njih vname.

Kardinal Belarmin pa piše o sv. letu
začetka 17. stoletja: „To sv. leto", pravi
ta učeni mož, „nam je prineslo toliko
sadu pokore, tako čudovite spreobernjenja
in toliko število pobožnih del, da ga smemo
po vsi pravici imenovati sveto, Bogu
dopadljivo in rodovitno leto".

In o svetem letu, kterega je razpisal
papež Leon XII., je pričal neki angleški

68

škof takole: „0 da bi bili pač vidili

ljudje, kako so množice pritiskale k spo¬
vednicam in altarjem in kako obilo šte¬
vilo vernikov je bilo pri božji mizi. O
da bi pač vidili s svojimi očmi, kako so
povračevali ptuje blago, in koliko terdo-
vratnih grešnikov se je spokorilo; o spo¬
znali bi potem, zakaj da se moški in
ženske na take težavne božje pota po¬
dajajo; spoznali bi pa tudi, kako velika
dobrota so odpustki".

Celo neverniki so že mogli priznati
velike dobrote odpustkov, posebno pa, da
se z njimi množi in razširja sv. vera in
uterjuje čednost med verniki. Zato se
pa tudi ni čuditi, da imajo odpustki toliko
sovražnikov in zasmehovavcev, posebno
v današnjih brezbožnih časih; zakaj so¬
vražniki svete vere spoznajo le predobro,
da se ravno z odpustki mogočno in
vedno bolj uterjuje vera in keršansko
življenje, ktero hočejo do čistega izkore¬
niniti iz vernih sere.

Pa čemu naštevamo toliko ptujih
pričevanj, ali ne spoznamo mar sami po
sebi, kako dobrotljivi in koristni da so
odpustki. Ali morebiti ni res, da ravno

69

takrat, kadar kak popolni odpustek za-
dobiti hočemo, se naj bolj upiramo zoper
svoje hude nagnjenja in se bojujemo
zoper skušnjave ? Ali more kdo tajiti, da
ravno ob svetem letu, ali o praznikih in
drugih priložnostih, kadar se hočemo
kakega odpustka vdeležiti, se naj bolj
varujemo greha, in delamo naj terduejše
sklepe, poboljšati svoje življenje ter ker-
šansko živeti?

Da pa dobroto in korist odpustkov
spoznamo še bolj, prevdarimo še, na kaj
merijo papeži, in kakošen je vselej njih
namen, kadar odprejo zaklad sv. cerkve
ter odpustke razpišejo. Njihov namen
je namreč, pospeševati večji čast Božjo
in zveličanje naših duš. Kaj druzega pač
pomeni bratovšina sv. detinstva za rešenje
kitajskih otrok? Ali bratovšina Marij nega
brezmadežnega serca mar nima tega na¬
mena, da bi se po Marijni priprošnji
spreobernili grešniki? Ali se mar ne po-
vikšuje čast Božja in ali se ne rešujejo
in ne zveličajo duše po bratovšinah Je¬
zusovega presvetega Serca, vednega če-
šenja najsvetejšega Zakramenta itd. itd.
Gotovo, ako se tolike in take dobrote

70

vernim kristjanom podeljujejo po odpustkih,
kdo ne bo sveti cerkvi za nje hvaležen,
in kdo se bo prederznil tajiti, da so od¬
pustki grešnemu človeštvu koristni in
dobrotljivi ?

Ali moremo odpustke tudi rajnim
oToerniti v prid?

Po družbi svetnikov, kakor smo že
razložili v tretjem poglavji, so vsi, kteri-
koli so v nji, deležni duhovnih dobrot
in milost, ker so podeljene vsem skupej in
vsakemu posebej. Iz skupnega zaklada,
kterega je Jezus Kristus izročil svoji
cerkvi, zajemajo in dobivajo te dobrote
vsi njeni udje, kolikor kteri potrebuje
ali zasluži. Ker so pa v ti družbi svet¬
nikov tudi naši rajni bratje in sestre
naše, je gotovo, da tudi ti morejo deležni
biti bogastva cerkvenega zaklada ali od¬
pustkov. Sveta cerkev povsod podeljuje
odpustke, ki se smejo naklanjati tudi
rajnim, sv. cerkev po tem takem mora
verovati, da odpustki pomagajo tudi našim
rajnim bratom in sestram. Kar pa cerkev

71

zdaj določuje in stori, ni nikakor kaj
novega, ampak je delala vedno tako.
Celo v starem zakonu beremo, da so
molili in darovali za mertve, tedaj je
bila že takrat vera med ljudmi, da mo¬
litev in daritve kaj pomagajo mertvim.
V 2. bukvah Makabejcev (12. 46.) naj¬
demo zapisano, da je sveta in blaga misel
moliti za mertve, da bi bili rešeni svojih
grehov. Neoveržljiva resnica sv. vere je
tedaj, da se morejo odpustki tudi mert¬
vim v prid obračati. Vprašanje je pa zdaj:

1. Ali naši odpustki pomagajo vsem
mertvim brez razločka? Na to odgovorimo:

a. Ker odpustek pomaga le pravič¬
nim ali takim, ki so umerli v milosti
božji, je gotovo, da ga ne moremo na¬
kloniti takim, ki so umerli v smertnem
grehu. Odpustka dalje ne morejo deležni
biti neverniki, ali taki, ki so odpadli od
svete cerkve, kakor razkolniki in krivo¬
verci in so umerli kakor taki. Vsi ti
namreč niso udje svete cerkve, ampak
pahnjeni so iz njene družbe in tedaj ni¬
majo deleža v cerkvenem zakladu.

b. Učeni bogoslovci tudi terdijo, da
taki, ki v življenji sveti cerkvi niso bili

72

serčno vdani in niso delali pokore ne samo
za svoje pregrehe, ampak tudi mertvim
niso skazovali nobene ljubezni, ne morejo
ravno veliko tolažbe pričakovati v odpust¬
kih; mogoče je celo, pravijo, da taki niso
deležni čisto nobenega odpustka, in da
morajo po tem takem sami poplačati ves
dolg do zadnjega vinarja, in terpeti tako
dolgo v vicah, da preterpe vse zaslužene
časne kazni.

c. Ne potrebujejo pa odpustkov
tiste duše, ktere se že vesele v nebesih.
Te so že namreč prestale vse časne kazni,
ali pa še celo niso prišle v vice. Ker pa
ne vemo, ali je ta ali una duša naših
rajnih že v nebesih ali ne, je dobro, da
za tiste, ki so se z Bogom spravljeni in
prevideni s sv. zakramenti ločili iz tega
sveta, darujemo odpustke, kolikor le mo¬
remo. Ako je namreč kaka duša, za ktero
darujemo odpustke, že rešena iz vic ter
se že veseli v nebesih, vendarle ni zgub¬
ljen ta odpustek, ampak pride po božjem
usmiljenji tistim v prid, kterim ga Bog
hoče nakloniti po svoji modrosti in pra¬
vičnosti.

73

d. Le dušam v vicah tedaj veljajo
naši odpustki, ktere naklanjamo mertvim.
To so namreč tiste duše, ktere so se
ločile iz tega sveta brez smertnega greha
ali v milosti božji, pa še niso pretei'pele
vseh časnih kazen, ktere so zaslužile za
svoje smertne in že odpušene grehe; ali
pa imajo še male grehe nad seboj, kte-
rih se še morajo očiševati v ognji očiše-
vanja ali v vicah. Te uboge duše potre¬
bujejo naše pomoči, tem moremo poma¬
gati z odpustki. Tem dušam tedaj darujmo
odpustke pridno in pogosto, popolne kot
nepopolne, in ne bojmo se, da bi bili mi
na zgubi, temveč prepričani bodimo, da
smo na dobičku. Zakaj večji ko je lju¬
bezen, večji je tudi zasluženje; gotovo je
pa večji ljubezen, ako kdo kako dobroto
svojemu terpečemu bratu daruje v polaj-
šanje, kakor ako jo za se ohrani. Verne
duše nam bodo pa potem tudi hvaležne
za to našo ljubezen do njih, s ktero smo
jim pomagali do nebeškega veselja; v
nebesih bodo namreč za nas prosile Boga,
dokler smo še na zemlji, še bolj pa bodo
prosile za nas, ako tudi mi pridemo v ogenj
očiševanja ali v vice. Vprašanje je dalje:

74

2. Kako ali po kteri poti moremo
mertvim pomagati z odpustki? Odgovor:

Duše v vicah so sicer v družbi svet¬
nikov in udje sv. cerkve; vendar pa niso
več pod sodnjo oblastjo sv. cerkve, in ne
papež ne škofje jim ne morejo več od-
pušati grehov. Odpustki jim tedaj ne pri¬
dejo po odvezi,  ampak le po p ri pr o š-
nji vernikov k dobremu; pooblasten od
papeža namreč daruje verni kristijan Bogu
potrebno zadostenje, ktero je vzel iz ne¬
izmernega zaklada sv. cerkve ter ga prosi,
da naj se v svojem neskončnem usmilje¬
nji ozre nanj, in duši, ktero mu priporoča,
odpusti časne kazni, ktere ima še terpeti.
Da pa to bolje razumemo, pristavimo tu
izgled, kteri nam bo ves ta nauk prav
na tanko postavil pred oči. Mislimo si
človeka, Avstrijanca, ki je v kakem dru¬
gem kraljestvi, postavim na Francoskem,
naredil silo velik dolg in je bil za¬
voljo tega veržen v ječo. Naš cesar hoče
tega svojega podložnega rešiti iz franco¬
ske ječe. Po svoji oblasti, ki jo ima kakor
cesar avstrijanski, tega nikakor ne more,
ker njegova sodnja  oblast ima veljavo
le v avstrijanskih deželah, zunaj Avstrije

75

pa ne more deliti nobene sodnje milosti.
Kar pa ne more po svoji sodnji  oblasti,
to more doseči s priprošnjo in pla-
č a n j e m. Ako tedaj naš cesar iz svoje
denarnice pošlje nekaj tisuč goldinarjev
na Francosko in prosi  kralja francoske¬
ga, da naj mu po izplačanji izpusti nesreč¬
nega Avstrijanca iz ječe, ga je cesar s p r o-
sil in odkupil tako rekoč in tako je bil
izpušen iz francoske ječe, kjer bi bil mo¬
ral morebiti leta in leta zdihovati ter
čakati odrešenja. Kavno tako papež in
škofje ne morejo duš iz vic rešiti po o d-
vezi,  ker nimajo nobene sodnje  oblasti
do njih, morejo pa jim pomagati z od¬
pustki, ktere podele in kterih se verniki
poslužijo dušam v vicah v prid. Pri¬
prošnja,  ne pa odveza jih reši iz vic.

Se ve, da ne vemo gotovo, ali Bog
odpustke, ktere darujemo ranjkim našim,
sprejme tako, kakor mi želimo in prosi¬
mo, ker ali mi sami nismo vsega storili,
kar bi bili mogli storiti, da Bog za nje
sprejme popolni odpustek; ali pa nismo
bili v milosti božji, ko smo ranjkim da¬
rovali odpustke, kterim hočemo priti na
pomoč, še obloženim z majhnimi grehi,

Odpustki. 6

76

akoravno so se že spokorile zavoljo
storjenih pa že odpušenih smertnih grehov.

Nikoli tedaj se ne moremo zanesti,
da popolni odpustek, kterega darujemo
za kakega svojih rajncih, reši njegovo
dušo iz vic popolnoma. Dobro storimo
po tem takem, ako dušam ranjcih še
vedno pritekamo na pomoč, akoravno smo
jim že naklonili marskteri popolni odpu¬
stek, za nje molili in opravljali svete
maše. Bog je sicer neskončno usmiljen,
pa je tudi neskončno pravičen. Vprašanje
je tudi še:

3. Kaj moramo storiti, da odpustki kaj
pomagajo vernim dušam v vicah ? Odgovor:

a) Odpustek, kterega hočemo na¬
kloniti dušam v vicah, mora biti od pa¬
peža tudi za nje podeljen, odpustek
tedaj, kterega le ž i vi z a s e dobiti morejo,
nikakor ne more k dobremu priti dušam
v vicah, kakor tudi nobeden živih  ne
more deležen biti odpustka, ki je podeljen
le za duše v vicah. Ako je pa kak od¬
pustek tako podeljen (in tacih je veliko),
da se ga morejo vdeležiti živi in ranjki, ga
ne moremo ob enem za se in za rajne dobiti;

77

moramo ga tedaj le sebi  pridobiti, ali
pa nakloniti le dušam  v vicah.*)
b) Moramo osebo, kteri želimo na¬
kloniti odpustek, določiti na tanko, jo
zaznamovati ter jo posebno priporočiti Bogu.
Smemo pa zraven te osebe se spominjati
še drugih, ker je mogoče, da imenovana
duša že ne potrebuje več naše pomoči.
Zadosti na tanko je tudi določena duša,
ako rečeš: za tisto dušo hočem dobiti ta
odpustek, ktera je naj bolj zapušena, ali:
za ktero sem naj bolj dolžan moliti, ker
je tako določena duša Bogu gotovo znana.
Vprašanje je slednjič:

Ali moramo biti v milosti Božji (brez
smertnega greha), ako hočemo nakloniti
odpustke vernim dušam v vicah? Odgovor:

a) Za odpustek, ki je navezan na
privilegirani altar, ni zaderžek, ako mašnlk,
ki mašuje za kakega rajncega, ni v mi¬
losti božji, in odpustek pomaga duši, ker
je odpustek navezan le na daritev sv.
maše, in tedaj dušni stan mašnikov ne

*) Sveti oče papež Pij IX. so 25. aprila
1875 določili, da se zamore odpustek svetega
leta, ki ga letaš imamo, ob enem za se in za
duše v vicali zadobiti.

G*

78

opovira njegove moči in veljave (mašnik,
se ve, da je kriv božjega ropa, ako
mašuje v smertnem grehu).

b) Ako papež pri podelovanji od¬
pustka za duše v vicah tirjajo spoved
in sv. obhajilo, je gotovo, da moramo biti
v milosti Božji, ako jim ga nakloniti
hočemo. Posebno je to potrebno za po¬
polne odpustke. Tudi za nepopolne od¬
pustke, ki jih želimo nakloniti dušam v
vicah, opominjajo učeni bogoslovci, si
vselej prizadevajmo, da smo v milosti Božji.

To so tedaj odpustki sploh.  Sad
so terpljenja in predrage kervi Jezusa
Kristusa, sad zasluženja in britkih žalost
Marije, prečiste Device, sad pa tudi ojstre
pokore in terpljenja svetnikov in svetnic
Božjih. Spoznali smo do zdaj dobroto
tega sadu. Odpustki čistijo naše duše
ostankov greha, ker plačajo pravici Božji
naš dolg, ki smo ga naredili pred Bogom
s svojimi grehi; odpustki nas priganjajo,
greha se varovati, ostati v milosti božji
ter opravljati dela keršanske pobožnosti
in zatajevanja samega sebe; odpustki nam
prikrajšajo terpljenje v vicah, ali nas
obvarujejo celo popolnoma vic; odpustki

79

slednjič so naj boljši pripomoček, duše
naših staršev, bratov in sester, prijatlov
in dobrotnikov v vicah tolažiti in jim
berž ko berž pomagati k nebeškemu ve¬
selju. Nikar tedaj ne zametujmo tega
sladkega sadu, ne zanemarjajmo ga, temuč
okušajmo ga pogostokrat. Poslužujmo
se odpustkov ne samo za se, kolikor le
moremo, ampak naklanjajmo jih tudi
dušam v vicah, da se čast Božja od dne
do dne povikšuje, čednosti rastejo med
kristijani čedalje bolj, obilni sad prineso
in se množi ljudstvo Božje v nebesih.
To je naša serčna želja, ktero izrečemo
k sklepu pervega dela.

Konec pervega dela.

80

0 odpustkih posebej.

drugem delu nikakor ne mislimo
■^Mgovoriti o vseh odpustkih, kterikoli
so bili kdaj podeljeni od papežev, ker
to ni namen teh bukev in bi bilo tudi pre¬
obširno, ampak omeniti hočemo le tistih,
kteri so bolj znani med Slovenci, in so
pri njih bolj v navadi, ali s kterimi se
lahko precej soznanijo. S to zbirko od¬
pustkov upamo ustreči tudi duhovnom,
ker jim z njo podamo bukve, iz kterih
ne zajemajo samo za se kakor iz naj
zanesljivšega vira, ampak tudi svojim
ovčicam, ki bi utegnile popraševati o tem
ali onem, morejo dajati določne odgovore
ter jih podučevati, kaj jim je vediti in
storiti k zadobitvi tega ali unega odpustka.
Našteli pa bomo te odpustke, ki so po¬
deljeni na molitve, bratovšine in druge

81

pobožnosti, kakor jih je razverstil jezuit
P. Maurel v svojih bukvah o odpustkih,
in zanesti se sme vsak, da je vse ravno
tako določeno od papežev, kakor najde
zapisano v teh bukvah. P. Maurel namreč
se je trudil več let, da je doveršil to delo
in ustregel dušam, ki segajo po tem
duhovnem kruhu. Večkrat se je podal
v ta namen v Rim in preiskaval tamkej
po papeževih razpisih ter popraševal še
posebej pri sv. zboru odpustkov, da ni
nič vzel v to zbirko, kar bi ne bilo iz¬
virno in zanesljivo ali tako, kakor je
zapisano tamkej. Prestava v slovenski
jezik je narejena zvesto po besedah, ali
vsaj taka, da ima ravno tisti pomen,
kakoršnega imajo izvirne besede. Od¬
pustkom, kteri se smejo tudi dušam v
vicah obračati v prid, je pridjan -j-, in
odpustki po tem takem, kteri nimajo
pridjanega takega križca, se ne morejo
naklanjati dušam v vicah.

O da bi pač pripomogle te bukve,
da bi verne duše dobivale mnogo tolažbe
v ognji očiševanja in da bi jih veliko
veliko bilo rešenih iz vic. Ne pozabimo
svojih rajnkih, temuč storimo zdaj za nje

82

to, kar bomo tudi mi želeli enkrat, da
bi se nam storilo. Nikdar nikoli ne
pozabimo, kar je večna Besnica, Jezus
Kristus rekel: »Blagor usmiljenim, ker
usmiljenje bodo dosegli". (Mat. 5, 7.)

Molitve.

1. Trikrat „Srefo u  anyeljev.

Svet, svet, svet si ti Gospod,
Bog vojskinih trum! Zemlja je
polna tvoje slave! Čast bodi Očetu,
čast bodi Sinu, čast bodi svetemu
Duhu!

Odpustki na to molitvico so:

1. Odpustek 100 dni enkrat  na
dan vsem tistim, ki na čast presvete Tro¬
jice s skesanim sercem molijo to trikrat
„Sveto" angeljev. Trikrat pase  more
dobiti ta odpustek: vsako nedeljo, v praz¬
nik presvete Trojice in vsak dan v osmini
tega praznika.

83

2. Popolni odpustek enkrat  v
mescu, ako jo moliš vsak dan mesca, in
se kteri koli dan spoveš, sv. obhajilo
prejmeš in moliš v papežev namen. (Kle¬
men XIV. 26. junija 1770.) -j-. *)

2 . Trikrat ,,1'ast hodi Očefu u  itd.

To se moli z namenom, zahvaliti se
najsvetejši Trojici za posebne milosd in
predstva, ktere je podelila prečisti Devici
Mariji, zlasti pri njenem častitem vnebo¬
vzetji.

Odpustki:

1. Odpustek 300 dni, ako moliš
to molitvico zjutraj, opoldne in zvečer.

2. Odpustek 100dni vselej,  ka¬
dar jo moliš.

3. Popolni odpustek enkrat v mesci,
ako jo moliš skozi ves mesec vsak dan
zjutraj, opoldne in zvečer. Pa se moraš
(enkrat) spovedati in prejeti sv. obhajilo.
(Pij VII. 11. julija 1815.) -j*.

*) Vediti je pa, da ta in vsi drugi odpustki,
ki so našteti v teh bukvah, veljajo na večne čase,
ako ni zaznamovano nasprotno.

84

3. Tri darovalne molitve k presveti
Trojici za milost srečne smer ti.

I. Najsvetejši Trojici darujemo
zasluge Jezusa Kristusa, v zahvalo
za predrago kri, ktero je Jezus
za nas prelil na oljskem vertu, in
po njegovih zaslugah prosimo
božje Veličanstvo, da nam odpusti
naše grehe.

Oče naš, . . . Češena si Marija, . . .
čast bodi Očetu . . .

II. Presveti Trojici darujemo
zasluge Jezusa Kristusa, v zalivalo
za predrago smert, ki jo je za nas
preterpel na križu, in po njegovih
zaslugah prosimo božje Veličan¬
stvo, da nam odpusti kazni, ktere
smo zaslužili za svoje grehe.

Oče naš, . . . Češena si Marija, . . .
čast bodi Očetu . . .1

III. Presveti Trojici darujemo
zasluge Jezusa Kristusa, v za¬
hvalo za neizrekljivo ljubezen, s
ktero je prišel iz nebes na zemljo,

85

da je našo človeško natoro na se
vzel ter za nas terpel in umeri
na križu; in po teli njegovih za¬
slugah prosimo božje Veličanstvo,
da po smerti sprejme naše duše
v nebeško veličastvo.

Oče naš, . . . češena si Marija, . . .
čast bodi Očetu . . .

Odpustki na te molitvice so:

1. Odpustek 100 dni, kolikorkrat
jih moliš pobožno.

2. Popolni odpustek k sklepu mesca,
ako jih opravljaš vsak dan mesca in po
spovedi in sv. obhajilu moliš v namen
sv. Očeta. (Leon XII. 21. okt. 1823.) f.

4. Tri- ali devetdnevna pobožnost na
čast presvete Trojice.

To pobožnost lahko opravljaš
tri ali devet dni pred praznikom
preš v. Trojice, ali tudi, kadarkoli
hočeš med letom, bodi si očitno z
drugimi ali pa sam za se. Moliš
pa, karkoli hočeš, ker ni nič go¬
tovega določenega.

86

Odpustki:

1. Odpustek 7 let in 7 kvadragen *)
za vsak dan tri- ali devetdnevnice.

2. Popolni odpustek k sklepu te
pobožnosti, ako se skesano spoveš, sv.
obhajilo prejmeš, eno očitno cerkev obišeš
in tamkej nekoliko časa moliš v papežev
namen. (Pij IX. 8. avg. 1847.) -j*.

5. Hvala presvetega Imena Božjega.

Bog bodi hvaljen!
Hvaljeno bodi njegovo sveto ime!
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi
Bog in pravi človek!

Hvaljeno bodi Jezusovo ime!
Hvaljen bodi Jezus v Zakramentu
presvetega Rešnjega Telesa!
Hvaljena bodi prevzvišena Mati
Božja, presv. Devica Marija!
Hvaljeno bodi njeno sveto in čisto
spočetje!

*) Kaj da je kvadragena, beri opombo na
strani 53.

87

Hvaljeno bodi ime Device in Ma¬
tere Marije!

Hvaljen bodi Bog v svojih angeljih
in svetnikih!

Zavoljo ljubezni, ktero smo dolžni
Bogu, in na čast njegovega češenja
vrednega imena, izrekujemo to hvalo v
odškodovanje tako groznega razžaljenja,
ktero mu prizadevajo bogokletneži.

Odpustki:

1. Vsaki krat  odpustek enega
leta. (Pij VIL 23. jul. 1801.)

2. Popolni odpustek enkrat na
mesec  vsem tistim, ki to hvalno molitev
opravljajo vsaj po enkrat na dan, ako se
spovedo, sv. obhajilo prejmejo, eno cer¬
kev ali očitno kapelo obišejo ter tamkej
molijd na papežev namen. (Pij IX. 8.
avg. 1847.) -j*.

6\ Molitve in prošnje.

O Oče, o Sin, o sveti Duh!

O presveta Trojica! O Jezus! o
Marija!

88

Vi blaženi angelji in vsi raj¬
ski svetniki! zadobite mi sledeče
milosti, za ktere prosim po pre¬
dragi Kervi Jezusa Kristusa:

1. Vselej voljo Božjo spolniti.

2.  Vedno z Bogom zedinjen ostati.

3. Le na Boga samega misliti.

4. Boga samega ljubiti.

5. Vse za Boga storiti.

6. Samo čast Božjo iskati.

7.  Edino za Boga se posvetiti.

8. Svoj nič, svojo nevrednost prav
spoznati.

9. Voljo Božjo čedalje bolj spoznati.

10. Tu lahko pristaviš kako posebno
prošnjo po svoji volji.

O presveta Devica Marija!
daruj ti večnemu Očetu predrago
kri Jezusa Kristusa za mojo dušo,
za pravične duše v vicah, za po¬
trebe sv. cerkve, za spreobernje-
nje grešnikov in za ves svet.
Moli potem trikrat: „Cast bodi

89

Očetu". . . . v čast predrage kervi Je¬
zusa Kristusa, eno „0  e šen a si Ma¬
rij a" k žalostni Materi in: »Gospodi
d a j j i m v e čn i mir"  — za duše v vicah.

Odpustki  na te molitve in proš¬
nje so:

1. Odpustek 300 dni, ako molitve
enkrat  na dan moliš s skesanim pa
pobožnim sercem.

2. Popolni odpustek enkrat v
mescu,  ako jih moliš vsak dan, če se
spoveš, sv. obhajilo prejmeš, eno cerkev
ali očitno kapelo obišeš ter tam v namen
sv. Očeta moliš. Sv. obhajilo pa moraš
zadnje tri dni v mescu enkrat prejeti.
(Leon XII. 3. sušca 1827.) *{*. *)

7. Obujenje vere , upanja in ljubezni.

Ko so papež Benedikt XIV. na te
tri Božje čednosti podelili odpustke, so
dovolili, da se smejo obuditi s kterimi
koli besedami, da imajo le nagibe v sebi
za vsako teh treh čednost.

*) Ako so pa te molitve in prošnje natis¬
njene na posebnem listu, se morajo zastonj
deliti ljudem. (Tako tirja papež Leon.)

90

Odpustki: 1) Odpustek 7 let in 7
kvadragen, kolikorkrat pobožno v serci
in z ust  mi  obudiš vero, upanje in
ljubezen.

2. Popolni odpustek enkrat v mescu
za vsacega, kdor jih obudi večkrat; pa
se mora spovedati, sv. obhajilo prejeti
in moliti za sv. cerkev.

3. Popolni odpustek v smertni uri
za tiste, ki so večkrat v življenji obudili
te Božje čednosti. (Benedikt XIV. 28.
prosinca 1756.) f.

8, Ako izrečeš besede:

„Naj se zgodi, naj bo hva¬
ljena in češena vekomaj naj pra-
vičniši, naj višji in naj Ijubeznjivši
volja Božja v vsem, zadobiš:

1. Odpustek 100 dni samo enkrat
na dan.

2. Popolni odpustek enkrat  v letu,
ako to molitvico opravljaš vsak dan, in
kterega koli dne prejmeš sv. obhajilo,
ter moliš na papeževi namen.

3. Popolni odpustek v smertni uri,
ako si v življenji večkrat molil to molitev,

91

in smert sprejmeš vdano, kakor iz Božje
i’oke. (Pij VII. 19. maja 1818.) -f*.

9. Darovavna molitev.

Večni Oče, darujemo ti kri,
terpljenje in smert Jezusa Kristusa,
žalosti preblažene Device in sv.
Jožefa za odpušenje svojih grehov,
za odrešenje ubogih duš v vicah,
za stiske naše matere, sv. cerkve,
in za spreobernjenje grešnikov.

Odpustek 100 dni dobi vsak toli¬
kokrat, kolikork v at moli pobožno to mo¬
litev. Svetujemo pa, da naj jo moli
63krat na dan, kakor kak rožni venec.
(Pij IX. 30. aprila 1860.)

10. Molitev sv. Frančiška Ksaverja
za spreobernjenje nevernikov.

Večni Bog, stvarnik vseh reči,
spomni se duš nevernikov, ktere
si ustvaril po svoji podobi. Glej,
o Gospod, kako se pekel napolnuje

Odpustki. 7

92

s temi dušami tebi v nečast in
pomni, da je tvoj Sin Jezus za
njih zveličanje preterpel naj gro-
zovitniši smert. Ne pripusti več,
prosim te, o Gospod, da bi bil
tvoj Sin zaničevan od nevernikov,
temuč daj se utolažiti po molitvi
svetih mož in sv. cerkve, neveste
svojega najsvetejšega Sina. Spom¬
ni se svojega usmiljenja, pozabi
njih malikovanje in nevero in stori,
da slednjič tudi oni spoznajoTistega,
kterega si poslal, našega Gospoda
Jezusa Kristusa, ki je naše zveliča¬
nje, naše življenje in naše vstajenje,
po kterem smo bili rešeni in
oprosteni, kteremu bodi slava in
veličastvo od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Papež Pij IX. so z razpisom 24.
maja 1847 dovolili odpustek 300 dni
vsem. kteri pobožno molijo to molitev.

93

11. Pesmi: Pridi sv. Duh in Pridi
stvarnik Duh.

1. Pridi sveti Duh, Vladar,

Pošlji svoje luči žar

Iz nebeških visočin!

2. Pridi Oče revežev,

Darovalec vsili darov,

Pridi ogenj svitli sere!

3. O naš Tolažnik krepak,

Dušam našim gost sladak, .

O hladilo presladko.

4. Vtrujenim, počitek, mir,

Vročim mili hlada vir,

Jokajočim Tolažnik.

5. Luč blišeča blažena,

Oj napolni jim serca,

Kteri v Tebe ver’jejo.

6. Brez Božanstva Tvojega,

Nič v človeku ne velja,

Nič v njem ni dobrega.

7. Ti nečisto vse izmij
Vse, kar suho je, polij,

In ozdravi ranjeno!

8. Vkloni vse, omehčaj terdo,

Vnemi, kar omerznilo,

Vodi, kar zgrešilo pot!

*) Po gosp. Bilčevi »Prestavi«
himen sv. cerkve.

naj lepših

7 *

94

9. Daj jim, ki v Te ver’jejo,

Ki v Te terdno upajo,

Sedem blaženih darov!

10. Čednosti zaslugo daj,

Sprejmi nas v presrečni kraj,

V večnega veselja raj. Amen.

Pridi stvarnik sv. Duh.

1. O pridi stvarnik, sveti Duh,

Obiši pamet, dušo nam,

Napolni z rajsko milostjo
Serca, katere vstvaril si.

2. Saj pravimo Ti tolažnik;

In dar Boga neskončnega,
Ljubezen, ogenj, živ studen’c,
Mazilo blago naših duš.

3. Darov sedmerih vir si Ti,

Desnice perst Očetove,

Očetova obljuba Ti

Z jeziki gerla bogatiš.

4. Prižgi razumu pravo luč,

Ljubezen v serca nam izlij,
Slabosti trupla našega,

Daj krepko nam prenašati.

5. Odženi v stran sovražnika,

Dodeli nam pokoja dar,

Pod tvojim vodstvom bomo se
Ogibali škodljivega.


6. Po Tebi daj spoznati nam
Očeta, Sina Božjega;

Da Ti obeh si lastni Duh,

Naj vedno terdno ver’jemo.

7. Očetu slava naj doni,

In Sinu, k’ je od smerti vstal,

In Tolažniku Božjemu
Na večne čase večnosti. Amen.

Odpustki  na obe te pesmi so:

1. Odpustek 100 dni za vsakikrat
in vse dneve leta;

2. odpustek 300 dni na binkoštno
nedeljo in v osmini tega praznika;

3. popolni odpustek enkrat v mescu,
kdor te pesmi vsak dan mesca enkrat
ali večkrat moli s tem namenom,
prositi Boga za ohranjenje edinosti med
keršanskimi vladarji itd. in če prejme
svete zakramente. Pri ti molitvi mora
tedaj imeti namen, ob enem moliti za
potrebe sv. cerkve ;  ni pa potrebno pri-
devati drugih molitev. (Pij VI. 26. maja
1796.) f.

12. Molitev:  ,. Glej o dobrot -

lfivi“ itd.

Glej, o dobrotljivi in naj slajši
Jezus! pred tvojim obličjem se po-

96

nižujem ter te prosim in rotim z
naj večji gorečnostjo svoje duše,
vtisni v moje serce prav žive
občutljeje vere, upanja in ljubezni
in dodeli mi resnično kesanje nad
mojimi grehi z naj terdnejši voljo,
poboljšati se, ko s serčnim gi-
lijenjem in z veliko žalostjo v duhu
gledam pet tvojih ran in premiš¬
ljujem, kar je od tebe, o dobri Jezus,
prerokoval David, prerok: „Moje
roke in moje noge so mi prebodli,
vse moje kosti so razšteli 44 . (Ps.
Sil. 17. 18.)

Pij IX. so 31. julija 1858 dovolili
vsem vernikom popolni odpustek
za vselej, ako se skesano spovedo, sv.
obhajilo prejmejo in to molitev opravijo
pred kako podobo križanega Jezusa pa
molijo za potrebe sv. cerkve, f.

13. Oratio: „Eyo voh celebrare
Missam u  etc.

Ego volo celebrare Missam,
et conticere Corpus et Sanguinem

97

Domini Nosili Jesu Christi juxta
ritum Sanct* Roman* Ecclesi*,
ad laudem omnipotentis Dei, toti—
usque Curi* triumphantis $ ad uti-
litatem meam totiusque Curi* mili-
tantis et patientis; pro omnibus, qui
se commendarunt orationibus meisin
genereetinspecie, acpro felicistatu
Sanct* Roman* Ecclesi*. Amen.

Gaudium cum pace, emendatio-
nemvit*, spatium ver* pceniteriti*,
gratiam et consolationem sancti
Spiritus, perseverantiam in bonis
operibus tribuat nobis omnipotens
et misericors Dominus. Amen.

Gregorius XIII. concessit cuilibet
sacerdoti ante Missam dieenti liane ora-
tionem, 50 annorum indulgentiam. -f*. *)

14. Oratio : „Obsecro te , dulcis-
sime u  etc.

Obsecro te, dulcissime Domine

*) Te molitve in še nekaj druzih nisem
poslovenil, ker so samo za mašnike.

98

Jesu Christe, ut Passio tua sit
mihi virtus, qua muniar, protegar
atque defendar; vulnera tua silit
mihi cibus potusque, quibus pascar,
inebrier atque delecter; aspersio
Sanguinis tui sit mihi ablutio om-
nium delictorum meorum; mors tua
sit mihi refectio, exsultatio, sanitas
et dulcedo cordis mei. Qui vivis
et regnas in ssecula sseculorutn.
Amen.

PiusIX. decr. 11. dec. 1846 concessit
cuilibet sacerdoti liane orationem post
Missam dicenti, trium annorum indul-
gentiam.) -j-. *)

15. Molitev: n DusaKristusova^ itd.

Duša Kristusova, posveti me.
Telo Kristusovo, odreši me.

Kri Kristusova, napoji me.

*) Sv. Oče Pij IX. pa zahtevajo, da se ta
dekret obesi po zakristijah cerkva in očitnih kapel,
ker se na nekterih listih nahajajo nepravi odpustki
na to molitev.

99

V oda iz strani Kristusove, operi me.
Terpljenje Kristusovo, poterdi me.
O dobri Jezus, usliši me.

V svoje rane skrij me.

Ne pusti mi od Tebe ločiti se.
Hudega sovražnika obvaruj me.

V smertni uri kliči me.

In k sebi priti pusti me,

Da s svetniki tvojimi hvalim te
Na vekov veke vse. Amen.

Na to molitev, ktero je sv. Ignacij
Lojolan pogosto molil v svojih duhovnih
vajah, so bili popred zaznamovani od¬
pustki, na ktere se ni bilo zanesti. Sv.
Oče Pij IX. pa so z razpisom 9. pros.
1854 na njo podelili nasledne odpustke:

1. Odpustek 300 dni vsem ver¬
nikom, kolikorkrat opravijo to molitev s
skesanim sercem.

2. Odpustek 7 let mašnikom, ki
jo molijo po sv. maši, in ravno toliko
let vsem kristijanom, ki jo opravijo po
svetem obhajilu.

3. Popolni odpustek enkrat v mescu
vsem, ki imajo pobožno navado, to molitev

100

vsaj enkrat na dan opravljati, ako se
spovedo, sv. obhajilo prejmejo in eno
cerkev ali očitno kapelo obišejo ter tamkej
molijo v namen sv. Očeta. -j-.

16. Darovanje predrage kervi našega

Gospoda Jezusa Kristusa.

Večni Oče! darujem ti pre¬
drago kri Jezusa Kristusa v spravo
svojih grehov in za potrebe sv.
cerkve.

Odpustek 100 dni vsem vernikom,
kolikorkrat to molitvico izrečejo s po¬
božnostjo. (Pij VII. 29. sušca 1817.) *f.

17. Zdildjej k naj svetejšemu Za¬

kramentu.

„Hvala in zahvala bodi brez
konca naj svetejšemu in božjemu
Zakramentu“!

Ako pobožno opraviš to kratko mo¬
litev, dobiš:

1. Odpustek 100 dni, enkrat
na  dan.

2. Odpustek 300 dni vsak četertek
v letu in vsak dan v osmini praznika

101

presv. Rešnjega Telesa, ako to molitvico
v teh dneh po trikrat  izrečeš.

3. Popolni odpustek enkrat v mescu,
ako jo moliš vsak dan meseca, se spoveš,
sv. obhajilo prejmeš in moliš za sv. cerkev.
(Pij VI. 24. maja 1776.)

Da bi pa pobožnost vernikov do
presv. Zakramenta čedalje bolj vneli, so
Pij VII. 30. jun. 1818 in 7. dec. 1819
verh tega še 100 dni odpustka podelili
vsakemu, ki s skesanim sercem moli
Zveličarja in to molitvico izreče, kadar
sliši zvon, s kterim se naznanja, da se
izpostavlja presveti Zakrament, ali da se
blagoslov daje v kterikoli cerkvi; ravno
tako so podelili ta papež 100 dni od¬
pustkov vsakemu, ki pri sv. maši pri
povzdigovanji hostije in zopet pri po¬
vzdigovanji kelha opravi to molitvico in
moli na altarji pričujočega Zveličarja.

Že Gregorij XIII. je 10. aprila 1580
dovolil:

1. Odpustek enega leta  vsaki -
krat, kadar med pozvanjanjem k povzdi¬
govanju konventualne (kakor se imenuje
po samostanih maša, ktera se bere za
samostan) ali farne maše, kjerkoli se že

102

znajdeš, kleče moliš Jezusa v presv. Za¬
kramentu in opraviš v ta namen kako
molitev.

2. Odpustek dveh let,  ako greš
s tem namenom v cerkev in tam med
povzdigovanjem ravno tako moliš Zveli¬
čarja. -j-.

18. Pesem: „Pange Ungua u .

1. Pevaj jezik pesem blago

V čast Telesa Rešnjega ;

Slavi tudi kri predrago,

Ki jo dal za greh sveta,

In prelil je zadnjo srago,

Sad Telesa čistega.

2. čista Deva porodila

Nam Resnico večno  je.

Ta pri nas se je mudila,

Z navki grela nam serce!

Ko Je tek svoj dopolnila,
čuden nam spominj daje.

3. Ko večer poslednji pride,

Ko se zadnji dan mrači,

Z družbo se učencev snide,

Da postavo doverši.

Sveta groza jih obide:

Sebe v hrano jim deli.

*) Po gosp. Bilčevi »Prestavi« naj lepših
himen šv. cerkve.

103

4. Pravi Bog in človek pravi,

Kruh zdaj spremeni v meso,

In iz vina kri napravi,

Moti se okus, oko:

Vendar vera terdna zdravi,

In krepča serce zvesto.

5. *) Ker skrivnost je tukaj taka,

V prahu človek naj kleči;

In podoba stara vsaka
Pred resnico naj beži.

Vera naša, skali enaka
Priča naj, kar čut taji.

6. **) čast in slava razodeva

Naj se Očetu Večnemu;

Čast in slava naj odmeva
v  Sinu Njega ljubemu;

‘čast in slava naj se peva
Duhu trikrat svetemu. Amen.

Kruh z nebes si jim dodelil.
Odg. Ki ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog, ki si nam v prečud¬
nem Zakramentu spominj svojega
terpljenja zapustil, daj nam, te pro-

*) „Tantum ergo“ itd.

**)  „Genitori“ itd.

104

simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje kervi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Ki živiš in kraljuješ
na vekomaj. Amen.

Odpustki: Kdor to pesem: „Pevaj
jezik u . . .  . pobožno in s skesanim ser¬
cem moli in še pristavi versto: Kruh

z nebes'- 1 ’  itd. in molitev. „Bog, ki siv
prečudnem Zakramentu“  itd., dobi odpu¬
stek 300 dni enkrat na dan;  le 100
dni pa dobi, ako moli samo „Tantum
eryo u  itd. in „Genitori u  itd. z verstjo in
molitvijo vred. Trikrat v letu pa dobi
popolni odpustek, in sicer: na veliki
četertek, na sv. Rešnjega Telesa
dan  ali pa kaki dan v osmini tega praz¬
nika in kaki drugi dan v letu, ki si ga
vsak sme izbrati po svoji volji, ako ima
pobožno navado, velikokrat ali vsaj de¬
setkrat vsak mesec moliti „Pevaj jezik u
ali pa tudi samo „Tantum ergo u  itd.
Toda mora se spovedati, sv. obhajilo pre¬
jeti, eno cerkev obiskati in tamkej na
papežev namen moliti. (Pij VII. 25. avg.
1818.) f.

105

19. Darovanje Zveličarju.

„0 moj ljubeznjivi Jezus! da
ti svojo hvaležnost skažem in ti
zadostujem za mnogotero svojo
nezvestobo, ti jest I. I. darujem
svoje serce in se ti posvetim vsega
ter sklenem s tvojo milostjo, te
nikoli več ne razžaliti^.

To darovanje samega sebe moraš
opraviti pred podobo Jezusovega
presvetega serca.

Odpustki: 1. 100 dni enkrat  na
dan, ako se daruješ skesanega serca.

2. Popolni odpustek enkrat v mescu,
ako to molitev ves mesec moliš po enkrat
na dan, se spoveš, sv. obhajilo prejmeš
in moliš na papežev namen. (Pij VII.
9. junija 1807 in 26. sept. 1817.) -J*.

20. Zdihljej: „Jloj Jezus , usmi¬
ljenje. u

Odpustek 100 dni, kolikorkrat iz¬
rečeš te besede. (Leon XII. je 1. 1824
ta odpustek dovolil ustmeno. — Poterdili
so ga pa Pij IX. 23. sept. 1857 za vse
čase.) j-.

106


Ta zdihljej naj se izreka umirajočim,
ki ne morejo opravljati dolgih molitev.

21. Na zdihljej : „■Jezus, moj Bog ,

ljubim te čez rse“ 9

je podeljen odpustek 50 dni vsem,
ki ga izrečejo s skesanim in hvaležnim
sercem v kteremkoli jeziku. *) Vdeleže
se ga tudi tisti, ki delajo v dušnem pa¬
stirstvu, ali se trudijo za zveličanje svo¬
jega bližnjega ter ga opominjajo, da naj
ga opravlja. (Pij IX. 7. maja 1854»)

22. Zdihljej: „0 presladki Jezus!
ne bodi mi Sodnik , temuč Od¬
rešenik 1“

Odpustki: 1. 50 dni, kolikorkrat
izrečeš ta zdihljej.

2. Popolni odpustek pa zadobiš v
praznik sv. Jeronima Emilijana (20, jul.),

*) Prav za prav se moremo odpustkov, ki.
so na molitve podeljeni, le vdeležiti, ako jih mo¬
limo v jeziku, v kterem so bili podeljeni. Vendar
pa so Pij IX. meseca decembra 1. 1864 dovolili,
da se te molitve smejo moliti v vsakem jeziku,
da se dobe odpustki, toda prestava mora biti prav
natančna.

107

ki je to molitvico posebno rad molil;
ali pa kaki drugi dan v osmini tega
praznika, ako se spoveš, sv. obhajilo
prejmeš, eno cerkev obišeš in tamkej
moliš za sv. cerkev. (Pij IX. 11. avg.
1851 in 29. novembra 1853.) -j*.

23. Presveti imeni Jezus in Marija.

„Hvaljen bodi Jezus Kristus
— na vekomaj. Amen. w

Odpustki: 1. 100 dni, kolikorkrat

kdo pozdravi koga z besedami: „Hvaljen
bodi Jezus Kristus", in mu ta odgovori:
„Na vekomaj. Amen".

2. Odpustek 25 dni, kolikorkrat
pobožno izrečeš presveti imeni Jezus in
Marija.

3. Popolni odpustek pa dobiš v
smertni uri, ako si imel lepo navado v
življenji, druge tako pozdravljati ali pa
velikokrat pobožno izreči sveti imeni Jezus
in Marija in v smertni uri, ako ne z
ustmi, vsaj s skesanim sercem izrečeš
ti sladki imeni. Ravno teh odpustkov so
deležni pridigarji in drugi, ki verne
kristijane napeljujejo k temu pobožnemu

Odpustki. 8

108

pozdravljanju in k pogostemu klicanju
svetih imen Jezusa in Marije. (Sikst V.
in Benedikt XIII. 12. pros. 1728, in
Klemen XIII. 5. sept. 1759.) f.

24. Drugo pozdravljanje.

„HvaIjen bodi Jezus in Marija
— danes in vselej ali na vekomaj
Amen.“

Kolikorkrat se dva tako pozdravita,
dobita oba odpustek 50 dni. (Pij IX.
16. sept. 1864.) *)

25. Litanije presvetega imena Je¬
zusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
Bog sveti Duh, nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,

*) Popolni odpustek pa v smertni uri.

109

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, blišoba Očetova,

Jezus, svetloba večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,

Jezus, angelj velikega sveta,

Jezus, naj mogočnejši,

Jezus, naj poterpežljivši,

Jezus, naj pokornejši,

Jezus, krotki in iz serca ponižni,
Jezus, prijatel čistosti,

Jezus, naš ljubivec,

Jezus, Bog mini,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednost,

Jezus, gorečnik duš,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališe,

Jezus, oče ubozih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

8 *

usmili se nas!

110

a

CQ

S3

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naša pot in naše življenje,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, razsvetljevavec prerokov,

Jezus, mojster aposteljnov,

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč spričevavcev,

Jezus, luč spoznovavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega zlega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smerti,

Zanemarjanja tvojih navdihljejev,

S skrivnostjo svojega svetega včlo
večenja,

S svojim rojstvom,

S svojim detinstvom,

S svojim Božjim življenjem,

S svojimi trudi

E3

N

QJ

►""D

XXI

O

Sh

111

S svojo smertno bridkostjo in svojim
terpljenjem,

S svojim križem in svojo zapušenostjo,

S svojimi omedlevcami,

S svojo smertjo in svojim pokopom,

S svojim vstajenjem,

S svojim vnebohodom,

S svojim veseljem,

S svojim veličastvom,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel: Prosite in hote prejeli; išite
in bote našli; terkajte in se vam
bo odperlo; dodeli nam, te prosimo,
po naši prošnji gorečnost svoje
božje ljubezni, da te iz vsega serca,

112

z besedo in z djanjem ljubimo, in
te nikdar ne nehamo hvaliti.

Dodeli nam, o Gospod, da strah
in ljubezen do tvojega svetega
imena vedno ohranimo, ker nikdar
svojega vladanja ne odtegneš tistim,
ktere v resnici svoje ljubezni iz-
rejaš. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem.

Te litanije so bile še le leta 1862
poterjene za ves keršanski svet in Pij IX.
so podelili na nje odpustek 300 dni,
kterega se pa le potem moremo vdeležiti,
ako škof za svojo škofijo dobe od papeža
dovoljenje, da se smejo moliti pri očitni
službi Božji.*) Velja pa to le, ako se
molijo v latinskem jeziku. Vendar pa
škof morejo od papeža tudi dovoljenje
dobiti, da se smejo moliti v maternem

*) Pri očitni službi Božji se smejo le litanije
vseh svetnikov in lavretanske litanije moliti. Za
vse druge litanije pa morajo škof od sv. zbora
odpustkov imeti dovoljenje, da se smejo očitno
moliti.

113

jeziku in se enako dobe odpustki. Toda,
kadar je tako, jih mora vsak za se moliti.

26. Molitvica k presvetemu Sercu

Jezusovemu .

Jezus, ki si krotak in iz Serca
ponižen, stori moje serce enako
svojemu.

Odpustek 300 dni, ako pobožno iz¬
rečeš ta zdihljej. (Pij IX. 25. pros. 1868.)

27. Trije zdihljeji k Jesusu , Marnji

in sv. Jožefu.

„Jezus, Marija, Jožef! Vam
darujem svoje serce in svojo dušo.

— Jezus, Marija, Jožef! poma¬
gajte mi v zadnjem smertnem boju.

— Jezus, Marija, Jožef! naj se
moja duša loči z Vami v miru! w

Odpustek 300 dni, kolikorkrat po¬
božno in vsaj s skesanim sercem izrečeš
to trikratno klicanje. (Pij VII. 29. aprila
1807.) Odpustek 100 dni, kolikorkrat
izrečeš le enega teh zdihljejev. (Pij VII.) f.

114

28. „Sacrosanctce et individute Tri-
nitati u  etc.

Sacrosanctse et individuse Tri-
nitati, cnicifixi Domini nostri Jesu
Christi humanitati, beatissimse et
gloriosissimse, semperque Virginis
Marise foecimdse integnitati, et
omnium Sanctorum universitati sit
sempiterna laus, honor, virtus et
gloria, ab omni creatura, nobisque
remissio omnium peccatorum per
infinita ssecula sseculorum. Amen.

f r .  Beata viscera Marise Vir¬
ginia, quse porta veruntseterni Patris
Filium.

R. Et beata ubera, quse lac-
taverunt Christum Dominum. Pater
noster . . . Ave Maria . . .

Orationem praedictam devote post
Officium recitantibus, Leo Papa X. de-
fectus et culpas in eo persolvendo ex
humana fragilitate contractas, indulsit: et
dicitur flexis genibus (exceptis infirmis,

115

qui eam non possunt recitare flexis
genibus. (Pius IX. 12. julii 1855.)

29, Dnevne ure (brevirj preblažene

Device.

Te dnevne ure morajo biti rimske,
ako hočeš deležen biti odpustkov, ki so
na nje podeljeni. So pa ti le:

1. Odpustek 100 dni, kolikorkrat
jih kdo pobožno opravi, kije zavezan
(dolžan) jih moliti, in so predpisane po
rimskem brevirju.

2. Odpustek 50 dni dobi vsak
kri  s ti  j an,  kolikorkrat jih moli pobožno.
(Sv. Pij V. 9. jul. 1568; in 5. apr. 1571.) j-.

30. Kratke dnevne ure (brevirj brez¬

madežnega Spočetja.

Odpustek 300 dni, kolikorkrat jih
moliš. (Gregorij XVI. ga je ustmeno do¬
volil 5. dec. 1837.)

Te dnevne ure se smejo moliti le v
latinskem jeziku, da se dobe odpustki;
so tedaj bolj za duhovne in nune pri¬
pravne, ki brevir molijo.

116

31. Lavretanske litanije.

Te litanije se zavoljo tega tako ime¬
nujejo, ker jih že od nekdaj slovesno
pojo v kapeli naše ljube Gospe v Loreti
na Laškem. Imenujejo se tudi litanije
Matere Božje in jih najdeš v vsakih mo-
litvinih bukvah.

Na te litanije podeljeni odpustki so:

Odpustek 300 dni, kolikorkrat jih
moliš.

Popolni odpustek pa dobiš o zapo¬
vedanih praznikih preblažene Device (Ci¬
sto spočetje, Rojstvo Marije ali mali Šma¬
ren, Oznanjenje, Svečnica in Veliki Šma¬
ren ali Vnebovzetje Device Marije), ako
jih moliš vsak dan. Toda razun tega mo¬
raš v teh praznikih prejeti sveta zakra¬
menta, eno očitno cerkev obiskati in tamkej
moliti na papežev namen. (Pij VII. 30.
sept. 1817.) f.

Ni pa treba pristavljati tem litani¬
jam molitve: „Prosimo te, o Gospod" itd.,
da si deležen odpustka; ravno tako ne
smeš pridajati k litanijam nobene verste
sam od sebe, kakor so; „Marija naša
pomočnica," — „Kraljica sv. škapulirja,"

117

— ^Kraljica sv. rožnega venca." *) itd.
Le to versto: ^Kraljica brez madeža
izvirnega greha spočeta" smeš pristaviti,
ako že ni zraven, ker ta stavek je od leta
1854 verska resnica in ga je sv. zbor
obredov 8. aprila 1865 pristaviti dovolil.

32. „Angelj Gospodov 11  ali „ Nebes
Kraljica 11  itd.

i?.  Angelj Gospodov je oznanil
Mariji.

Odg. In je spočela od sv. Duha.

Češena si Marija . . .

Glej, dekla Gospodova sem.
Odg. Zgodi se mi po tvoji besedi.

Češena si Marija . . .
f.  In beseda je meso postala.
Od£. In je med nami prebivala.
Češena si Marija . . .

Ako hočeš,  skleneš angeljsko če-
šenje tako le:

*) Le udje bratovšine sv. rožnega venca
smejo pri rožnem vencu pristaviti: »Kraljica pre¬
svetega rožnega venca!« (Sv. zbor obredov 13.
jul. 1675.)

118

y.  Prosi zanas, sv. Božja porodnica.
Odg. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, o Go¬
spod, v naše serca vlij; da, ki
smo po angeljevem oznanjenji včlo-
večenje Kristusa tvojega Sina spo¬
znali, po njegovem terpljenji in
križu častitljivo vstajenja dosežemo.
Po ravno tistem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

O velikonočnem času pa, to je: od
velike sabote opoldne  do sabote opoldne
pred praznikom presvete Trojice, se moli
stoje  namesto: Angelj Gospodov . . .
to le:

Nebes Kraljica raduj (veseli)
se: aleluja. Ki si ga zaslužila no¬
siti: aleluja.

Vstal je, kakor je rekel: aleluja.

Prosi za nas Boga: aleluja.

Veseli in raduj se, Devica
Marija: aleluja.

119

Odg 1 . Ker je Gospod resnično
vstal: aleluja.

Molimo.

O Bog, ki si po vstajenji svo¬
jega Sina, našega Gospoda Jezusa
Kristusa, svet razveseliti blago¬
volil, dodeli, te prosimo, da po nje¬
govi materi Devici Mariji veselje
večnega življenja dosežemo. Po
ravno tistem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Odpustki: 1. Odpustek 100 dni,
kolikorkrat, kadar zjutraj, opoldne 'ali
zvečer zvoni angeljsko češenje, to molitev
s skesanim sercem in kleče moliš; tedaj
odpustek 300 dni, ako moliš angeljsko
češenje trikrat na dan.

2. Popolni odpustek enkrat na mesec,
ako angeljsko češenje vsak dan kleče
in s skesanim sercem moliš ali zjutraj,
ali opoldne, ali zvečer; toda spovedati
se moraš, sv. obhajilo prejeti in moliti
za sv. cerkev. (Benedikt XIII. 14. sept.
1724.) f.

120

O velikonočnem času pa se ne moli:
Angelj Gospodov . . .; ampak: „Nebes
Kraljica" ... z verstjo in molitvijo,
kakor smo omenili zgoraj. Vendar pa
ne zgubi odpustkov, kdor ne zna te mo¬
litve in moli skozi leto in dan vedno le:
„Angelj Gospodov" . . .; le to je treba
vediti, da se: „Angelj Gospodov" . . .
v sabotih zvečer, v nedeljah opoldne in
zvečer mora stoje  moliti. „Nebes Kra¬
ljica" ... se pa vedno moli stoje. —
V krajih pa, kjer se ne sliši nobeno
zvonenje zjutraj, opoldne in zvečer, se
ljudje že vdeleže teh odpustkov, ako
molijo angeljsko češenje v tistih urah, v
kterih ga po navadi zvoni. (Pij VI. 18.
sušca 1781.)

83.  „ Čečena bodi Kraljica u  ... in
„pod tvojo pomoč pribežimo u  . . .

Z j utraj.

v

Cešena bodi Kraljica, mati
milosti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češena! K tebi vpijemo
zapušeni Evini otroci. K tebi
zdihujemo žalostni in objokani v

121

tej solzni dolini. Oh, oberni tedaj
naša pomočnica, svoje milostljive
oči v nas, in pokaži nam po tem
revnem življenji Jezusa, blaženi
sad svojega telesa, o milostljiva,
o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija!

Naj te hvalim, o posvečena

Devica!

Odg. Daj mi moč zoper so-
vražnike v  svoje.

jfr.  Cešen bodi Bog v svojih
svetnikih.

Odg. Amen.

Zvečer.

Pod tvojo pomoč pribežimo,
o sveta Božja porodnica, ne za-
verzi naših prošinj v naših po¬
trebah, temuč reši nas vselej vsih
nevarnost, o častitljiva in blažena
Devica.

Naj te hvalim, o posve¬
čena Devica.

122

Odg. Daj mi moč zoper so-
vražnike y  svoje.

Češen bodi Bog v svojih
svetnikih. Odg. Amen.

Kdor zjutraj moli: „Češena bodi Kra¬
ljica" ... in zvečer: „Pod tvojo pomoč" ...
z versticami in odgovori vred, in ima
namen, popraviti vse razžaljen j e, ktero
se je storilo Materi Božji in svetnikom,
ter zagovarjati in razširjati češenje nji¬
hovih svetih podob, dobi:

1. Vsak dan v tedni 100 dni od¬
pustkov.

2. Vsako nedeljo 7 let in 7 kva-
dragen.

3. Dvakrat na mesec, dve nedelji,
kteri si smeš sam izvoliti, pa dobiš po¬
polni  odpustek, ako se spoveš, sv. ob¬
hajilo prejmeš in na papežev namen
moliš.

4. Popolni odpustek pod ravno
tisto pogojo na vse praznike Matere Božje
in na vseh svetnikov dan.

5. Popolni odpustek tudi v smertni
uri, ako si v življenji tako opravljal te
molitve, kakor je zgoraj povedano in

123

prejmeš zakramenta sv. pokore in presv.
Rešnjega Telesa, ali si vsaj skesanega
serca. (Pij VI. 5. aprila 1786.) -j%

34. Zdihljej : »Sladko serce Mari¬
jino, hodi moja rešiier u ,

1. Odpustek 300 dni, kolikorkrat
to molitvico izrečeš pobožno in s ske¬
sanim sercem.

2. Popolni odpustek enkrat v me¬
secu, kdor jo opravlja skozi mesec dni,
sv. obhajilo prejme, eno cerkev ali očitno
kapelo obiše in moli v namen sv. Očeta.
(Pij IX. 30. sept. 1852.) f.

35. Molitev k svetemu sercu Marijinim.

O serce Marije, Matere Božje
in naše Matere! preljubeznjivo
serce, nad kterim ima svoje do-
padajenje neskončnega češenja
vredna Trojica; serce, vredno vse
časti in ljubezni angeljev in ljudi!
serce, naj bolj podobno Jezusovemu
Sercu, kterega naj popolniši po¬
doba si; serce, polno dobrote in

Odpustki. 9

124

prepolno usmiljenja za naše reve,
blagovoli otajati led naših sere in
stori, da se popolnoma vdajo Sercu
Božjega Odrešenika. Presuni jih
z ljubeznijo do tvojih čednost in
vnemi jih s svetim ognjem, ki
gori vedno v tebi. Sprejmi pod
svoj plajš sveto cerkev, varuj jo,
bodi vedno njeno sladko pribeža-
liše in nepremagljiva bramba zoper
napade njenih sovražnikov. Bodi
naša pot k Jezusu in nakloni nam
vse milosti, ki jih potrebujemo za
svoje zveličanje. Bodi nam pomoč
v potrebah, tolažba v britkostih,
moč naša v skušnjavah, pribeža-
liše v preganjanjih, varstvo v vseh
nevarnostih, posebno pa v zadnjih
bojih našega življenja, v smertni
uri, v tistem strašnem trenutku,
na kterem stoji naša večnost;
takrat, ko se bo ves pekel vzdignil
zoper nas, da bi požerl naše duše,

125

takrat, o premila Devica! daj, da
spoznamo ljubezen tvojega mater¬
nega serca in vso oblast, ki jo
imaš čez Serce Jezusovo, in odpri
nam v viru vsega usmiljenja varno
pribežališe, da pridemo v nebesa,
in ga tamkej s teboj vred hvalimo
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Hvalni rek na čast presvetih Sere Jezusa
in Marije.

„Spoznano, hvaljeno, češeno
ljubljeno, slavljeno in poveličevano
bodi vselej in povsod Božje Serce
Jezusovo in naj čistejši serce
Marijino. Amen. u

Odpustki, ktere je Pij VII. podelil
tistim, ki to molitev pobožno opravijo, so :

1. Odpustek 60 dni le enkrat
na dan.

2. Popolni odpustek o treh praz¬
nikih: Rojstva, Vnebovzetja in sv. serca
Marijinega za tiste, ki vsak dan skozi
leto opravijo to molitev, ako se spovedo,
sv. obhajilo prejmejo, eno cerkev ali en

9*

126

altar Matere Božje obišejo in tamkej
molijo na papežev namen.

3. Popolni odpustek v smertni uri
zadobe tudi tisti, ki so jo molili v živ¬
ljenji« (Pij YII. 18. avg. 1807; 1. sveč.
1816 in 26. sept. 1817.) f.

36. Stabat mater  . . . ali: Mati ža¬
lostna  . . .

1. Mati žalostna je stala,

Zraven križa — se jokala,

Ko na njem je visel Sin.

2. Dušo njeno, ki zdihuje,

V britki žalosti tuguje,

Meč presune bolečin.

3. O kak žalostna je bila
Tista blažena in mila

Mati Edinega Sinul

4. Kak zahvala, kak zdih’vala,

Kak je tresla se, jokala,

Kadar strašno je terpel!

5. Kje je človek, da solzica
Britka mu ne zmoči lica,

Ko bi vidil Mater to?

6. O koga ne bi ganilo,

Ko bi vidil Mater milo

S Sinom, ki terpi grozno ?

*) Iz g. Bilčeve »Prestave« str. 39.

127

7. Za pregrehe svoj’ga roda
Vidi Jezusa, Gospoda

V bolečinah bičan'ga.

8. V Sina ljub’ga gled upira,

Ki v britkosti grozni umira

In življenja tek konča.

9. O Devica, vir ljubezni,

Daj, da čutim moč bolezni,

Da se s tabo posolzim.

10. Daj, da serce bo goreče,
Kristusa, Boga ljubeče, —

Da dopasti mu želim.

11. Sveta Mati! to dodeli,

Rane Kristusa preseli,

Vtisni živo v serce mi!

12. Muke Sina, ki v rešenje
Moje — je dar’val življenje,

Mati deli z mano Ti.

13. Daj, da s Tabo jaz žalujem,
Da nad Križanim tugujem

Vedno, doklerkolj živim.

14. Zraven križa s Tabo stati,
Združen s Tabo žalovati,

S Tabo jokati želim.

15. Blažena devic Devica,

Meni sladka pomočnica,

Daj, da s Tabo jokam se!

128

16. Daj, da Kristusa terpljenje,

Nosim celo to življenje,

Rane vtisni mi v serce.

17. Z ranami mi dušo rani,

S križem Sinovim me brani,

Sveta kri me naj poji.

18. Ti boš v varstvo me sprejela,
Ognju večnemu otela,

Ko Sodnik se oglasi.

19. Naj me sveti križ tolaži,

Smert naj Kristusa me blaži,

Milost me obdaja naj.

20. Ko pa truplo smert uzame,

Daj, da dušo mi objame

Slave večne — srečni kraj. Amen.

Odpustki, na to pesem podeljeni, so:
Odpustek 100 dni, kolikorkrat jo
pobožno moliš, da bi počastil žalost
preblažene Device. (Inocencij XI. 1. sept.
1681 .) f.

37. „Memorare u  ali: pomni se, o

premila Devica u .

Spomni se, o premila Devica
Marija, da še nikoli ni bilo sli¬
šati, da bi bil kdo zapušen, ki je

129

pod tvojo brambo pribežal, na tvojo
pomoč klical, se priporočal tvoji
priprošnji. S tem zaupanjem navdan,
k tebi hitim, o devic Devica, k
tebi pridem in zdihujoč grešnik
stojim pred teboj, o Mati večne
Besede, ne zaverzi mojih besedi,
temuč sliši in usliši me milostljivo.
Amen.

Odpustki: 1. 300 dni, kolikor-

krat moliš to lepo molitvico sv. Bernarda.

2. Popolni odpustek enkrat  na
mesec, ako imaš lepo navado, jo moliti
vsaj enkrat na dan;  toda se moraš spo¬
vedati, sv. obhajilo prejeti, eno cerkev
ali očitno kapelo obiskati in tamkej mo¬
liti v namen sv. cerkve. (Pij IX. 11. dec.
1846.) f.

38. Zdihljeji na čast brezmadežnemu
Spočetju.

1. „Hvaljeno bodi sveto in
brezmadežno Spočetje preblažene
Device Marije“.

130

2 .  „V svojem Spočetju, o
Devica Marija! si bila brezma¬
dežna; prosi za nas Očeta, čigar
Sina Jezusa si od svetega Duha
spočela in rodila

Odpustki: Kdor enega ali dru-
zega teh zdihljejev izreče pobožno in
skesano, dobi vsakikrat 100 dni odpustkov.
(Pij VI. 21. nov. 1793.) j-.

39. Molitev:  „0 Gospa moja u .

O Gospa moja, o Mati moja!
tebi se vsega darujem, in da se
ti skažem vdanega, ti posvetim
danes svoje oči, svoje ušesa,
svoje usta, svoje serce, in popol¬
noma vsega samega sebe (za
zenske:  in popolnoma vso samo
sebe). Ker sem tedaj tvoj (tvoja)
o dobra Mati, varuj me, brani me,
kakor svojo lastnino in posestvo.

Zdihljej v skušnjavah.

O Gospa moja, o Mati moja!
spomni se, da sem tvoj (tvoja)!

131

varuj me, brani me, kakor svojo
lastnino in posestvo.

Odpustki: Kdor to molitev z

zdihljejem vred in eno Češenasimarijo
moli zjutraj in zvečer s skesanim sercem
in ima namen, po Marijini priprošnji
premagati skušnjave, zlasti nečiste skuš¬
njave, dobi vsak dan 100 dni odpustka, in
verh tega enkrat v mesecu popolni
odpustek,  ako to pobožnost opravlja
skozi mesec dni, in tistega dne, kadar
prejme sv. obhajilo, eno cerkev ali očitno
kapelo obiše in tam moli na papežev
namen. Za sam zdihljej je 40 dni od¬
pustka, kolikorkrat ga pobožno izrečeš v
skušnjavah. (Pij IX. 5. avg. 1851.) f.

40. Molitev k preblaženi Devici in k
sv. Ani.

v

„Cešena bodi, polna milosti;
Gospod je s teboj; tvoja milost
bodi z menoj; ti sl blagoslovljena
med vsemi ženami, in blagoslov¬
ljena bodi sveta Ana, tvoja mati,
od ktere si bila, o Devica Marija,

132

rojena brez madeža in greha! iz
tebe pa je rojen Jezus Kristus,
Sin živega Boga. Amen w .

Odpustki: Kdor to molitev opravi
pobožno in skesanega serca, dobi vsaki-
krat odpustek 100 dni;

popolni odpustek  pa na sv. .
Ane dan, to je 26. mal. šerp. ali julija,
ako jo moli vsaj desetkrat na mesec;
toda se mora spovedati, sv. obhajilo pre¬
jeti, eno cerkev obiskati in tamkej moliti
na papežev namen. (Pij VII. 10. pro¬
sinca 1815.) -j*.

41. Rožni venček brezmadežnega
Spočetja.

Razdeljen je v tri dele in ima 15
jagod: tri debele in dvanajst drobnih.
Pri treh debelih jagodah se moli „0čenaš“,
pri drugih drobnih jagodah pa „Cešena-
simarija“. Privezana mu je svetinja
brezmadežnega Spočetja. Da se kdo
vdeleži odpustkov, ki so nanj podeljeni,
mora imeti rožni venček, kije blagoslovljen
od zato pooblastenega mašnika. Očetje
kapucini imajo (pred vsem) pravico ta

133

rožni venček blagoslovljati, in general-
prokurator tega reda sme druge redovne
in svetne mašnike v to pooblastiti.

Kako pa se moli ta rožni venček?

Naj pred stori sv. križ, in potem reci:

„Hvaljeno bodi sveto in brezmadežno
Spočetje preblažene Device Marije"; moli
potem na pervo debelo jagodo: „0če naš"
in na perve 4 drobne jagode: 4 „Ceše-
nasimarije" in potem: „Čast bodi Očetu".
. . . Kavno tako moli tudi druga dva
dela: „HvaIjeno bodi" . v . . „0če naš"...
„Češenasimarija“ ... „Čast bodi Očetu" ...

Odpustki:  1. Odpustek 300 dni,
kolikorkrat ga moliš skesanega serca.

2. Popolni odpustek vsak mesec,
ako ga skozi mesec moliš vsak dan en¬
krat, se spoveš in sveto obhajilo prejmeš.
(Pij IX. 22. jun. 1855.) -j-.

42, Molitev k svetemu Jožefu.

Spomni se, o prečisti ženin
Marijin, o moj Ijubeznjivi varh,
sv. Jožef, da še nikoli ni bilo
slišati, da bi bil kdo nepotolažen
prosil tvojega varstva ali tvoje

134

pomoči. Z zaupanjem pridem pred
te, in se ti priporočim prav go¬
reče. Ne zaverzi mojih prošinj,
ti rednik mojega Zveličarja, temuč
sliši in usliši jih milostno. Amen.

Odpustek; Enkrat na dan 300
dni, kdor to molitev moli pobožno. (Pij
IX. 26. jun. 1863.) -j-.

43. Molitev:  „O častitljivi sv. Jožef. u

O častitljivi sv. Jožef, Oče in
zavetnik devic, zvesti varh, kte-
remu je Bog nedolžnost samo,
Jezusa Kristusa, in Marijo, devic
Devico izročil, o prosim in zaro-
tujem te po Jezusu in Mariji, teh
tebi tako dragih zastavah, zadobi
mi milost, da se obvarujem neči¬
stosti, in s čistim, deviškim sercem
služim Jezusu in Mariji, in da v
njihovi službi stanoviten ostanem
v popolni čistosti. Naj se zgodi
tako.

135

Odpustek: Pij IX. so 3. sveč.
1863 dovolili odpustek 300 dni po enkrat
na dan vsakemu, kdor pobožno in ske¬
sanega serca opravi to molitev.

44. Hvalna pesem sv. Mihaelu nad -
angelju na čast.  *)

1. Blišoba, moč Očetova,

Življenje, Jezus, naših sere;

Med angelji Te hvalimo,

Ki voljo Ti spolnujejo.

2. Tisučkrat tisuč vojnikov
Se bije zate množica:

Premaga Mihael, razpne
Rešenja znamnje, slavni križ.

3. Ostudno glavo zmajevo

V globoko verže dno pekla,

Vodnika in upornike
Zažene ’z dvora rajskega.

4. Prot’ vodniku ošabnosti

Z glavarjem tem se združimo,

Da nam s prestola Jagnjeta
Doide večne slave ven’c.

5. Očetu, ino Sinu ž njim,

Ob enem Tebi, Sveti Duh,

Kakor je b’la, naj večno bo
Brez prenehanja slava vsa! Amen.

*) Iz g. Bilce ve „ Prestave" str. 15.

136

Predpev: Prečastitljivi knez,
sveti nadangelj Mihael, spomni se
nas, prosi za nas Sinu Božjega
tukaj in povsod in vselej.

V obličji angeljev ti bom
hvalo pel, o moj Bog;

Odg. Molil bom pred tvojim
svetim tempeljnom in oznanoval
tvoje ime.

Molimo.

O Bog, ki po prečudnem redu
podeluješ službe angeljev in ljudi;
dodeli nam milostno, da tisti, ki
so v Tvoji službi v nebesih vedno
pri Tebi, naše življenje varujejo
na zemlji. Po Gospodu našem Je¬
zusu Kristusu . . .

Odpustki: Da bi se pobožnost
k sv. Mihaelu nadangelju, knezu nebeške
vojske, povikševala čedalje bolj, in da bi
nas toliko bolj varoval v hudih časih,
v kterih živimo, je papež Pij VII. po¬
delil odpustek 200 dni, kterega se more

137

enkrat na dan vsak vdeležiti, kdor moli
to pesem s predpevom in molitvico vred
sv. Mihaelu na čast. Kdor jo pa skozi
mesec moli vsak dan, sv. zakramente
prejme in moli tudi v namen sv. cerkve,
dobi popolni odpustek.  (Pij VII.
6. sušca 1817.) -j*.

45. Molitev k sv. angelju varhu.

Angelj Božji, ki si moj varil,
mene tebi izročenega z viši lju¬
beznijo, razsvitljuj, varuj, vladaj in
vodi. Amen.

Odpustki:  1. Odpustek 100 dni,
kolikorkrat moliš to molitev pobožno in
s skesanim sercem.

2. Popolni odpustek pa dobi na
praznik angeljev varhov, kdor skozi vse
leto vsak dan zjutraj in zvečer to mo¬
litvico opravlja, ako ta praznik prejme
sv. obhajilo, eno cerkev ali očitno kapelo
obiše in tamkej na papežev namen moli.

3. Popolni odpustek vsak mesec
enkrat, kteri dan hočeš, z ravno to
pogojo.

4. Popolni odpustek tudi v smertni

138

uri, kdor to molitvico večkrat opravi v
življenji. (Pij VI. 2. okt. 1795 in 20.
sept. 1796; Pij VII. 15. maja 1821.) -j-.

46. Molitev k sv. Alojziju z Gonzage.

O sveti, z angeljsko čednostjo
ozaljšani Alojzi! priporočim ti, ako-
ravno sem naj nevrednejši tvoj
častivec, posebno čistost svoje
duše in svojega telesa. Pri tvoji
angeljski čistosti te zarotim, pri¬
poroči me Jezusu Kristusu, brez¬
madežnemu Jagnjetu in njegovi
presveti Materi, devic Devici, in
obvaruj me vsacega smertnega
greha. Ne dopusti, da kdaj padem
v kak nečisti greh; temuč, ako
me vidiš v kaki skušnjavi ali ne¬
varnosti greha, odženi od mene
vse te nečiste misli in nagnjenja;
oživi potem spet v meni misel na
večnost in na križanega Jezusa,
in vtisni globoko v moje serce
občutek svetega strahu božjega;

139

vnemi v meni ogenj božje ljubezni,
da na zemlji tebi sledeč zaslužim
v nebesih s teboj Boga vživati.
Amen.

Oče naš . . . Češena si Marija . . .

Kdor to molitev pobožno in skesa¬
nega serca moli, zadobi enkrat  na dan
100 dni odpustka. (Pij VII. 6. sušca
1802.) f.

47. Tri „Očenaše u  in tri  „Češena si
Marije u  za vernike , ki so v smertnih
težavah.  * )

>

Te tri Očenaše moli v spominj terp-
ljenja in smertne težave našega Gospoda
Jezusa Kristusa, in tri češena si Marije
v spominj britkih žalost, ki jih je Ma¬
rija preterpela pod križem pri smerti
svojega Sina. Moli jih pa kleče, ako
nisi bolan.

Odpustki:  1. Odpustek 300 dni,
kolikorkrat jih moliš.

2. Popolni odpustek enkrat na mesec,
kteri dan hočeš, ako moliš te molitve

*) Vsak dan jih nmerje okoli osemdeset tisuč.

Odpustki. 10

140

vsaj enkrat vsak dan ;  toda spovedati se
moraš, sv. obhajilo prejeti in moliti na
papežev namen. (Pij VII. 18. aprila
1809.) f-

48. Psalm 129. „lz globočine u .

Iz globočine vpijem k tebi, o
Gospod!^ Gospod, usliši moj glas!

Naj poslušajo tvoje ušesa #
glas moje prošnje!

Ako se boš oziral na hudobije,
o Gospod! * o Gospod, kdo bo
obstal ?

Toda pri tebi je sprava Cod-
pušenje); i;: ' in zavolj tvoje postave
čakam Tebe, o Gospod!

Moja duša čaka njegove be¬
sede : moja duša upa v Gospoda.

Od jutranje straže do noči *
naj Izrael v Gospoda upa; ker
pri Gospodu je usmiljenje * in pri
njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izraelvseh
njegovih hudobij.

141

Večni mir in pokoj * daj jim,
o Gospod!

In večna luč'«' naj jim sveti!
Naj počivajo v miru. Amen.

Potem, ako hočeš, še moliš:

Gospod, usliši mojo molitev.
Odg. In moje vpitje naj pride k tebi.

Molimo.

O Bog 1 , Stvarnik in Odrešenik
vseh vernikov, dodeli dušam svojih
služabnikov in služabnic odpušenje
vseh grehov, da odpušenje, kte-
rega so vedno želeli, po bogabo¬
ječih prošnjah dosežejo. Ki živiš
in kraljuješ od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

V Večni mir in pokoj* daj jim,
o Gospod!

Odg. In večna luč # naj jim sveti!

Naj počivajo v miru.

Odg. Amen.

10*

142

Odpustki: 1. Odpustek 100 dni
dobi, kdor ta psalm z versticami in od¬
govori vred zvečer po angeljskem češenju
moli kleče in pobožno. Kdor pa ne zna
tega psalma, naj moli „0čenaš“ in „Če-
šenasimarijo" s pristavkom: Večni mir
in pokoj * daj jim, o Gospod! In
večna luč^ naj jim sveti! — Naj
počivajo v miru. — Amen.

2. Popolni odpustek enkrat v letu,
kteri dan koli hočeš, ako si skozi vse
leto zvesto opravljal to molitev, in se
tisti dan, ki si ga izvolil, spoveš in sv.
obhajilo prejmeš. (Klemen XII. 14. avg.
1736.) f.

Ti odpustki se morejo dobiti tudi v
takih krajih, kjer se zvečer nobeno znamnje
z zvonom ne daje za duše v vicah, da
le moliš, kar smo tu omenili. (Pij VI.
18, sušca 1781.)

49. Dnevne ure (brevir) za mertve.

Te dnevne ure se morajo moliti
tiste dni, kteri so po pravilih (rubrikah)
rimskega brevirja v to odločeni, in vsa-
kikrat, kadar jih kdo moli, ki je v to

143

zavezan, dobi 100 dni odpustkov, 50 dni
pa dobi vsak vernik, če jih moli, ako-
ravno ni zavezan jih moliti. Dobe se pa
v vsakem brevirji. (Sv. Pij V. 9. julija
1568, in 8. aprila 1571.) -j-.

50. Molitev za mir.

Predpev:  Dodeli, o Gospod,
mir v naših časih, ker ga  ni, da
bi se za nas bojeval, kakor ti,
naš Bog 1 .

Naj nam bode mir v tvoji

moči!

Odg. In obilnost v tvojih stolpih!
Molimo.

O Bog, od kterega pridejo
svete želje, dobri sklepi in pra¬
vične dela, da svojim služabnikom
tak mir, kakoršnega svet ne more
dati, da bodo tudi naše serca vdane
tvojim zapovedim, in po zatertem
strahu sovražnikov časi s tvojo
pomočjo mirni. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

144

Odpustki: 1. 100 dni, kolikor-

krat moliš to molitev.

2. Popolni odpustek enkrat na
mesec, ako jo skozi mesec moliš vsaj
enkrat na dan, sv. zakramente prejmeš,
eno cerkev obišeš, in tamkej moliš na
papežev namen. (Pij IX. 18. maja in
18. septembra 1848.) -j-.

51. Molitev v sedajnih nevarnostih
sv. cerkve in sv. vere.

Molimo.

Presladki Jezus, ti naš Božji
učenik! ki si hudobne naklepe, s
kterimi so te farizeji večkrat pre¬
ganjali , vselej osramotil; uniči
osnove hudobnih in vseh, ki si v
malopridnosti duha prizadevajo, v
svoje zapeljive zvijače zaplesti ter
oslepiti tvoje ljudstvo. Razsvitli
nas vse, svoje učence, z lučjo
svoje milosti, da ne bomo zape¬
ljani po zvijači posvetnih modri¬
janov, ki povsod razširjajo svoje

145

pogubljive in zmotljive nauke, da
bi tudi nas zapeljali v svoje zmote.
Dodeli nam tako močno luč vere,
da spoznamo zalezovanja hudobnih,
terdno verujemo nauke tvoje sv.
cerkve in stanovitno od sebe od¬
vračamo zmote sovražnikov res¬
nice. Amen.

Odpustek 100 dni dobi, kdor po¬
božno moli to molitev. (Pij IX. 22. ok¬
tobra 1866.)

52. Zdihfjej k svetemu Jožefu.

„0 ljubi sveti Jožef, varuj
me; varuj sveto cerkev! a

Odpustek:  Udje družbe vednega
češenja sv. Jožefa dobe odpustek 50 dni,
ako skesanega serca izrečejo ta zdihljej.
(Pij IX. 27. pros. 1863.)

53. Molitev za srečno smert.

Jezus, moj Gospod, Bog vse
dobrote, Oče usmiljenja! s poni¬
žanim, skesanim in potertim sercem

146

pridem pred te; priporočim ti svojo
zadnjo uro in vse, kar me potem
čaka. Kadar se moje noge ne
bodo mogle več gibati in me bodo
opominjale, da gre h koncu moje
življenje, takrat, usmiljeni Jezus!
usmili se me! Kadar se bodo tresle
in mi oterpnile moje roke, ter ne
bodo mogle več prijeti in deržati
podobe tvojega križa, temuč jo
bodo nehote spustile namojo smertno
postelj, takrat, o usmiljeni Jezus!
usmili se me! Kadar se bodo moje
otemnjene in od bližnje smertne
težave oterpnjene oči še enkrat
medlo in mertvo obernile k tebi,
takrat, o usmiljeni Jezus! usmili
se me! Kadar bodo moje merzle
in trepetajoče ustnice zadnjikrat
izgovorile tvoje češ en ja vredno
ime, takrat, o usmiljeni Jezus!
usmili se me! Kadar bodo moje
blede in vderte lica s sočutjem in

147

grozo navdajale okrog stoječe,
ter se bodo moji lasje mokri mer-
tvaškega pota krivili naznanovaje
bližnji konec, takrat, o usmiljeni
Jezus! usmili se me! Kadar se
bodo moje ušesa, kmalo gluhe za
vsako človeško besedo odperle, da
zaslišijo tvoj glas, govoreč ne-
overžljivo sodbo, ki ima določiti
mojo usodo za vso večnost, takrat,
o usmiljeni Jezus! usmili se me!
Kadar se bo moja domišljija, groze
in strahu oplašena, hotla vtopiti v
morilni žalosti; kadar se bo moja
duša, stiskana od pogleda mojih
grehov in strahu pred tvojo sodbo
vojskovala zoper hubobnega duha,
ki bo skušal vzeti mi tolažilno
upan je na usmiljenje tvoje, ter me
pahniti, v brezdno ubupanja, ta¬
krat, o usmiljeni Jezus! usmili se
me! Kadar bo onemoglo moje serce,
potlačeno od bolečin bolezni in

148

polno strahu pred smertjo popol¬
noma oslabljeno po bojevanju zoper
sovražnika moje duše, takrat, o
usmiljeni Jezus! usmili se me!
Kadar se mi uternejo zadnje solze,
znamnje bližnje smerti, sprejmi jih
v spravni dar, da umerjem kakor
pravi dar pokore; in v ti strašni
uri, o usmiljeni Jezus! usmili se
me! Kadar bodo sorodniki in pri-
jatli moji, zbrani okoli moje po¬
stelje, žalovali nad mojim terplje-
njem in klicali za me tvoje ime,
takrat, o usmiljeni Jezus! usmili
se me! Kadar mi bodo odpovedali
vsi moji čuti, in mi bo ves svet
zginil spred oči; kadar bom vzdih¬
nil v stiskah poslednjega smert-
nega boja; takrat, o usmiljeni Je¬
zus! usmili se me! Kadar bodo
zadnji boji mojega serca silili mojo
dušo, ločiti se od telesa, sprejmi
te zdihljeje tako, kakor da bi pri-

149

bajali iz svetega hrepenenja po
tebi, in ti, o usmiljeni Jezus! u-
smili se me! Kadar bom izdihnil
svojo dušo, ona pa se bo za vselej
ločila iz tega sveta, zapustivši moje
bledo, merzlo in oterpnjeno telo,
sprejmi konec mojega pozemeljske-
ga življenja v češenje, ki ga skazu-
jem tvojemu božjemu veličanstvu, in
takrat, o usmiljeni Jezus! usmili
se me! Kadar slednjič moja duša
pride pred te in pervikrat zagleda
blišobo tvojega veličastva, takrat
je ne zaverzi izpred sebe, temuč
blagovoli me sprejeti v naročje
svojega usmiljenja, da te večno
hvalim, takrat tedaj, o usmiljeni
Jezus! usmili se me!

O Bog, ki si nas obsodil k
smerti, ure in trenutka nam pa
nisi razodel; dodeli, da vse svoje
žive dni preživim v pravičnosti in
svetem prizadevanji, da bom vreden,

150

v tvoji sveti ljubezni ločiti se s tega
sveta, po zasluženji našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Odpustki: Da M za svojo smertno
uro Božje pomoči si sprosili, je Pij VII.
12. maja 1802 vsem, ki to molitev opra¬
vijo skesanega serca, dovolil enkrat na
dan 100 dni odpustkov; tistim pa, ki jo
molijo skozi mesec vsak dan, popolni
odpustek, kterega dne koli hočejo, ako
se skesano spovejo, sv. obhajilo prejmejo,
eno cerkev ali očitno kapelo obišejo, in
tamkej molijo na papežev namen. Te
odpustke je papež Leon XII. 11. avg.
1824 vnovič dovolil za večne čase.

54. Molitev k Mariji za srečno smert.

O Marija, brez madeža spo¬
četa, prosi za nas, ki k tebi pri¬
bežimo. O pribižališe grešnikov,
o Mati umirajočih, ne zapusti nas
v naši smertni uri, temuč zadobi

151

nam popolno žalost, odkritoserčno
kesanje in odpušenje naših grehov,
vredno sprejetje svete popotnice,
in poterjenje po zakramentu po¬
slednjega olja, da varno pridemo
pred prestol pravičnega in usmi¬
ljenega Sodnika, svojega Boga
in Zveličarja. Amen.

Odpustki: Pij IX. so 11. sušca
1856 podelili odpustek 100 dni, kterega
se vdeleži enkrat na dan vsak, kdor to
molitev opravi pobožno in skesanega serca,
da bi zadobil milost srečne smerti.

55. Varovanje o začetku dneva.

(Z j u t r a j.)

Gospod, vsegamogočni Bog,
glej me pred teboj klečečega, da
bi v imenu vseh stvari molil in
utolažil tvoje Božje veličanstvo.
Pa kako mi je to mogoče, ko sem
sam ubogi grešnik V In vendar
mogoče mi je, in storiti hočem;

152

vem namreč, da je tvoje veselje,
imenovan biti Oče usmiljenja, in
da si iz ljubezni do nas dal svo¬
jega edinorojenega Sina, ki se je
daroval za nas na križi ter na
naših altarjih vedno ponavlja za
nas daritev samega sebe. In zato
pridem pred te, akoravno grešnik,
vendar skesan grešnik, akoravno
ubožen, vendar bogat v Kristusu
Jezusu, in v zvezi z gorečo lju¬
beznijo angeljev in svetnikov, in
z občutki brezmadežnega serca
preblažene Device, darujem ti v
imenu vseh stvari vse svete maše,
ki so bile že opravljene, in se
bojo še opravljale do konca
sveta. Dalje obudim namen, to
darovanje ponavljati vsak trenutek
tega dneva in vsega svojega živ¬
ljenja, da tvojemu neskončnemu
veličanstvu skažem vredno čast in
slavo, da potolažim tvojo nevoljo

153

in zadostim tvoji pravičnosti za
mnoge in velike naše grehe, da
se ti primerno zahvalim za tvoje
dobrote, in tvojegausmiljenja prosim
zase in za vse grešnike, za vse
žive in mertve kristijane, za vso
cerkev in posebno za njenega
vidnega poglavarja, svetega Očeta
v Rimu, in slednjič tudi za vse
nesrečne razkolnike, krivoverce
in nevernike, da se spreobernejo
in bodo tudi oni rešeni.

Darovanje med sveto mašo.

Večni Oče, darujem ti dar,
kterega je tvoj ljubljeni Sin Jezus
tebi sam po sebi daroval na križi
in ga zdaj ponavlja na tem altarji.
Darujem ti ga v imenu vseh stvari,
ob enem z vsemi mašami, ktere
so bile že opravljene in imajo še
v prihodnje po vsem svetu daro-

154

vane biti, da te molim in ti skažem
tisto čast, ktera ti gre, da se ti
po dolžnosti zahvalim za brezšte¬
vilne dobrote, ktere si nam ska-
zal, da potolažim tvojo jezo nad
našimi mnogimi in velikimi grehi
in ti vredno zadostim, in da kličem
na tvoje usmiljenje zase, za cerkev,
za ves svet in za verne duše v
vicah.

Odpustki: Pij IX. so 30. sept.
1859 dovolili odpustek 300 dni vsakemu,
ki pobožno in skesanega serca moli zjutraj:
„Gospod, vsegamogočni Bog“ . . . ; dalje
ravno tako odpustek 300 dni, kdor moli
med sveto mašo: „Večni Oče“ . . . Tisti
pa, ki skozi ves mesec vsak dan obe te
molitvi opravlja, dobi popolni  odpustek,
ako se skesano spove, sv. obhajilo prejme
farno ali kako drugo cerkev obiše in
moli na papežev namen.

155

©masa oddelek.

Pobožne vaje.

66. Znamnje svetega križa.

S svetem križem se zaznamujemo,
da se očitno spoznamo katoliške kristijane;
to je tisto sveto znamnje, ktero je že
od nekdaj v navadi v katoliški cerkvi,
in s kterim so se verni, kakor nam spo-
ročujeTertulijan, zaznamovali pred vsakim
delom. To sv. znamnje nas ima spomi¬
njati velikih skrivnost naše sv. vere, ,in
ako se pokrižamo pazljivo in pobožno,
si naklanjamo božji blagoslov iz nebes
ter odganjamo skušnjave hudobnih duhov.
Da bi se tedaj ta pobožnost med kristi-
jani vkoreninila čedalje globokeje in vedno
bolj razširjevala, so Pij IX. 28. julija
1863 dovolili odpustek 50 dni, kterega
se morejo vdeležiti verni obojega spola,
kolikorkrat se pokrižajo skesanega serca
in izrečejo besede: „V imenu Očeta,
in Sina in svetega Duha. Amen.“

Odpustki. 11

156

57. Premišljevanje ali znotranja
molitev.

Da je premišljevanje ali znotranja
molitev koristna, ni treba še le dokazo¬
vati; saj jo je Gospod Bog priporočal
že v starem zakonu. Da se tega pre¬
pričaš, beri 5. Mojzesove bukve 6. po¬
glavje; in bukve Jozuetove pervega po¬
glavja 8. versto. Na drugem kraji svetega
pisma pa beremo, da nas opominja sveti
Duh, vedno misliti  na to, kar nam je
Bog zapovedal. David je premišljeval
božje zapovedi noč in dan in to mu je pri¬
našalo obilnega dušnega veselja. Preroki so
polni hvale te znotranje molitve in terdijo
tudi ob enem, da razuzdanost, ki se najde
med ljudmi, pride zlasti od tod, ker se
ljudje ne zmenijo za premišljevanje in
ne poznajo znotranje molitve sladkega
sadu. Prerok Jeremija britko žaluje nad
svojim brezbožnim ljudstvom in pove
vzrok, ki je jude pogreznil tako globoko:
„Vsa dežela",  tako govori v 12. pogl.
11. versti, „vsa dežela je postala
pusta in prazna, ker nobeden ne
premišljuje v svojem serci".

157

Ako je pa Bog že judom zapovedal,
da morajo premišljevati božje zapovedi,
koliko bolj imamo to dolžnost mi kristi-
jani! Jezus sam nam je v tem lep izgled.
Vse njegovo življenje, kaj je bilo druzega,
kot vedno zedinjenje z nebeškim Očetom
po znotranji molitvi ali premišljevanju?
Njega so zvesto posnemali aposteljni, in
ti so povsod spodbujevali verne kristijane,
da naj vedno mislijo na svojega Odrešenika.
Tudi cerkveni učeniki in učeni bogoslovci
terdijo enoglasno, da je premišljevanje
potrebno in koristno. Sv. Krizostom pravi,
da je duša, ki ne premišljuje, to, kar je
vert brez vode. Brez premišljevanja mora
vse vsahniti in v nič priti. Sveti Avguštin
nas pa zagotovlja, da se po premišlevanji
vterjuje vsaka čednost. Neka svetnica
celo pravi: „Imenuj te m i kri stijana,
kteri vsak dan le eno četert ure
premišljuje, in zagotovim ga, da
pride v nebesa".

In vendar se mi zdi, da je premiš¬
ljevanje še malo znano med Slovenci.
Zakaj? Zato, ker po moji misli in ved¬
nosti nimajo še nobenega obširnega, po
domače razloženega poduka, o znotranji

11 *

158

molitvi. Ako se ne motim, je v molit-
vinih bukvah „Getsemani in Golgota*
kratek navod k premišljevanju; pa mu
še manjka razlaganja in ustmenega pod¬
uka. Duhovni pastirji, akoravno sami
premišljujejo in so izurjeni v znotranji
molitvi, nimajo vselej priložnosti, da bi
podučevali sebi izročene ovčice v ti ko¬
ristni duhovni vaji. Želeti je tedaj, da
se pobožni slovenski narod poprime sča¬
soma te molitve in tako požlahnuje svoje
za vse dobro vneto serce. Že bolj od-
rašena mladost v nedeljskih šolah bi se
po moji misli najpred mogla napeljevati
k premišljevanju in pri izpraševanji za
velikonočno spoved bi se ta nauk kaj
lahko nadaljeval. Morebiti kaj pomaga,
ako tu povemo, kakošnih odpustkov se
vdeleže tisti, ki premišljujejo.

Pobožni in slavni papež Benedikt
XIV. je serčno želel, da bi se med ver¬
niki čedalje bolj razširjala premišljevalna
molitev, in jo je zavoljo tega priporočal
kaj živo. Da bi pa toliko več dosegel,
je vsakemu, kdor premišljuje vsak dan
pol ali vsaj četert ure, dovolil vsak mesec
popolni odpustek,  in sicer za tisti

159

dan, ko prejme sv. obhajilo in moli za
sv. cerkev. Tega odpustka se morejo z
ravno to pogojo vdeležiti enkrat v mesci
tudi tisti, ki pogosto druge podučujejo v
premišljevanji (bodi si očitno več vkup,
bodi si posamesne) in tudi tisti, ki se
podučevati dajo od drugih. Dalje dobi
vsak, kdor skesanega serca in po pre¬
jetem sv. obhajilu drugim razlaga nauk
o premišljevavni molitvi in vsak, kdor
posluša ta nauk, vsakikrat odpustek 7 let
in 7 kvadragen. (Benedikt XIV. 16. dec.
1746.) f.

38. Pogostno sv. obhajilo.

Odpustki za pogostno sv. obhajilo
podeljeni, so:

1. Odpustek 5 let dobi, kdor ob
nedeljah in praznikih prejema sv. obha¬
jilo in v teh dnevih moli za papeža itd.

2. Tisti pa, ki imajo lepo keršansko
navado, vsaj enkrat na mesec in v Go¬
spodovih praznikih (v Božiču, na novega
leta dan, na svetih treh kraljev dan, o
Velikinoči, v praznik Vnebohoda Jezuso¬
vega in na sv. Rešnjega Telesa dan;
potem v praznikih preblažene Device:

160

čistega Spočetja, Rojstva, Oznanjenja
Marije Device, na velikega Šmarna dan
in na Svečnico; slednjič o velikih praz¬
nikih svetih aposteljnov in na sv. Janeza
Krstnika dan) sv. obhajilo prejemati, dobe
vsakikrat  odpustek 10 let in popolni
odpustek  na praznik patrona mesta
(fare) ali dežele, kjer prebivajo, ako spol¬
nijo predpisane pogoje. (Gregorij XIII.
10. aprila 1580.) -j-.

©Mdkko

Posebne pobožnosti.

59. Sveti križevi pot.

Po misli slavnega papeža Benedikta
XIV. (razp. 30. avg. 1741) je križevi
pot tista pobožnost, ktera nam naj več
pripomore k premišljevanju terpljenja,
križa in smerti našega Gospoda Jezusa
Kristusa; pobožnost, ktera „grešnike na¬
peljuje k spreobernjenju, mlačne spodbada
in pravične še pravičniše stori“. Križevi
pot je prav za prav tisti pot, po kterem
je šel Sin človekov s težkim križem na

161

rami iz hiše Pilatove, kjer je bil k smerti
obsojen, na Kalvarijo, kjer je bil križan.
Kakor nam pove ustno izročilo, so po
tem potu že bodili preblažena Devica
Marija, aposteljni in pervi kristijani Je¬
ruzalemski. Posnemali so jih kmalo Pa¬
lestinci in za njimi roma že skozi sto¬
letja obilno romarjev iz naj večjih daljav
v te kraje, ki so posvečeni s potom in
kervijo Jezusa Kristusa, in sv. cerkev
jim je odperla duhovni zaklad milost,
da bi jih podpirala v tem blagem početji.
Ker pa marsikdo tudi pri naj boljši volji
ne more romati v sveto deželo, so do¬
volili rimski papeži, da se tudi v druzih
krajih po cerkvah, kapelah in drugod
smejo postavljati križi in podobe, ktere
nam stavijo vse to pred oči, kar se je
godilo z Jezusom na pravem križevem
potu poleg Jeruzalema. Blaženi dominikan
Alvar in poznej častiti očetje frančiškani,
že od leta 1342 varhi teh svetih krajev,
so vpeljali in razširili te podobe ali šta-
cijone (postaje) po vsi Evropi. Rimski
papeži so kmalo spoznali, koliko milost
da prinaša ta pobožnost vernim kristi-
janom, in dovolili so ji vse tiste od-

162

pustke, ktere bi bili dobili, ako bi
potovali v Palestino ali sveto deželo.
Take razpise so dali papeži Inocencij XI.,
Inocencij XII., Benedikt XIII., Klemen XII.
in Benedikt XIV. in dovolili ob enem,
da se vsi ti odpustki smejo naklanjati
dušam v vicah.

Vprašanje je pa zdaj, kakošnih od¬
pustkov se vdeleži tisti, ki roma v Je¬
ruzalem in tamkej obiše (sveti križevi
pot) svete kraje?

Gotovo je, da se obilno obilno po-
popolnih kot nepopolnih odpustkov vde¬
leži, kdor roma v sveto deželo j toda
posamesno našteti jih nobeden ne more,
ker sv. zbor odpustkov 3. aprila 1731
„v poduku, kako se ima postavljati in
opravljati križevi pot“,  pridigarjem in
kateketom in drugim prepoveduje, da teh
odpustkov ne smejo posamesno naštevati,
pa jih tudi ne zapisovati ali vdebljevati
na postaje. To prepoved sta papeža
Klemen XII. in 10. maja 1742 Benedikt
XIV. poterdila ter zapovedala, da se ima
vsak tega deržati. Zakaj pa je bila dana
ta prepoved, in poterjena od dveh pa¬
pežev ? Vzrokov je bilo sicer več, vendar

163

pa je bil berž ko ne ta naj tehtniši, ker
je neki več starih papeževih razpisov,
po kterih je bilo križevemu potu pode¬
ljenih obilno odpustkov, pri nekem požaru
zgorelo v frančiškanski pismoshrambi
(arhivu). Vzrok te prepovedi je pa vtegnil
tudi ta biti, ker se je, kakor se je zve¬
delo pri več priložnostih, napačno zapi¬
soval marsikteri odpustek in tako vrinilo
veliko nepravih odpustkov med prave,
bodi si iz nepazljivosti, bodi si iz ne¬
marnosti ali pa tudi iz napačne, prena¬
pete pobožnosti.

Kaj imaš storiti, da se vdeležiš od¬
pustkov križevega pota.

1. Moraš vse postaje križevega
pota zares obiskati, in nobene ne smeš
izpustiti; pri vsaki postaji moraš vstati,
se malo premakniti in iti od ene postaje
do druge, ako nisi bolan ali ni prostora
zavoljo obilno zbranega ljudstva. Kadar
je taka gnječa ljudi, da ne moreš iti od
postaje do postaje, je že dosti, da se
malo premakneš in oberneš proti postaji,
ktero hočeš premišljevati. To premiko-
vanje pomeni hojo po križevem potu v
Jeruzalemu. Kjer pa ni mogoče, od ene

164

postaje do druge hoditi, je določil sveti
zbor odpustkov, da se mora premikati
kolikor toliko, kdor obiskuje križevi pot
(30. sept. 1837 in 26. sveč, 1841).

Sv. Leonard Portumavriški to le
priporoča tistim, ki obiskujejo križevi pot
za očitno Božjo službo: „Vsak, ki hoče
opraviti to pobožnost, naj ostane na
svojem mestu (v klopi, na koru i. t. d.).
Mašnik pa naj gre z dvema strežajema
od postaje do postaje in naj opravlja z
ljudstvom preverstovaje navadne premiš¬
ljevanja križevega pota. Ljudstvo se pri
tem ne premikuje drugače, kakor da pri
vsaki postaji vstaja in poklekuje. Tako
tudi, kolikor je meni znano, sploh oprav¬
ljajo po Slovenskem sv. križevi pot za
očitno Božjo službo. Da se odpustkov
križevega pota vdeležiš, moraš

2. pri obiskanji križevega pota pre¬
mišljevati  terpljenje Jezusa Kristusa,
Gospoda našega. To premišljevanje sme
biti splošno pri vsaki postaji, to je, vse
terpljenje Jezusovo, ki ga je prestal od
zadnje večerje do smerti na križi, si smeš
pred oči postavljati in premišljevati pri
vsaki postaji. Ni tedaj neobhodno po-

165

trebno, da premišljuješ vsako postajo
posebej, akoravno to ni prepovedano. V
nekterih krajih Francoskih in Laških bi
še ne bilo mogoče premišljevati vsake
postaje posebej, ker nimajo križevih potov
s podobami, kakor pri nas, ampak so le
sami križi za postaje postavljeni ali na¬
biti na steno. Kdor pa ne zna premiš¬
ljevati, naj vsaj pobožno misli na en ali
drugi del terpljenja Gospodovega in naj
moli pred vsako postajo en Očenaš in
eno češenasimarijo ter obudi serčno ke¬
sanje nad svojimi grehi (dekret sv. zbora
odpustkov 16. sveč. 1839).

Da si deležen odpustkov križevega
pota, ni ravno potrebno, da se spoveš
in sv. obhajilo prejmeš, vendar pa moraš
biti brez smertnega greha ali v milosti
Božji ter resnično se kesati, vseh svojih
grehov. Tudi niso predpisane  po¬
sebne, gotove molitve ali kako pobožno
branje, kakoršnega najdeš v bukvah križe¬
vega pota; sveti zbor odpustkov le svetuj  e,
se posluževati takih bukvic, ker so že od nek¬
daj v navadi in so zelo koristne ter veliko
pomagajo k dobremu premišljevanju terp¬
ljenja Kristusovega (dekret 2. junija 1838).

166

Tudi  ni zapovedano, po sv. kri¬
ževem potu moliti 6 Očenašev in 6 Ce-
šenasimarij in čast bodi Očetu . . . kjer¬
koli ga že obišeš. Moraš pa, ako hočeš
deležen biti bogatih odpustkov križevega
pota, obiskati zaporedoma in brez od-
nehljeja vseh 14 postaj. K večemu smeš
prenehati obiskovanje križevega pota, da
bi bil pri sv. maši, ali da bi se spovedal,
in sv. obhajilo prejel itd. (dekr. 14. dec.
1857, kterega so poterdili Pij IX. 22.
pros. 1858) in (dekret 16. dec. 1760).

Kolikorkrat obišeš sv. križevi pot,
tolikokrat (dasiravno v enem dnevi) se
vdeležiš vseh odpustkov, ki so nanj po¬
deljeni; pa ne samo po dnevu, tudi po
noči jih moreš dobiti (dekr. 1. sušca 1819).

Zdaj pa tudi ne bo odveč, ako zastran
križevega pota pridenemo nekaj potrebnih
opomb.

1. Najpred opomnimo, da se kri¬
ževi pot sme postavljati po vseh cerkvah,
po očitnih kapelah itd. in tudi zunaj
cerkva in kapel; dalje na pokopališih,
hribih in celo doma v sobi; ravno tako
si ga smejo napraviti redovne družbe v
več kapelah, na koru, v bolnišnici itd.

167

in za vse te kraje zadosti le eno po-
oblastenje rimskega prestola. V Rimu
imajo nekteri samostani po tri, štiri, pet,
celo 7 križevih potov. Med vsakima
dvema postajama mora biti nekoliko
prostora (dekret 28. avgusta 1752).

2. Blagoslovljeni morajo  biti š t i r-
najsteri križi,  ni pa potrebno, daje
blagoslovljena tudi slikarija (malarija),
ki nam kaže terpljenje Kristusovo, ker
križevi pot je že veljaven, ako so po¬
stavljeni sami križi brez slik, in le na
križe (ne pa na slike) so navezani od¬
pustki (dekret 13. sušca 1837 m 22. av¬
gusta 1842). Navadno se križi postav¬
ljajo nad podobe postaj; smejo pa tudi
spodej nabiti ali vtaknjeni in še celo
ločeni od podob na steno pritaknjeni biti
(dekr. 15. nov. 1845). Križi morajo
biti leseni, ki pa smejo biti pozlačeni ali
okovani, ne smejo  pa imeti podobe
križanega Jezusa na sebi. Na steno na¬
slikani (namalani) križi niso veljavni.

3. Blagoslov in odpustki ostanejo
pri križevem potu, akoravno nove slika¬
rije pridejo namesto starih. Tudi se ne
zgubi blagoslov pa tudi ne odpustki, ako

168

mora več križev biti na novo postavljenih;
vendar pa mora več starih križev ostati,
kakor pa je novih narejenih, da ostanejo
odpustki in blagoslov (dekr. 20. sept.
1839; 22. sept. 1842 in 14. jun. 1845).

4. Tudi še ostanejo odpustki, ako
se morajo slike in križi sneti, da se po¬
belijo cerkvene stene, preslikajo ali ka¬
korkoli si bodi olepšajo; toda se morajo
zopet na staro mesto nazaj djati (dekr.
21. sušca 1836 in 3. avg. 1842).

5. Križevi pot obderži tudi takrat
še odpustke, kadar so križi prestavljeni,
da se bolj ravnomerno postavijo, toda
morajo ostati v taisti cerkvi ali kapeli
(dekr. 22. avg. 1842 in 20. avg. 1844).

6. Da je križevi pot veljaven, ni,
da bi mogel duhoven, ki ga postavlja,
križe in slike sam postaviti, temuč sme
to drugemu prepustiti, ki jih potem sme
postaviti, kadar mu je ljubo brez vse
slovesnosti in brez prič (dekr. 22. avg.
in 20. sušca 1846). Tako, postavim,
duhoven, ki postavlja križevi pot v kakem
nunskem samostanu, kteri ima klavzuro
in ne sme vanj stopiti, blagoslovi najpred
križe in potem jih odda nunam, da jih

169

same postavijo na svoje mesto. Postav¬
ljajo se pa postaje tako, da perva pride
na evangeljsko stran velikega altarja,
akoravno to ni zapovedano (dekr. 13.
sušca 1837).

7. Mašnik ki postavlja križevi pot,
mora, ali posrednje ali neposrednje po-
oblasten biti ali od zbora papeževih
(krajših) listov, ali od P. Generala fran¬
čiškanskega reda ali pa od svojega škofa *),
ki smejo pooblastiti misijonarje ali tudi
druge duhovne. Tako pooblasten duhoven
mora potem dobiti od škofa pisano
dovoljenje, pa tudi od fajmoštra tiste
cerkve, ali od prednika tistega kraja, kjer
se ima postaviti sveti križevi pot (dekr.
27. pros. 1838 in 25. sept, 1841).**)

Križevi pot je eden naj boljših in
naj zdatnejših pripomočkov, poboljšati
svoje življenje, in celo posvetiti se. : Sv.
Leonard Portumavriški terdi, da pridno
obiskanje križevega pota more posvetiti

*) Če imajo škof od papeža to posebno do¬
voljenje sprošeno.

**) Menda pismeno  dovoljenje ni neob-
hodno potrebno, dovoljenje pa mora  biti.

170

faro. Zato so ga pa tudi papeži vedno
priporočevali in serčno želeli, da bi se
po vsem katoliškem svetu in po vsih
farah vpeljal, in da bi ga verni kristi-
jani prav pogosto obiskovali v večji čast
Božjo in v svoje zveličanje.

60. Razpela ali križi , na ktere so
podeljeni odpustki križevega pota.

Kar smo govorili do zdaj o vdele-
ževanji križevega pota, velja le tistim,
ki so zdravi in pri moči in tedaj morejo
obiskovati take očitne kraje, kjer je po¬
stavljen križevi pot ter se njega odpustkov
vdeleževati. Ker je pa očetovska skerb
papežev vesoljna in obsega vse verne
kristijane vesoljnega keršanstva, ne samo
zdravih, ampak tudi bolne; ne samo takih,
ki so doma blizo svoje farne cerkve, kapel,
kalvarij itd., ampak tudi tiste, ki so po
ječah ali potovajo po ptujem, po suhem
in po morju, so vsem tistim, ki ne mo¬
rejo obiskati križevega pota z drugimi
vred, dovolili vse odpustke križevega pota,
ako medeni (mesingasti) križec, ki je
blagoslovljen od pooblastenega mašnika,
v rokah derže in pri vsaki postaji molijo

171

en Očenaš . . . eno češenasimarijo . . .
in čast bodi Očetu , . . in potem še
pristavijo 5 Očenašev, 5 češenasimarij in
5 „Čast bodi Očetu" na čast peterim
Kristusovim ranam, in en „ Očenaš" in
eno „ Česen asim arijo" in „čast bodi
Očetu" na papeževi namen. *) (Pij IX.
8. avg. 1859.) Odpustke pa dobi le
tisti, čigar  je križ ali razpelo. Ako tak
križ pride kakemu drugemu v roke, mu
ne nakloni nobenega odpustka, ker ta
posebna pravica je osebna.  Kdor ima
tedaj tak križ, ga ne more posoditi no¬
benemu drugemu, ne prodati, pa tudi ne
zastonj dati, da bi se z njim vdeležil
odpustkov križevega pota.

Bolniki, in taki, ki ne morejo ob¬
iskovati križevega pota, se morejo vdeležiti
odpustkov tudi s podobami križevega pota
od Bombelja, ki so vrezane v bakro
(kufer). Te podobe namreč so zvezane
v kukvice, kterim ste pridjane papeževe
pismi Pija VII. od 19. pros. 1804 in
Pija VIII. od 23. nov. 1830 in ste pod-

*) Tedaj vsega skupej 20 Očenašev in Če¬
šenasimarij in 20 »Čast bodi Očetu« . . .

Odpustki. 12

172

pisane od generala frančiškanskega reda
ali pa od njegovega namestnika. Pred
temi podobami morejo tedaj bolniki in
drugi, ki so zares zaderžani od obisko¬
vanja očitnega križevega pota po cerkvah,
kapelah itd., opravljati to lepo pobožnost
in se vdeležiti odpustkov (dekret 3. avg.
1842.)

61 . Štirdeseturna molitev (v pustnih
dnevih).

Pustni dnevi so mnogim kristijanom
dnevi norčevanja in ne verske razuzdanosti.
Mislijo si namreč, da zdaj je čas, v
kterem smejo burkati in drugače živeti,
kakor pa v druzih letnih časih, in po¬
čenjajo tudi zares in ravnajo v teh dnevih,
kakor da bi ne bilo Boga, ali pa, kakor
da bi se bil Bog spremenil, in bi nič
ne vidil in ne slišal, kar se godi po
svetu. Da se po tem takem greši ve¬
liko v teh dnevih in tako greši, kakor
nikoli v letu ne, kdo tega ne ve? Ne le
po mestih, ampak tudi po deželi vidimo
nespametne šeme in vsakoršne burke,
kakoršnih morebiti ne najdemo celo pri
nevernikih ne. Djanje in počenjanje po

173

vaseh in tergih, posebno pa po mestih
je tako, da mora pošten človek, ki kaj
tacega vidi, izdihniti žalostnega serca :
„0 gnjusoba razdjanja na svetem mestu" !

Da hi od verni li pobožni hristijani,
bar naklepajo brezbožni, in popravljali
krivico, ki se dela Bogu v teh dnevih
ter opravljali pobožne dela in molili za
spreobernjenje grešnikov, je vpeljana ta
lepa in že zelo razširjena štirdeseturna
pobožnost v pustnih dnevih. Papež Klemen
XIII. ji je 23. jul. 1765 podelil popolni
odpustek, kterega se more vdeležiti vsak,
kdor se spove, sveto obhajilo prejme in
najsvetejši Zakrament le enkrat v teh
treh dneh obiše v cerkvi, kjer je izpo¬
stavljen. -j*.

62. Obiskanje božjih grobov veliki
četertek in veliki petek.

Hvalevredno je in keršanskemu duhu
kaj primerno, obiskati v velikem tednu
najsvetejši Zakrament, ki je izpostavljen
po božjih grobih. Papež Pij VII. je z
razpisom 7. sušca 1815 podelil popolni
odpustek vsem, ki veliki četertek in petek
obišejo Jezusa Kristusa v presvetem Za-

174

kramentu, ki je izpostavljen v božjem
grobu; toda morajo veliki četertek ali
veliko nedeljo prejeti sv. obhajilo in pri
božjem grobu moliti na papeževi namen.
Zraven tega pa more še vsak deležen
biti odpustka 10 let in 10 kvadragen,
kolikorkrat obiše božji grob, in ima terden
sklep, spovedati se. f.

63. Praznik presv. Rešnjega Telesa.

Odpustki:  1. Odpustek 200 dni
dobi, kdor se dan pred tem praznikom
skesano spove, se posti ali po nasvetu
svojega spovednika kako’ drugo dobro
delo opravi.

2. Odpustek 400 dni, kdor je ta
praznik po skesani spovedi pobožno pri
sv. maši ali pri večernicah.

3. Odpustek 200 dni vsak mašnik
in vernik; uni, ki po brani sveti maši,
in ta, ki po prejetem sv. obhajilu v
praznik presv. Rešnjega Telesa ali kakega
druzega dne v osmini pobožno gre s
procesijo najsvetejšega Zakramenta, za
sv. cerkev moli itd.

4. Odpustek 200 dni, kdor je po
po prazniku presv. Rešnjega Telesa vsak

175

dan do osmega dne pri sv. maši ali pri
večernicah.

64. Devetdnevnica k presv. Sercu
Jezusovemu.

(Po P. Borgo-tu mašniku družbe Jezusove.) *)

Odpustki:  1. Kdor se teh bukev
P. Borgo-ta posluži pri devetdnevnici,
dobi vsak dan devetdnevnice odpustek
300 dni.

2. Popolni odpustek v praznik presv.
Serca Jezusovega ali kakega druzega dne
v osmini, ako se spoveš, sv. obhajilo
prejmeš in moliš na papeževi namen.
(Pij VII. 13. pros. 1818.) f.

Začne se pa ta devetdnevnica ravno
pred praznikom presv. Serca Jezusovega;
pa jo tudi med letom, kadarkoli ti je
ljubo, smeš opraviti, in si deležen od¬
pustkov. Za duhovno berilo, ki ga pri¬
poroča P. Borgo, smeš vzeti kterekoli
duhovne bukve.

*) Ta devetdnevnica je že poslovenjena in
se dobi v >Serce Božje«,  novi premišljevalni
molitevnik, ki ga je leta 1874 spisal duhovnik
družbe Jezusove.

176

65. Penii petek v mescu.

Pervi petek vsacega mesca je po
volji našega Gospoda in Zveličarja Je¬
zusa Kristusa posvečen češenju njegovega
Božjega Serca. Na ta dan dobi vsak ud
bratovšine presv. Serca Jezusovega po¬
polni odpustek, ako prejme sv. obhajilo. -J*.

To prelepo in ljubeznjivo pobožnost
je Jezus sam priporočil blaženi Margareti
Mariji Alacoque (r. Alakok) in obljubil,
da vsak, kdor jo opravlja, bo stanoviten
do konca v pokori in v prejemanji svetih
zakramentov. Obstoji pa ta pobožnost
v tem, da ta, ki jo opravlja, vsak pervi
petek devet za verstjo sledečih mescev
prejema sv. obhajilo in ima namen, zgorej
omenjene milosti zadobiti, in častiti pre¬
sveto Serce Jezusovo.

66. Mesec majnik.

Mesca majnika se obhajajo na mno¬
žili krajih po vsem katoliškem svetu
„Šmarnice". Tudi po Slovenskem jih
že poznajo povsod, in smem reči, da je
že malo fara, kjer bi jih ne imeli v
veselje častivcev Marijinih. Kako prijetna
pobožnost so Šmarnice, mi ni treba še

177

le popisovati, ker vsak sam to skuša,
kdor hodi k Šmarnicam. Pa ne samo
prijetne so Šmarnice, ampak tudi koristne,
kar spoznamo iz odpustkov, ki so na nje
podeljeni:

1. Odpustek 300 dni za vsak dan
mesca majnika dobi, kdor očitno v cerkvi
ali doma časti preblaženo Devico Marijo
ter opravlja pobožne molitve in druge
dobre dela in se vterjuje v čednostih.

2. Popolni odpustek enkrat mesca
majnika,  kdor sv. obhajilo prejme in
moli za sv. cerkev itd. (Pij VII. 21. sušca
1815 in 18. jun. 1822.) f.

67. Mesec marcij ali sušeč svetemu
Jožefu na čast.

Mesca sušca in sicer 19. dne ob¬
hajamo praznik častitljivega očaka sv.
Jožefa, rednika Jezusovega. S tem se
pripravljamo na prijetne Šmarnice, ki jih
obhajamo v majniku. Od ženina pridemo
k nevesti; sv. Jožef nam pot kaže do
Marije in k nji nas pošilja v šolo. Ako
hočeš tedaj častiti sv. Jožefa v tem mescu,
naredi si na pripravnem kraji svojega
stanovanja kak altarček, postavi podobo

178

sv. Jožefa nanj, ozaljšaj jo, kolikor le
premoreš, in ena ali dve luči naj gorite
v gotovih časih pred to podobo. Naj
pripravnejši čas za to je takrat, kadar
opravljaš molitve, ali bereš kaj lepega
ali premišljuješ svetemu Jožefu na čast.
Tudi je dobro, kake druge dobre dela
opravljati skozi ta mesec. In ker j,e
sreda posvečena sv. Jožefu, smeš to po¬
božnost opravljati tudi vsako sredo.

Odpustki:  Pij IX. so 27. aprila
1865 za ta mesec podelili ravno tiste
odpustke, ktere ima Marijin mesec majnik,
za vsak dan sušca, namreč 300 dni, ako
to pobožnost opravljaš v cerkvi ali doma;
popolni  odpustek pa enkrat mesca sušca,
kadarkoli ti je ljubo, ako se spoveš, sv.
obhajilo prejmeš in moliš za sv. cerkev, -j*. *)

68. Šest nedelj in praznik sv. Aloj¬
ziju z Gonzage.

Angeljski mladeneč, sv. Alojzij, je
poseben patron mladine keršanske. Sv.

*) Bukve, za to pobožnost morebiti pripravne,
so: bukve, ki so leta 1869 prišle na svitlo za
Šmarnično pobožnost. Imenujejo se: »Sveti

Jožef«,  naš varh in pomočnik v življenju. Spisal
J. Škofič.

179

cerkev ji ga ^ je postavila v izgled in
posnemanje. Šest nedelj, ki se morajo
obhajati po versti brez prenehljeja, je
odločenih v ta namen, in se imenujejo
nedelje sv. Alojzija, ali Alojzijeve nedelje.
V teh nedeljah naj tedaj mladina posebno
časti sv. Alojzija in si po njem sprosi
ohranjenje nedolžnosti in čistosti, raz-
svitljenje pri volitvi stanu, ljubezen do
Marije, pobožno in keršansko življenje
v nevarnih mladih letih, da si tako vterdi
in vstanovi srečno prihodnjost na tem in
na unem svetu.

Odpustki:  Vsako teh šest nedelj,
ktere si izvoliš ali pred praznikom sv.
Alojzija, ali kadarkoli med letom, zadobiš,
mlad ali star, možki ali ženska, popolni
odpustek, ako po prejetem sv. obhajilu
moliš skesanega serca nektere molitve,
ali nekoliko premišljuješ, ali pa druge
keršanske dobre dela opravljaš. *) (Klemen
XII. 11. dec. 1739 in 7. pros. 1740.)

Popolni  odpustek dobiš tudi 21.
junija, na sv. Alojzija dan, ako prejmeš

*) Šest Očenašev, šest Češenasimarij in šest
Čast bodi Očetu . . . zadosti.

180

sv. zakramenta, obišeš eno cerkev, kjer
se obhaja ta praznik in tamkej moliš na
papeževi namen. Ako je ta praznik po
škofovem dovoljenji prenesen na kak drugi
dan v letu, se morejo dobiti ravno tisti
odpustki in z ravno tisto pogoj o. (Be¬
nedikt XIII. 22. nov. 1729; Klemen XII.
21. nov. 1737; Benedikt XIV. 22. aprila
1742.) f.

69. Pobožnost k sv. Stanislavu Kostku.

Drugi patron keršanske mladine je
sv. Stanislav Kostka, spoznovavec iz družbe
Jezusove. Njegovo življenje od otročjih
let do smerti, ktera ga je že pokosila,
ko je bil še le 18 let star, je bilo polno
lepih čednost, ki bi mogle kinčati vsa-
cega mladega človeka. Sv. cerkev ga
postavlja, kakor svetega Alojzija, mladini
v izgled, da bi ga posnemala in častila.
Da pa sveta cerkev doseže ta svoj namen,
podeljuje obilne odpustke vsem, ki oprav¬
ljajo to pobožnost, in so ti le:

1. Popolni  odpustek 13. nov., na
sv. Stanislava dan, ali pa v nedeljo, ktero
se po škofovem dovoljenji obhaja ta
praznik. Da si deležen tega odpustka,

181

se moraš spovedati, sv. obhajilo prejeti,
cerkev, kjer se praznuje sv. Stanislav,
obiskati in tamkej moliti na papežev
namen.

2. Odpustek 100 dni enkrat na
dan, ako pred podobo svetnikovo, naj že
bo v kaki cerkvi ali kapeli postavljena,
moliš en Očenaš in češenasimarijo in še
kako molitev prideneš na papežev namen.
Ako pa kdo to pobožnost opravlja celi
mesec, dobi popolni  odpustek, toda
mora prejeti sveta zakramenta pokore in
presv. Rešnjega Telesa in moliti na pa¬
pežev namen. Ako bi pa ne bilo mo¬
goče moliti v cerkvi ali kapeli tega Oče-
naša itd., ga smeš opraviti tudi kje dru¬
god in si vendarle deležen odpustkov.
(Pij VIL in Leon XII., kterih dekrete
je sv. zbor odpustkov razglasil 13. maja
1826 in dekr. 3. sušca 1827.)

3. Odpustek 300 dni enkrat na
dan, kdor opravi sledeče tri molitve in
vsaki pridene en Očenaš . . . češenasi¬
marijo ... in Čast bodi Očetu ... da
bi na prošnjo sv. Stanislava čistost, lju¬
bezen do Boga in srečno smert zadobil;
in popolni  odpustek enkrat v mescu

182

kdor te molitve opravlja celi mesec po enkrat
na dan, se spove, sv. obhajilo prejme,
eno cerkev ali očitno kapelo obiše in
tamkej moli na papežev namen (razpis
22. sušca 1847 in dekr. 10. julija 1854). -j-.

Molitev za sveto čistost.

Sveti Stanislav, naj nedolžnejši varil
moj, ti angelj čistosti! veselim se s
teboj tiste izverstne milosti deviške či¬
stosti, ktera je zaljšala tvoje brezma¬
dežno serce; sprosi mi, ponižno te prosim,
moč, premagati vse nečiste skušnjave,
in pomagaj mi, stanovitno čuti, da ohranim
sv. čistost, to že samo na sebi častit¬
ljivo in Bogu tako dopadljivo čednost.
Oče naš .. češenasimarija .. čast bodi Očetu ..

Molitev za ljubezen do Boga.

Sveti Stanislav, predragi varh moj,
ti seraf ljubezni! veselim se s teboj
tiste goreče ljubezni, ki je vedno po¬
vzdigovala k Bogu tvoje čisto in ne¬
dolžno serce, in ga z njim zedinjala;
sprosi mi, ponižno te prosim, tako goreč
plamen ljubezni Božje, da požge v meni

183

vse pozemeljsko nagnjenje, in me le
vnema z ljubeznijo nebeško.

Oče naš.. češenasimarija.. čast bodi Očetu..

Molitev za srečno smert.

Sveti Stanislav, usmiljenja polni
in premogočni var h moj, ti angelj či¬
stosti in seraf ljubezni! veselim se s
teboj tvoje srečne smerti, ker umeri si
iz serčnega hrepenenja, gledati Marijo
dan njenega vnebovzetja, in iz silne go¬
rečnosti tvoje ljubezni do nje. Zahvalim
se Mariji, da ti je spolnila tvoje želje,
in te prosim po zasluženji tvoje pre¬
srečne smerti, da bi mi bil patron in
varil pri moji smerti. O prosim te,
govori za me pri Mariji, da bi mi spro-
sila srečno smert, ki naj bo, akoravno
ne tako srečna, kakor tvoja, vendar le
pod varstvom Marije, moje besednice,
in pod tvojo pomočjo, dragi varil moj,
mirna in pokojna.

Oče naš .. češenasimarija .. čast bodi Očetu..

70. Duhovne vaje sv. Ljnacija in
misijon.

Vernikom sploh, ki se vdeležujejo
misijonov ali duhovnih vaj (eksercicij)

184

prav za prav ni noben odpustek podeljen
naravnost  (directe). Le redovnikom,
misijonarjem ali soudom gotovih bratovski
so papeži podelovali odpustke, kterih se
morejo vdeležiti po misijonarjih tega ali
unega reda, ako so pri njih misijonih ali
duhovnih vajah. Govorili bomo tu le od
tistih odpustkov, kteri so sklenjeni z mi¬
sijoni ali duhovnimi vajami, ki jih dajejo
očetje iz družbe Jezusove ali jezuiti.

1. Duhovne vaje ali ekser-
cicije.  Kdorkoli v hiši ali kolegiju
družbe Jezusove osem dni dela duhovne
vaje, dobi popolni  odpustek. (Aleksan¬
der VIL 12. okt. 1657.) Ravno tega od¬
pustka je deležen, kdor le pet dni dela
duhovne vaje. (Benedikt XIV. 15. jul.
1749.) -j-. Benedikt XIV. je celo dovolil,
da se smejo te osem- in petdnevne ek-
sercicije delati kjerkoli že, in vendar ne
izgube odpustkov, da jih le vodi kak du¬
hovnik družbe Jezusove.

2. Misijoni.  Vsak dobi, dokler
terpi misijon, enkrat  popolni odpustek,
ako sliši vsaj pet misijonskih pridig, prejme
sv. zakramenta in moli v papeževi namen.
(Gregorij XVI. 20. dec. 1839.) Kdor je

185

pa bolan in ima predaleč do cerkve, kjer
se obhaja sv. misijon, dobi vendarle od¬
pustek, ako vse zvesto opravi, kar mu
nalože spovednik. Celo otroci se tega
vdeleže, ki še niso bili pri sv. obhajilu,
ako namesto sv. obhajila opravijo kako
drugo pobožno delo, ki jim ga nalože
spovednik. (Pij IX. 29. sušca 1855.)

K sklepu misijona smejo misijonarji
dati papeževi blagoslov ali pa v to po¬
oblastiti fajmoštra ali kakega druzega
duhovna. (Ta blagoslov ima za vernike
ravno tako veljavo, kakor da bi ga sv.
Oče papež podelili sami, kadar ga v
večjih praznikih dajejo Rimskemu mestu
in vesoljnemu svetu (urhi et orbi). S
tem blagoslovom namreč je sklenjen po¬
polni  odpustek, kteregaje deležen vsak,
kdor tistega dne, ko se daje blagoslov
papeževi, po skesani spovedi prejme sveto
obhajilo).

Popolni  odpustek moreš tudi do¬
biti, kadar se postavlja misijonski križ,
ako si pričujoč pri postavljanji križa in
tistega dne prejmeš sv. obhajilo, eno
cerkev ali očitno kapelo obišeš, in tamkej
moliš na papežev namen. Deležen si

186

tudi  popolnega  odpustka, ako si bil
pri misijoni, in pervih šest mescev po
postavljanji misijonskega križa ali k sklepu
misijona, kterega dne .koli prejmeš sv.
obhajilo. (Leon XII. 12. aprila 1826.) *)

Odpustek pet let enkrat  na dan,
kdor obiše misijonski križ in pred njim
v spomin triurne smertne težave Jezusa
Kristusa, Gospoda našega moli na papežev
namen tri Očenaše . . . tri češenasima-
rije ... in tri čast bodi Očetu . . .

Popolni  odpustek pa, kterega koli
dne mesca decembra, kdor vsaj trikrat
na mesec pobožno obiše misijonski križ.
(Leon XII. 12. aprila 1826.) Pij IX.
pa so 19. prosinca 1851 dovolili odpu¬
stek 100 dni vsakemu, kdor obiše mi¬
sijonski križ, in pred njim opravi ktero-
koli molitev.

*) Misijonarji družbe Jezusove imajo pravico
blagoslavljati misijonski križ in ga postavljati.
(Določilo 14. sušca 1864.)

187

feter&a ©<fld!@!©]L

Dela dušne gorečnosti in ljubezni.

71. Katekizem.

Sv. Tridentinski zbor zapoveduje v
svoji 24. seji v 4. pogl., da morajo faj-
moštri ob nedeljah in praznikih razlagati
otrokom keršanski nauk ali katekizem.
Ravno to velja tudi učiteljem in staršem,
ki morajo svoje učence in otroke podu-
čevati v keršanskem nauku. „To je sveto
delo", pravi papež sv. Pij V. v svojem
razpisu 6. okt. 1571 in papež Pavel V.
pravi, da je podučevanje otrok v ker-
šanskih resnicah „za duše in vse ker-
šanstvo koristno delo". Ravno ta papež
je podelil več odpustkov tistim, ki poduču-
jejo in tistim, ki poslušajo keršanski nauk.

Odpustki:  1. 7 let in 7 kva-

dragen dobi vsak, kdor in kolikor krat
po spovedi in sv. obhajilu razlaga ker¬
šanski nauk, ali ga posluša.

2. Popolni odpustek zadobe tisti,
ki imajo hvalevredno navado, razlagati
katekizem ali ga poslušati, ako se o Bo-

Odpustki. 13

188

žiču, o veliki noči in na praznik svetih
aposteljnov Petra in Pavla spovedo in
sv. obhajilo prejmejo. (Klemen XII. 27.
jun. 1735.)

3. Vsi verniki, kterekoli starosti,
ki imajo navado, v cerkvi ali v šoli se
zbirati in učiti se katekizma, morejo na
vse praznike Matere Božje dobiti odpu¬
stek 7 let, ako prejmejo v teh dnevih
sv. obhajilo; odpustek 3 let pa tisti, ki
še nikoli niso bili pri sv. obhajilu, ako
se spovedo o teh praznikih. (Pavel V.
6. okt. 1607.)

4. Učitelji dobe odpustek 7 let,
kolikorkrat  v nedeljah in praznikih
peljejo svoje učence k keršanskemu nauku
in jih tam podučujejo — in 100 dni
kolikorkrat ga jim v delavnikih razlagajo
v šoli.

5. Očetje in matere dobe odpustek
100 dni, kolikorkrat  svoje otroke in
posle podučujejo v keršanskem nauku.

6. Vsak pa dobi 100 dni odpustkov,
kolikorkrat  se skozi pol ure uči ker-
šanskega nauka ali, da bi potem učil
druge, ali pa, da bi le sam sebe podu-
čeval v njem. (Pavel V. 6. okt. 1607.) f.

189

72. Družba svetega Detinstva.

V ti družbi so keršanski otroci in
družba ima namen, po Kitajskem in po
druzih neverskih deželah nakupovati male
otročiče nevernikov, ktere njih starši, ako
jim ne dopadejo, ali so slabotni in bo¬
lehni, proč veržejo in zapuste, da umer-
jejo lakote in mraza. Po ti družbi jih
je veliko rešenih nesrečne smerti, ki
prejmejo potem sv. kerst in se keršansko
izrede, Začela se je ta družba leta 1843
v Parizu in se izročila varstvu Deteta
Jezusa. Poglavitna varhinja te družbe
je preblažena Devica Marija; drugi njeni
varhi so še: sveti angelji varhi, sv. Jožef,
sveti Frančišek Ksaverij, sv. Vincencij
Pavljanski. Vsak že keršeni otrok se
more sprejeti v družbo in ostane njen
ud do pervega sv. obhajila; po pervem
sv. obhajilu do 21. leta pa je le še de¬
ležnik  družbe. V 21. letu pa jenja
biti deležnik te družbe, če se nič več ne
vdeležuje blagovitnega dela za razširjanje
svete vere. Vsak ud plača pet venarjev
na mesec ali pet grošev na leto, mora

190

biti vpisan in moli vsak dan eno Ceše-
nasimarijo s pristavkom: Devica Marija,
prosi za nas in za uboge otroke never¬
nikov! Ako pa otročiček še ne more
moliti, naj kak drug iz njegove družine
namesto njega opravlja to molitvico.
Papeža Gregorij XVI. in Pij IX. sta po¬
delila ti družbi te le odpustke:

1. Dva popolna odpustka, kterih
eden, za žive ude podeljen, se more do¬
biti od Božiča|do Svečnice; drugi pa, ki
se lahko daruje rajnim, od druge nedelje
po veliki noči do konca mesca majnika;
toda moraš biti pri sv. maši, ktera se
bere za družbo in tukaj prejeti sv. ob¬
hajilo. Mlajši so-udje, ki še niso prejeli
sv. obhajila, se morajo vsaj spovedati.

2. Popolni odpustek tudi v praznik
varhov družbe: Marijinega Darovanja,
svetih angeljev varhov, sv. Jožefa, sv.
Ksaverija in sv. Vincencija Pavljanskega;
toda se moraš spovedati, sv. obhajilo
prejeti in nekaj posebnega moliti za raz¬
širjanje družbe sv. Detinstva. Slednjič
imajo vsi udje družbinega predstojništva
in odborov odpustek enega leta, ko¬
likor  kr  at  so navzoči pri zborih pred-

191

stojnikov in odbornikov. (Pij IX. 12.
pros. 1851.)

Opomba.  Od Božiča do Svečnice,
ko sv. cerkev obhaja in časti sv. De-
tinstvo Jezusovo, in ob enem praznuje
poklicanje nevernikov h keršanstvu, se
bere ena sv. maša, kterega dne koli, za
ude in deležnike družbe. Pri ti prilož¬
nosti naj se pove vernikom, posebno pa
šolarjem, kaj da se je že vse zgodilo za
družbo in kakošen namen ima to ker-
šansko podvzetje. Tudi naj se četerti del
kerstnih imen družbenih udov izpiše iz
bukev, ki naj se z nabranim denarjem
vred pošljejo na Kitajsko, da rešeni in
keršeni otroci nevernikov dobe te imena.
Od druge nedelje po veliki noči do konca
majnika se bere druga sv. maša za mertve
družbine ude in deležnike. Verh tega
se še v 12 cerkvah Detinstva Jezuso¬
vega berete vsak mesec po dve maši;
ena za ude in dobrotnike družbine, druga
pa za nesrečne otročiče, ki se imajo re¬
ševati.

Pri vseh molitvah in svetih mašah
družbinih se še posebno moli za ker-
šanske matere,  da bi njih otročiči

192

vsi dosegli sv. kerst, in za vse mlajše
soude, da bi se pripravljali vredno pre¬
jeti pervo sv. obhajilo, in da bi potem
stanovitni ostali v dobrem.

Glavni predstojnik te družbe je v
Parizu, za Nemce pa v Cahenu (Aachen) *);
škofijski predniki so že sem ter tje po
škofijah postavljeni, in tem so vversteni
farni predniki.

73. Razširjanje dobrih bukev.

Dobre bukve so po mestih in deželi
eden naj krepkejših pripomočkov, da se
ohrani in širi sv. vera in keršansko živ¬
ljenje med kristijani. Leta 1820 se je
v ta namen na Francoskem vstanovila
pobožna družba in papež Gregorij XVI.
ji je podelil čast in posebno pravico nad-
bratovšine ter dovolil, da sme pod se
vzeti vse druge družbe tega imena in jih
deležne storiti vseh milost, ktere sta ji
že papeža Leon XII. in Pij VIII. podelila
(razpis 16. novembra 1830). Gregorij
XVI. je dovolil odpustek 300 dni vsa-

*) Zdaj: Gosp. Jožef Blum, nadžupnik pri
sv. Pavlu v Cahenu (Aachen).

193

kemu, ki pospešuje to družbo; 40 dni
pa tistemu, ki škofu naznani kake po-
hujšljive bukve. Po farah bi se ta družba
kaj lahko vstanovila s farnimi bukvar-
nicami, in farani bi imeli lepo priložnost,
v ta namen kaj storiti ter vdeležiti se
odpustkov.

74, Dobro delo za vojake.

Kdo pač bolj potrebuje tolažbe, kakor
vojak? Kdo več moči, da bi se odtegnil
slabi tovaršiji in mnogoterim skušnjavam?
Kdo živi v tolikih nevarnostih, kakor
ravno vojak? Ali ni po tem takem vojaku
zelo potrebna Božja pomoč? Sveta vera
pa je, ki mu ponuja in daje obilno po¬
trebnih tolažb; le tisti vojak je v resnici
močen v boji zoper skušnjave in si ohrani
čednosti, kteri zvesto spolnuje svoje ker-
šanske dolžnosti in Bog le tacega obva¬
ruje. Naj slavniši vojaki so bili pobožni
kristijani in so še zdaj. Imenujem le
našega slavnega Radecky-ta in Albrehta,
nadvojvoda avstrijanskega, slavnega zma¬
govalca pri Kustoci na Laškem leta 1866.

Iz teh prevdarjanj postalo je to
dobro delo za vojake, ktero je že po

194

gorečih duhovnih, misijonarjih in dragih
pobožnih kristijanih vpeljano skorej po
vseh francoskih mestih, kjer je kaka po¬
sadka vojaška (garnizon). Papež Pij IX.
so temu keršanskemu delu za mesto Pariš
in za druge mesta, kjer je že vpeljano,
dovolili te le odpustke:

1. Odpustek 7 let za vsacega uda
tega dobrega dela, za vse sodelavce ali
vojake, kolikorkrat  so pri cerkvenih
govorih, bodi si, da se uče sami, bodi si,
da podučujejo druge.

2. Odpustek enega leta  dobi
vsak vojak, kolikorkrat  si prizadeva
po svoji moči, da bi spreobernil kakega
druzega vojaka; toda se mora resnično
kesati svojih grehov.

3. Popolni odpustek na štiri po¬
glavitne praznike v letu in na praznik
sv. Mavricija (22. sept.), ali skozi 14 dni
po teh praznikih, kteri dan hoče, dobi
vsak ud, sodelavec ali vojak, ako v teh
dnevih prejme sv. zakramenta, eno cerkev
ali očitno kapelo obiše in moli na papežev
namen. (Pij IX. 12. maja 1851.)

Poglavitne dela te družbe pa so:
poduk v sveti veri, kteri se daje vojakom

195

enkrat ali dvakrat v tednu; dobre pesmi,
ktere jih kdo uči; skupna molitev, dobre
bukve, rožni venci, škapulirji, svetinje itd.,
ktere jim kdo daruje; potem poduk v
branji, pisanji, računstvi itd.; slednjič
tudi razne igre, ktere jim prijetno čas
kratijo in jih obvarujejo grešnih razve-
selovanj. Po mestih so večji del bogo-
Ijubne gospe visocega stanu, ktere se
posebno pečajo s temi dobrimi deli.

75. Spremljevanje sv. popotnice k
bolniku.

1. Odpustek 7 let in 7 kvadragen,
kolikor krat  z gorečo vošeno svečo,
spremiš k bolniku najsvetejši Zakrament;

2. 5 let in 5 kvadragen, ako ga
spremiš brez sveče;

3. 3 leta in 3 kvadragene, kdor,
ako sam ne more, kakega druzega pošlje
z gorečo vošeno svečo, da spremlja sveto
popotnico;

4. 100 dni, kdor sicer ne more
spremiti sv. popotnice, pa doma moli na
papežev namen en Očenaš in eno češe-
nasimarijo. (Inocencij XII. 5. pros. 1695
in Klemen X. 23. aprila 1676.) *f.

196

Teh odpustkov se moreš vdeležiti
tudi v svetem letu. (Benedikt XIV.,
Klemen XIV. in Leon XII.)

76. Obiskanje bolnikov in jetnikov.

Odpustki:  1. Odpustek 200 dni,
ako imaš kako blagoslovljeno reč (križec,
svetinjo, rožni venec itd.) in obišeš bol¬
nike po bolnišnicah ali jetnike.

2. 100 drugih dni, ako imaš rožni
venec z odpustkom sv. Birgite, moliš 3
Očenaše, 3 češenasimarije in v čast na¬
šega Gospoda, Jezusa Kristusa, ali pre-
blažene Device, ali sv. Birgite obišeš
enega bolnika ali jetnika.

3. 300 dni za ude bratovšine sv.
rožnega venca.

4. 100 dni za ude bratovšine presv.
Rešnjega Telesa, škapulirja itd. (Pij IX.
23. avg. 1861.)

5. 7 let, ako si ud družbe prebla-
žene Device, ki je pridružena veliki
bratovšini rimskega zbirališa.

77. Velikodušno djanje ljubezni do
ubogih duš v vicah.

To djanje obstoji v tem, da kdo vse
svoje zadostil  n e dela, ki jih doprinaša

197

v življenji, in vse molitve in dobre dela,
ktere mu po priprošnji po smerti vtegnejo
k dobremu priti, daruje vernim dušam
v vicah in jih položi tako rekoč v roke
Marije Device, da jih ona potem, kakor
skerbna mati nakloni tistim dušam, ktere
hoče rešiti iz vic. To, kar darujemo, je
poseben, nam osebno lasten, zadostilen
sad, kteri bi iz raznih dobrih del, ki
jih sami opravljamo tukaj na zemlji, ali
jih bodo drugi po smerti opravili za nas,
mogel nam samem priti k dobremu in v
zadostenje, kterega pa blagovoljno na¬
klonimo dušam v vicah; to darovanje
tedaj duhovnom nikakor ne brani, oprav¬
ljati plačanih maš, kakor tudi vsaki drugi,
ki je dušam skazal to djanje ljubezni,
sme moliti za se, za svoje starše in oprav¬
ljati navadne pobožne dela itd. Le z a-
d o s t i 1 n a vrednost teh njegovih del pride
k dobremu dušam v vicah, sad za slu¬
ženj  a pa mu ostane, ker ga ne more
oddajati drugim. Vsako dobro delo namreč
ima zaslužilno in za d ostiln  o vred¬
nost ; zasluženje  ostane temu, kdor
delo opravi, zadostenje  pa sme vsak
naklanjati, komur hoče.

198

Vedi pa, da ni treba posebnih be¬
sedi ali kake posebne molitve k temu
velikodušnemu djanju ljubezni, ampak
je že zadosti, da ga storiš v serci; dobro
je pa, da ga ponoviš včasih. Nek pobožen
mož, kterega serce je bilo polno apo-
stoljske gorečnosti, je vernim dušam v
svoji smertni uri volil vse svete maše,
vse odpustke in vse spokorne dela, ktere
koli bi mu vtegnile naklonjene ali daro¬
vane biti. Pa mi bo morebiti kdo v
besedo segel in rekel: s takim djanjem
ljubezni škodujem sam sebi, ker sam
sebe pripravim ob vse to, kar mi edino
pomagati more v večnosti. Ne boj se,
da bi bil na zgubi, temveč imaš dobiček,
ako storiš to djanje ljubezni, ker s tem
si nakloniš posebno ljubezen presv. Tro¬
jice, ljubezen našega Gospoda Jezusa
Kristusa, preblažene Device Marije in
vseh svetnikov, ter se spolnuje potem
nad teboj, kar je nekdaj obljubil Jezus:
„Dajte in se vam bo dalo; dobra, na¬
tlačena, potresena in zverhana mera vam
bo dana v naročje"; uboge duše so ti
potem pomagati dolžne, kadar pridejo v
nebesa in bodo skerbele za te, da se ne

199

pogubiš; skerbele bodo za te, in z njimi
presveta Trojica in vsi izvoljeni, da, ali
celo ne prideš v vica, ali pa boš rešen
iz njih berž ko berž.

Papeži Benedikt XIII., Pij VI. in
Pij IX. (30. sept. 1852) so podelili obilne
odpustke temu velikodušnemu djanju
ljubezni.

Odpustki:  1. Mašniki, ki store

to velikodušno djanje ljubezni, imajo vsak
dan osebno pravico privilegiranega al-
tarja. *)

2. Verniki pa dobe popolni  od¬
pustek (ki ga pa samo dušam v vicah
morejo nakloniti), kolikor  kr  at  sv.
obhajilo prejmejo, in tistega dne obišejo
eno cerkev ali očitno kapelo in tam mo¬
lijo v namen sv. Očeta.

3. Ravno tako dobe popolni od¬
pustek vsak p on d el j ek, ako so pri
sv. maši dušam v vicah v tolažbo, eno
cerkev obišejo in molijo na papežev namen.

4. Kdor stori to velikodušno djanje
ljubezni, more vse odpustke, ki so bili

*) Kaj da je privilegirani altar, glej spodej.

200

kdaj, ali še bodo podeljeni, nakloniti dušam
v vicah (akoravno sicer rajnim ne mo¬
rejo priti k dobremu).

Bolniki, starčeki, kmetje, popotniki,
jetniki itd., ki v pondeljek ne morejo
biti pri sv. maši, smejo že v nedeljo
(pa tudi le v nedeljo) darovati sv. mašo
v ta namen. Otroci pa, ki še niso bili
pri sv. obhajilu, in drugi verniki, ki ga
iz kterega koli vzroka ne morejo prejeti,
si morejo od svojega spovednika, ki pa
mora od škofa v to pooblasten biti, na¬
mesto sv. obhajila izprositi kako drugo
dobro delo, da se vdeleže teh duhovnih
dobrot.

Bratovšine in pobožne družbe.

78. Nekaj o bratovšinali sploh.

1. Kaj je bratovšina?

Bratovšina ali družba sploh se sme
imenovati vsako zedinjenje ali združenje
več oseb k skupnemu življenju ali k
vzajemnemu telesnemu ali dušnemu do-

201

bičku. Osebe take družbe so med seboj
zedinjene kakor bratje in sestre. Že v
starodavnem paganskem (neverskem) času
najdemo take društva umetnikov in ro¬
kodelcev, ki so se vstanovile za Numa
Pompilija, druzega kralja Rimskega. Ob
času aposteljnov so živeli vsi verni kri-
stijani v taki edinosti in ljubezni, da so
bili med seboj le »enega serca in enega
duha“ (Djanje apost. 4. 32), ter so bili
zedinjeni v nekaki bratovšini med seboj.

Zato pa tudi v pervih časih ker-
šanstva ne najdemo posebnih bratovšin,
o kterih govorimo tukaj, ako izvzamemo
razne redovnike, ki so združeni živeli
skupej na izhodu že v 3. stoletji in so
bili pozneje tudi na zahodu vstanovljeni
in razširjeni po sv. Benediktu. Po teh
so se berž ko ne ravnale bratovšine,
kakoršine najdemo v poznejših časih sv.
cerkve in jih imamo dandanašnji toliko
število.

Perva bratovšina, od ktere nam spo-
ročuje zgodovina, je bratovšina „Konfa-
lonieri", ki je bila od papeža Klemena
IV. poterjena leta 1267, in je imela
namen, odkupljevati od Saracenov vjete

202

kristijane. Ime je imela ta bratovšina
od zastave (bandera), imenovane „Kon-
falone", na kteri je bila naslikana podoba
preblažene Device Marije. Njeni udje
so se imenovali redovni vitezi presvete
Device, in so nosili na desni rami rudeč
in bel križ. Dolžnost njihova je bila, vsaj
trikrat v letu se spovedati in sv. obhajilo
prejeti.

Kmalo so se vstanovile druge družbe,
njih udje so delali v zveličanje svoje duše,
in z molitvijo, milošino in z drugimi do¬
brimi deli so poveličevali čast Božjo,
preblaženo Devico Marijo in svetnike
Božje. Čudo veliko sadu so prinašale te
bratovšine v sveti cerkvi; zato so jih pa
tudi pospeševali papeži ter jim delili
posebne milosti, posebne pravice in obilno
odpustkov.

2. Kdor je ud kake bratovšine, se
spodobi, da ve vsaj  po  ve  če  m, kaj
zahtevajo pravila bratovšine, in da ima
namen,  jih spolnovati, kolikor bo mogel
brez velike težave.  Bratovšino, v
ktero se je dal zapisati, naj čisla in
ljubi, keršansko živi, drugim udom daje
lep zgled, ter se izkazuje hvaležnega za

203

duhovne milosti in dobrote bratovske.
Kdor po nemarnosti opusa bratovske mo¬
litve ah pobožnosti, si zmanjšuje te po¬
sebne duhovne milosti, in ako ne opravi,
kar je potrebno za dosego odpustkov, se
seveda teh tudi ne more vdeležiti. Z
druge strani pa naj verni vedo, da zapis
v bratovšino ni nikakor taka obljuba,
ktere prelomljenje bi bil greh zoper drugo
zapoved Božjo; cerkev jih noče k bra¬
tovskim postavam vezati pod nobenim
grehom, ne velikim ne malim, ako so se
tudi dali zapisati, ampak le opominja
jih in k veči pobožnosti napeljati želi.
Le takrat bi greh bil, ako bi kdo s svojo
nemarnostjo drugim pohujšanje dajal, ker
hudoben in spačen človek vse zaničuje,
in nobenega spoštovanja več nima do
cerkvenih naredb.

3. Ker se po bratovšinah sv. vera
in pobožnost v duhovniji ne samo ohra¬
njuje, ampak tudi množi in vterjuje, bi
imela vsaka duhovnija imeti vsaj eno
ali dve bratovšini; ne bilo bi pa dobro,
ako bi jih bilo preveč v eni duhovniji,
ker potem bi gorečnost udov čedalje bolj
pojenjevala, pravila bi se ne spolnovale

Odpustki. 14

204

zvesto, zgubile bi sčasoma bratovšine ve¬
liko svoje koristi in veljave. Ne bra¬
tovšine same na sebi, ampak vestno spol-
novanje dobrih del, ktere predpisujejo,
nas stori popolnejše in nam pomaga k
svetosti.

4. Vse bratovšine in pobožne družbe
vernikov spadajo pod sodnjo oblast ško¬
fovo. Škof ima oblast, bratovšine vsta-
novljati po svoji škofiji, jih poterjevati,
in, ako je potreba, prenarejati njihove
pravila. Škof ima tudi pravico, jih pre¬
gledovati in jih voditi v spolnovanji druž-
binih pravic, milost itd. Ako tedaj kaka
bratovšina ni cerkveno vstanovljena po
škofu, ne more pridružena biti poglavitnim
bratovšinam v Rimu, ki se tudi imenujejo
nadbratovšine *), in tudi ne imeti od¬
pustkov, ktere bi sicer imela. Škof potem
bratovšine po duhovnijah izročuje faj-

*) Nadbratovšina se imenuje tista bratovšina,
ki ima oblast, si pridruževati druge bratovšine
enacega imena in jili deležne storiti vseli svojih
milost in odpustkov. Te milosti in odpustke pa
si mora nadbratovšina naj pred sama pridobiti,
zakaj samo zato, ker je nadbratovšina, še nima
nobenih posebnih odpustkov.

205

moštrom, ki imajo na to gledati, da se
ohrani gorečnost med udi, da se spol-
nujejo pravila, in da se ne vrinejo kake
napačnosti v družbo, ktere bi ji vtegnile
ali škodovati, ali jo celo razdreti sčasoma.
Ako je v duhovniji en sam duhoven, ki
je bil predsednik kake bratovšine, njegov
naslednik tudi ostane predsednik, kar se
ne zgodi vselej, ako je več duhovnov v
duhovniji, ker tam je predsednik le tisti,
kterega škof v to postavi. Ako po tem
takem fajmošter, ki je bil predsednik
kake bratovšine, umerje, sme škof po
njegovi smerti tudi kaplana postaviti
predsednika (dekret 7. junija 1842).

5. V ravno tisti cerkvi sme biti
več bratovšin (dekr. 18. pros. 1745),
toda v ravno tistem mestu, še manj pa
v ravno tisti cerkvi ne sme biti več
bratovšin enacega imena.  (Klemen
VIII. 7. dec. 1604, kar je za njim po-
terdilo več papežev.) Cerkve, v kterih
se imajo bratovšine enacega imena vsta-
noviti, morajo biti saj eno uro vsaksebi.
Izvzete so bratovšina presv. Zakramenta
(Pavel V. 1. 1607), bratovšina keršanskega
poduka (dekr. 3. sveč. 1610) in bratov-

1  A.  *

206

šina presv. Serca Jezusovega (Pij VII.
1. 1805). Vendar so papeži to radi pri¬
volili tudi pri druzih bratovšinah, akojih
je kdo prosil.

6. Vodnik bratovšine, akoravno je
izvoljen od škofa, zato še nima pravice,
blagoslavljati rožnih vencev, škapulirjev,
svetinj itd. in jih previditi z odpustki.
Tudi namesto njega ne sme nobeden
sprejemati novih udov v družbo, ako ni
posebno v to pooblasten (dekr. 22. avg.
1842).

7. Ravno tisti altar v ravno tisti
cerkvi sme več bratovšinam, postavim
bratovšini presv. Serca Jezusovega, ška-
pulirja, sv. rožnega venca itd. služiti kakor
lastni altar, ako so se predsedniki teh
bratovšin o tem sporazumeli med seboj;
vendar je zavoljo kake zmešnjave ali
druge nevgodnosti bolje, da ima vsaka
bratovšina svoj lastni altar (dekr. 29.
maja 1841).

79. O bratovšinah posebej.

Duhovnih družeb ali bratovšin je
veliko po keršanskem svetu. Vsaka ima
svoje pravila, svoje posebne pravice in

207

obilno duhovnih dobrot in milost, kterih
se morejo vdeležiti njeni udje, ako storč,
kar jim veleva bratovšina. Da jih spo¬
znamo vsaj nekaj in se soznanimo s po¬
goji, s kterimi moremo deležni biti obilnih
njih odpustkov, naštejemo v naslednjih
številkah nektere, ki so bolj v navadi,
ali ktere se prav lahko vpeljejo po du-
hovnijah.

Predsedniki bratovšin naj potem ude
podučujejo, kakošen namen ima ta ali
una bratovšina, kakošne dobrote in mi¬
losti in kteri odpustki se dobe v nji in
kaj imajo storiti udje, da imajo zares
tisti duhovni dobiček od bratovšine, kte-
rega jim obeta. Še bolj pa naj skerbe
fajmoštri, ki so predsedniki bratovšin, da
se kakošne napačne misli o bratovšinah
ne vrinejo med ude, da se ne begajo med
seboj in se nečast ne dela sveti veri.
Zato naj gledajo, da ne pridejo med nje
kakošne lažnjive bukvice, ali goljufivi listi,
ki govore od bratovšin, in naj jim le
take dajo v roke, ki so pravilno poterjene
od duhovske gosposke in priporočene
vernikom. Začnimo tedaj z naštevanjem
in razlaganjem posamesnih bratovšin.

208

80. Bratovšina presv. Rešnjega Telesa.

Namen te bratovšine je, častiti Bož¬
jega Zveličarja v Zakramentu njegove
ljubezni, ga moliti in mu zadostovati ali
ga odškodovati za brezštevilne razžaljenja,
ktere mu prizadevajo nehvaležne človeške
serca. Začela se je 16. stoletja v Rimu
in papež Pavel III. jo je poterdil z raz¬
pisom 30. nov. 1539 ter jo priporočil
vernikom kot hvalevredno in koristno
bratovšino. Povzdignjena je bila potem
v nadbratovšino in ob enem dobila oblast,
da sme vse bratovšine tega imena, ktere
koli bi se ji pridružiti hotele, deležne
storiti svojih odpustkov. (Pavel V. 15.
sveč. 1608; Inocencij XI. 1. okt. 1678).
Odpustki so pa ti le:

1. Popolni odpustek dobi vsak, ako
se tistega dne, ko pristopi bratovšini,
spove in sv. obhajilo prejme.

2. Popolni odpustek udje obojega
spola na osmi dan presv. Rešnjega Telesa,
ako prejmejo sv. obhajilo, s procesijo
gredo (kjer je v navadi) in molijo na
papežev namen. Inocencij XII. je 27. nov.
1694 ta odpustek prenesel na petek po

209

prazniku presvetega Rešnjega Telesa. Kdor
pa ne more biti pri procesiji, naj se
vsaj spove in prejme sv. obhajilo.

3. Popolni odpustek tretjo nedeljo
vsacega mesca in na veliki četertek, ako
prejmeš sv. obhajilo, si pri procesiji, ki
je tega dne v navadi, obišeš eno cerkev
ali očitno kapelo in moliš na papežev
namen.

4. Popolni odpustek v smertni uri.

5. Odpustek 7 let in 7 kvadragen
na sv. Rešnjega Telesa dan, ako prejmeš
sv. obhajilo itd. Ravno ta odpustek dobe
udje obojega spola, kolikorkrat  z
gorečo svečo, ali tudi brez nje spremijo
naj svetejši Zakrament, kadar ga nesejo
k bolniku ali kam drugam. — Ravno
ta odpustek dobe tudi na veliki četertek,
ako obišejo presv. Zakrament tam, kjer
je izpostavljen. — Ravnotako enkrat
n a dan  vsi udje bratovšine, ako v po¬
poldanskih urah v kaki cerkvi ali očitni
kapeli obišejo presv. Zakrament in tam
pobožno in skesanega serca molijo za
sv. cerkev.

6. Odpustek 100dni, kolikorkrat
udje opravijo kako pobožno delo; postavim,

210

ako kterega spremijo k pogrebu; ako so
pri kaki procesiji, ktero je škof dovolil;
ako kakega reveža vzamejo pod streho;
ako obišejo bolnike ali jetnike; ako so¬
vražnike spravijo med seboj; ako poma¬
gajo k spreobernjenju kakega gi’ešnika;
ako podučujejo nevedne itd. (Pavel V.;
Klemen X.; Benedikt XIV.; Pij IX.) -j*.

81. Bratovšina preše. Serca Jezu¬

sovega.

Ko je naš Božji Zveličar sam bla¬
ženi Margareti Mariji (Alacoque, r. Ala-
kok) razodel duhovne bogastva svojega
Serca, jo je zagotovil, da bo vsem, ki
ljubijo in časte njegovo Božje Serce, od-
perl vse zaklade ljubezni, usmiljenja in
zveličanja, ktere ima v sebi hranjene

Njegovo Serce. To ljubeznjivo Serce,

pravi ta redovnica, neskončno želi, da bi
ga spoznali in ljubili ljudje, da bi go¬
spodovalo v njihovih sercih in da bi jim
ono, ki je studenec vseh milost, pomoč
podelilo za vse njih potrebe. — Namen
te bratovšine je, da bi verniki častili

Božje Serce Jezusovo, da bi povračevali
ljubezen z ljubeznijo, da bi spodobno hvalo

211

dajali za presveti Zakrament, kteri je bil
postavljen njim v prid, in da bi odško¬
dovali ali nadomestili mlačnost, nehva¬
ležnost in razžaljenja, s kterimi kristijani
povračujejo njegovo neskončno ljubezen.
O da bi se pač verniki v obilnem številu
pridružili ti koristni bratovšini! Pervo
bratovšino tega imena je vstanovil sv.
Leonard Portomavriški in sicer v Rimu
v cerkvi sv. Teodorja. Leta 1801 so
dobili mašniki iz družbe sv. Pavla v Rimu
oblast, v svoji cerkvi vstanoviti bratovšino
presvetega Serca. Dve leti potem je bila
povzdignjena v nadbratovšino in pozneje
prenesena v cerkev „svete Marije od
miru“. Papež Pij VII. ji je podelil obilne
odpustke ter jo pooblastil, da sme teh
odpustkov deležne storiti vse bratovšine
tega imena, ki se ji hočejo pridružiti.

Odpustki:  Pij IX. so po razpisih
svojih prednikov (in sicer po razpisih 7.
sušca 1801; 20. sušca in 13. nov. 1802
in po druzih leta 1803, 1815 in 1817)
vsem, ki so v bratovšini presv. Serca
Jezusovega, ktera je pridružena Rimski
nadbratovšini ravno tega imena, in molijo
vsaki dan Očenaš .. . Cešenasimarijo ...

212

apostoljsko vero in še pristavijo: „0 slad¬
ko Serce Jezusovo, stori, da te čeda¬
lje bolj ljubim", dovolili tele odpustke:

Popolni odpustek:  1. Na dan

vpisa v bratovšino, ako se spovedo in
prejmejo sv. obhajilo.

2. V praznik presv. Serca Jezuso¬
vega ali v nedeljo potem pod ravno tisto
pogojo.. Tega odpustka so lahko deležni
tudi tisti, ki niso v bratovšini, ako prej¬
mejo sv. obhajilo, cerkev ali očitno kapelo
obišejo, kjer se obhaja ta praznik, in
tamkej molijo na papežev namen. (Pij
VII. 7. jul. 1815. Ta razpis dovoli, da
se praznik presv. Serca Jezusovega s
škofovim dovoljenjem sme prenesti na
kak drugi dan leta in sv. maša od pre¬
svetega Serca brati.)

3. Pervi petek ali pervo nedeljo
vsacega mesca (spoved in obhajilo).

4. Kterega koli dne v mescu (spoved
in obhajilo).

5. V smertni uri, ako vsaj v sercu
pokličeš presv. ime Jezusovo.

Nepopolni odpustki:  1. 7 let
in 7 kvadragen ako štiri nedelje pred
praznikom Jezusovega Serca prejmeš svete

213

zakramente. 2. 60 dni za vsako dobro
delo, ki ga storiš čez dan. -j-.

Drugi odpustki za ude bratovšine,
kterih se vdeležijo, akoravno ne molijo
Očenaša, češenasimarije, apostoljske vere
s pristavkom: „0 sladko Serce" . . .
(določilo 5. sušca 1840):

1. Odpustki Rimskih postaj*) ali
štacijonov, kterih so deležni vsi, ki tiste
dneve, kteri so v Rimskem misalu (v
mašnih bukvah) zaznamovani za štacijonske
dneve, obišejo cerkev bratovšine presv.
Serca Jezusovega in tamkej molijo na
papežev namen.

2. Popolni odpustek na praznik
čistega spočetja, Rojstva, Oznanjenja,
Očiševanja in Vnebovzetja Marije Device;
na praznike sv. Jožefa, svetih aposteljnov
Petra in Pavla, sv. Janeza evang., vseh
svetnikov in na vernih duš dan, ako se
spovedo, sv. obhajilo prejmejo v teh dnevih
in cerkev bratovšine obišejo. V druzih
praznikih Matere Božje in druzih apo¬
steljnov pa dobe odpustek 7 let in 7

*) Rimske postaje ali štacijoni se imenujejo
božje pota, ponočne straže in molitve na groben
aposteljnov in mučenikov. (Glej štev. 165.)

214

kvadragen, ako obišejo cerkev bratovšine.
(Pij YII. 2. aprila 1805.)

3. Popolni odpustek vseh šest nedelj
ali petkov pred praznikom presv. Serca.
(Spoved, sv. obhajilo, obiskanje cerkve
ali očitne kapele, kjer se obhaja ta praznik
in molitev na papežev namen. (Pij VII.
4. sušca 1806.)

4. Odpustek 7 let in 7 kvadragen
za vsak dan devetdnevnice,  s ktero
se udje bratovšine pripravljajo na praznik
presv. Serca, ako obišejo cerkev in mo¬
lijo na papežev namen. (Pij VII. 4. sušca
1806.) Papež Leon XII. je pa 21. maja
1828 ta odpustek tudi tistim udom pod
ravno tisto pogojo podelil za vsak dan
tri dnevni  c e, s ktero se pripravljajo
na praznik presv. Serca.

Opombe.  1. Tisti udje, ki zavoljo
kakega pravičnega vzroka, postavim za¬
voljo bolezni ali popotovanja itd. ne mo¬
rejo obiskati cerkve, kakor je predpisano,
dobe vendarle zgorej naštete odpustke,
ako kako drugo dobro delo opravijo, ktero
jim naloži spovednik. 2. Vseh teh od¬
pustkov, ki so dovoljeni bratovšini presv.
Serca in so našteti v dveh poprej šnih

215

odstavkih, se morejo vdeležiti vsi verniki,
kjer koli že, celo tam, kjer ni mogoče
vstanoviti bratovšine, ali kjer bi se le z
velikimi težavami pridružiti dala nad-
bratovšini v Rimu, ako le vse store,
kar je predpisano,  (rij VII. 15.
maja 1816.) 3. Papež Gregori XVI. je

20. jun. 1834 poterdil vse te odpustke,
in verh tega še udom te bratovšine do¬
volil popolni odpustek', kterega morejo
deležni biti na sv. Gregorja dan (12. sušca),
ako prejmejo zakramenta sv. pokore in
presv. Rešnjega Telesa, cerkev ali kapelo
bratovšine obišejo in molijo za sv. cerkev.
Začne se pa ta odpustek s pervimi ve¬
černicami.

Večno češenj  e. Udje bratovšine
Serca Jezusovega se zedinijo med seboj,
da bi večno služili temu češenja vrednemu
Sercu, ga molili, ljubili in mu vedno
hvalo dajali. Izvolijo si en dan ali več
dni v letu, ktere takole posvete presve¬
temu Sercu. Enega dne, ki si ga izvo¬
lijo v to, se spovedo in prejmejo sv. ob¬
hajilo, obišejo eno cerkev ali očitno ka¬
pelo, molijo tam nekoliko časa za papeža
in na njegov namen, potem za duhov-

216

šino, za spreobernjenje grešnikov, za vse
ude večnega češenja in za duše v vicah;
eno uro po noči ali po dnevi, kadar jim
je bolj priložno, molijo ustmeno ali pre¬
mišljujejo; po dnevi izrekujejo kratke
zdililjeje k božjemu Sercu; slednjič po-
nove Jezusu kerstne obljube in vse druge
obljube, ktere so mu že storili. To večno
češenje presvetega Serca Jezusovega je
podobno tistemu svetemu ognju, kteri je
mogel po zapovedi Božji v stari zavezi
vedno goreti na altarji, in ni smel nikdar
ugasniti. (Lev. 6, 13.)

Odpustek:  Kdor vse to zvesto

opravlja, dobi v teh dnevih popolni
odpustek.  (LeonXII. 18.sveč. 1826.)-j*.

82. Škapulir terpljenja Jezusovega ali
rudeči škapulir.

Začel se je ta škapulir leta 1846.
Osmi dan po prazniku sv. Vincencija
Pavljanskega namreč se je Jezus prikazal
neki usmiljeni sestri. V roči je deržal
škapulir, ki je imel dva dela ali konca
iz rudeče volne na dveh tudi iz rudeče
volne spletenih trakovih. Na eni strani
je bila podoba križanega Jezusa in pod

217

križem so bile orodja terpljenja njegovega;
okoli križa pa je bilo zapisano: „Sveto
terpljenje našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, odreši nas“; na drugi strani ste
bili podobi presvetih sere Jezusa in Ma¬
rije z napisom: „Sveti serci Jezusa in
Marije, obvarujte nas!“ *)

Ko so sv. Oče Pij IX. zvedili, kako
velike milosti da je dobivala ta redovnica,
so poterdili to pobožnost in z razpisom
27. jun. 1847 pooblastili vse mašnike
Lazariste, da smejo blagoslavljati ta ška-
pulir in ga deliti vernikom. Leta 1848
in sicer 21. sušca pa so dovolili ravno
ta papež, da general Lazaristov sme to
oblast podelovati tudi drugim mašnikom,
redovnim kot svetovnim.

Odpustki: I. Popolni:  1. Na
dan sprejetja v bratovšino, ko dobiš ška-
pulir, ako se spoveš, sv. obhajilo prejmeš,
eno cerkev ali očitno kapelo obišeš in
tam moliš na papežev namen.

*) Leta 1846 na praznik povikšanja svetega
križa se je Jezus vnovič prikazal ti služabnici
Božji in ji rekel, da vsak, kdor nosi ta predragi
škapulir njegovega terpljenja, bo vsak petek prejel
pomnoženje vere, upanja in ljubezni.

218

2. Vse petke v letu, ako ta rudeči
škapulir nosiš, in v teh dneh prejmeš
sveta zakramenta, neliko časa premišljuješ
terpljenje Jezusovo in moliš v namen
sv, cerkve.

3. V smertni uri, ako si se s spre¬
jetjem svetih zakramentov vredno pripravil
ali vsaj v sercu pokličeš presveto ime
Jezusovo, ako ga ne moreš izreči z ustmi.
(Razp. 21. sušca 1848 in 19. jul. 1850.)

II. Nepopolni:  1. Odpustek 7 let
in 7 kvadragen vsak petek, ako prejmeš
sv. obhajilo in terpljenje Kristusovo pre-
mišljevaje moliš 5 Očenašev . . . češe-
nasimarij ... in čast bodi Očetu . . .

2. Odpustek 3 let in 3 kvadragen,
kterega koli dne v letu, ako skesanega
serca vsaj pol ure pobožno premišljuješ
terpljenje Kristusovo.

3. Odpustek 200 dni, kolikorkrat
skesanega serca poljubiš škapulir in tole
verstico izrečeš: „Tebe tedaj prosimo,
pomagaj svojim služabnikom,
ktere si odrešil s svoj o predrago
ker  vij  o“.

Kdor pa v petek ne more prejeti
sv. obhajila, more v nedeljo potem to

219

storiti in deležen postati popolnega od¬
pustka. (Pij IX. 13. dec. 1850.)

83. Bratovšina rujavega ali černega
škapulirja naše ljube Gospe z gore
Karmel.

Ta škapulir ima dva konca volnatega
sukna rujave ali Černe barve, ki sta z
dvema trakovoma iz volne ali bombaža,
ali cvirna ali svile (Žide) kterekoli barve
zvezana med seboj, da se lahko na vrat
obesita. Imenuje se tudi mala obleka
preblažene Device,  da se razloči
od velikega škapulirja, kterega nosijo kar-
meliti in jim čez persi in herbet do tal
sega. Začela se je pobožnost k škapu-
lirju leta 1251 na Angleškim. Mati Božja
se je namreč 16. julija tega leta prika¬
zala svetemu Simonu Stok-u, ki je bil
general Karmelitov v zahodnjih deželah.
Kazala mu je Marija pri ti priložnosti
škapulir, kterega je deržala v roči in
tole govorila: „Sprejmi, moj ljubi
sin, ta škapulir svojega reda;
to je posebna milost, ktero sem
sprosila za te in za otroke gore
Karmelske; kdor ume rje s to

Odpustki. 15

220

obleko oblečen, bo obvarovan
večnega ognja. Znam nje je zve¬
ličanja, bramba v nevarnostih in
zastava posebnega miru in var¬
stva". Učeni papež Benedikt XIV. je
to prikazen Matere Božje spoznal za
resnično in menil, da jo morajo vsi imeti
za resnično. Po tem razodetju, nad kterim
ne moremo dvomiti, pobožno verujemo,
da vsak, kdor umerje oblečen s tem ška-
pulirjem, milost najde pred Bogom in v
pekel ne pride. Zakaj mi verujemo, da
Marija to tudi spolnuje, kar obljubi, in
da kot oskerbnica zaklada nebeškega
vsakemu, kdor nosi ta škapulir, naklanja
tiste milosti, ktere so mu potrebne, da
v dobrem stanoviten ostane do smerti.
In po tem takem udov te bratovšine ne
zadene težka in pravična roka Božja,
ampak milost dosežejo po Marijini po¬
sebni priprošnji. Ta je perva  posebna
pravica, ktero je Marija obljubila udom
te bratovšine.

Opomba.  Samo po sebi se razume,
da te milosti ne more deležen biti, kdor
na škapulir se zanašaj e prederzno v grehih
in hudobijah živi. Kdor se ne zmeni za

221

Marijine milosti in jih z nespokornim
sercem od sebe paha, ovira tudi obljube
in ljubeznjive namene te usmiljene Ma¬
tere; tacega človeka tudi sto škapulirjev
ne more obvarovati pekla. Tudi ni rekla
ta prikazen, da je že rešen pekla, kdor
samo nosi ta škapulir, druzega pa nič
ne stori, ampak predpisuje in tirja, da
imajo udje te bratovšine doprinašati tudi
druge dobre dela, kar razvidimo iz okrož¬
nice , ktero je pisal svojim redovnim
bratom P. Swanington, spovednik sv. Si¬
mona: „Bratje“, pravi on v omenjenem
pismu, „bratje, ohranite te besede v svojem
sercu in glejte, da svoj poklic zagotovite
z dobrimi deli, in da nikdar ne odjenjate.
Čujte, bodite hvaležni za toliko usmiljenje
in molite brez prenehanja . .

Kakih 50 let pozneje se je Marija
spet prikazala in sicer papežu Janezu
XXII., da bi mu priporočila sv. Karme-
litanski red. Obljubila mu je namreč,
dušam v vicah, ki so bile udje te bra¬
tovšine, pomagati, jih tolažiti, in berž ko
berž, zlasti pa v saboto  po njih smerti
iz vic jih rešiti. — Papež Janez XXII.
je to milost razglasil v posebnem razpisu

15*

222

3. sušca 1322. Ker je rešitev iz vic
zagotovljena ua saboto, se ta milost ime¬
nuje s a bati  n a (sabotnica). Aleksander
V. jo je poterdil v svojem razpisu 7. dec.
1409. Tudi Benedikt XIV. je zagovarjal
to razodetje, ker so ga grajali nekteri
dvomljivci in je ob enem ukazal, da se
verniki derže dekreta Pavla V. od 15.
sveč. 1613, s kterim je dovolil Karmelitom,
da smejo očitno pridigovati od tega raz¬
odetja. Ta posebna pravica, po kteri
so udje pervo saboto po njih smerti iz
vic rešeni, je druga  milost, ktero je
Marija dovolila temu škapulirju. Papeži
Aleksander V., Gregori XIII., Pavel V.,
Klemen X., Inocencij XI. itd. ne le niso
nasprotovali temu, kar je razglasil papež
Janez XXII., ampak so očitno oznanovali
to milost ter jo goreče zagovarjali.

Bratovšina sv. škapulirja.
Nekteri mislijo, da je bila ta bratovšina
vstanovljena in znana že pred letom 1251,
še preden se je Marija prikazala sv. Si¬
monu in papežu Janezu XXII. Vendar
temu ni tako, ker še le h koncu 13. ali
v začetku 14. stoletja, so papeži, ki so
zaporedoma vladali sv. cerkev, pospeše-

223

vali to družbo, kolikor so le mogli. Do¬
ločevali so kot naj višji pastirji sv. cerkve,
da škapulir, kterega nosijo udje te bra-
tovšine, jih vdeležuje vseh pravic, zaslu-
ženj in dobrih del, ktere koli ima Kar-
melitanski red, ter jim radodarno delili
obilne obilne odpustke, kterih poglavitniši
zdaj naštejemo:

Odpustki: I. Popolni:  1. Na
dan, ko sprejmeš sv. škapulir, ako se
spoveš, sv. obhajilo prejmeš in moliš na
papežev namen. — 2. Na praznik tega
škapulirja (16. julija), ali v nedeljo potem
(spoved, obhajilo). Benedikt XIV. je ta
odpustek dovolil na vsak dan osmine.
Ta praznik se sme v nedeljo med osmino,
ali pa tudi na kako drugo nedeljo mesca
julija in s procesijo obhajati. — 3. V
smertni uri. — 4. Pavel V. je 3. avgusta
1609 in 19. jul. 1614 dovolil popolni
odpustek vsem, ki so pri procesiji, ktera
se s škofovim dovoljenjem sme obhajati
na eno nedeljo vsacega mesca. (Spoved,
obhajilo in molitev na papežev namen.)
Kdor pa ne more biti pri procesiji, dobi
odpustek, ako na tako nedeljo prejme
sv. obhajilo in kapelo bratovšine obiše.

224

(Klemen X. 9. maja 1673.) Ravno to
velja popotnikom, bolnikom, jetnikom itd.,
ako v teh nedeljah male dnevne ure
(brevir) Matere Božje, ali vsaj 50 Oče-
našev in češenasimarij molijo, serčno
kesanje obude ter terdno sklenejo, berž
ko berž se spovedati in sv. obhajilo pre¬
jeti. — 5. Ravno ta papež je dovolil
popolni odpustek v praznik čistega Spo¬
četja, Rojstva, Darovanja in Vnebovzetja
Marije Device. — 6. V praznikih sv. Jo¬
žefa, sv. Simona (16. maja), sv. Ane,
svetega Mihela, sv. Terezije itd. — 7. Vse
srede v letu. Kdor se odpustkov v šte¬
vilkah 5. 6. 7. naštetih vdeležiti hoče,
se mora spovedati, sv. obhajilo prejeti,
eno cerkev karmelitanskega reda obiskati
in navadne molitve opraviti. Kjer pa ni
nobene karmelitanske cerkve, smejo spo¬
vedniki kako drugo dobro delo namesto
obiskanja cerkve naložiti; neki razpis
15. jun. 1855 pa določuje, da velja
obiskanje farne cerkve, kjer ni nobene
karmelitanske cerkve.

II. Nepopolni odpustki:  7 let
in 7 kvadragen ob nedeljah, ktere so
odločene za procesijo, pa se ni mogla

225

imeti, ako obišeš cerkev ali kapelo bra-
tovšine. — 5 let in 5 kvadragen, kdor
nosi škapulir, ako enkrat v mescu prejme
sv. obhajilo in moli za papeža. — Ravno
toliko odpustkov dobi,  kdor ška¬
pulir nosi in sv. popotnico spremlja k
bolnikom. — 300 dni dobe udje, ki se
o sredah in sabotah zderže mesnih jedi.
— 100 dni dobe udje, kolikorkrat opravijo
kako delo pobožnosti ali keršanske lju¬
bezni (postavim, ako merliča spremijo k
pogrebu, ali revežem dajejo milošino, ne¬
vedne podučujejo itd.). — 40 dni, kdor
vsak dan na čast Matere Božje moli 7
Očenašev in Cešenasimarij. j*. (Klemen X.
2. prosinca 1672.)

Pogoji za sprejetje in vdeležitev milost:

1. Da postane kdo ud bratovšine
sv. škapulirja, mora škapulir prejeti iz
roke kakega duhovnika karmelita •  kjer
pa ni karmelitov, sme vsak mašnik, ki
pa mora v to pooblasten biti, blagoslav¬
ljati in deliti škapulirje. Duhoven mora
škapulir blagosloviti in mu ga okoli vrata
djati. Le mašniki si ga sami sebi smejo
na vrat djati, ako stopijo v to bratovšino.

226

(Dekret 7. sušca 1840.) Da je pa ta,
ki je že sprejet v bratovšino, tudi deležen
njenih milost in odpustkov, mora škapulir
vedno nositi. Ni ravno dolžnost, vendar
pa je dobro, da se imena zapisujejo v
bukve bratovšine, že zavoljo tega, da se
jim bolj posebno nakloniti morejo mo¬
litve, ktere se opravljajo za mertve ude.
(Dekr. 17. sept. 1845.)

2. Da je pa kdo perve  milosti
(da namreč srečno umerje in v pekel
ne pride) deležen, mora biti ud bratov¬
šine, mora škapulir nositi s pobožnim
sercem, keršansko živeti in ob smertni
uri škapulir na sebi imeti.

3. Da je kdo druge  milosti, sa¬
bati ne ali sabotnice  deležen (to je,
da v sabota po smerti pride iz vic), se
mu priporoča prav posebna skerb za
ohranjenje čistosti po njegovem stanu;
verh tega ima moliti vsak dan, ako zna
brati, vsaj malo službo prečiste Device
Marije (dekr. 18. avg. 1868). Za duhovne
velja namesto male službe Matere Božje
navadni brevir; ravno tako tudi za re¬
dovnike in redovnice, in navadna služba
(ali dnevni časi, officium) prečiste Device

227

za tiste, ki so jih moliti dolžni. Kdor
ne zna brati, se mora postiti v zapove¬
danih postnih dneh, in še v sredah, petkih
in sabotah se postiti (ako ne pade bo¬
žični dan na kterega teh dni). — Dolžnost,
male dnevne čase Matere Božje moliti
in v sredah se zderžati mesnih jedi, sme
v to pooblasteni mašnik spremeniti ali
pomanjšati v druge pobožne dela (dekr.
22. jun. 1842).

Sv. zbor odpustkov je 12. avg. 1840
in 22. junija 1842 določil, da, ako ima
kak ud posebno težke opovire, ni dolžan
se postiti, ne dnevnih časov Matere Božje
moliti in o sredah in sabotah se zder¬
žati mesnih jedi. Vendar pa naj se taki
udje vselej posvetujejo s kakim učenim
in previdnim spovednikom in se podver-
žejo njegovi razsodbi. —

4. Da je kdo deležen zgorej na¬
štetih odpustkov, mora sprejet biti v
bratovšino, škapulir nositi in spolnovati
navadne pogoje.

Opombe:  1. Škapulir mora biti

iz volnatega (ne bombažastega) tkanega
sukna rujave ali Černe barve; trakova,
na kterih sta prišita ta dva suknena

228

koščeka, smeta biti iz kterega koli blaga
ali barve. Navada je tudi (nikakor pa
potrebno), da je na sukno prišita kaka
podoba. Škapulir mora biti štirivoglat,
ne pa okrogel ali podolgast.

2. Vsak ud mora škapulir nositi
in sicer tako, da en del na persih leži,
drugi pa na herbtu. Sme se pa nositi
ali pod ali pa nad obleko.

3. Škapulir se mora vedno no¬
siti,  po noči in po dnevi, posebno pa v
smertni uri. Kdor ga skoz ves dan ne
nosi, za ta dan nima nobenih pravic do
odpustkov. Za prav kratek čas, kadar
je potrebno, ga smeš odložiti, pa si ga
moraš spet na vrat djati. Le kdor ga
iz golega zaničevanja ali iz nejevere verže
od sebe, temu bi ga spet mašnik mogel
na vrat djati, ker se je s takim ne-
zbožnim djanjem odpovedal bratovšini.

4. Pervi škapulir, kterega dobiš,
kadar si sprejet v bratovšino, mora biti
blagoslovljen; vsi drugi pa, ktere pozneje
dobiš in nosiš, ker se je pervi raztergal
ali si ga zgubil, ni, da bi mogli blago¬
slovljeni biti, ker so s pervim tako rekoč

229

že vsi drugi blagoslovljeni. Raztergani
škapulir moraš v ogenj vreči.

5. Duhovni, ki blagoslavljajo in
dele te škapulirje, smejo udom bratovšine
v smertni uri deliti vesoljno odvezo s
popolnim odpustkom. Ako pa ni nobenega
pooblastenega mašnika, sme to vsak drugi
mašnik, ki je od škofa poterjen, storiti.
(Klemen VIL 12. avg. 1530.)

6. Kdor je enkrat sprejet v to
bratovšino, mu ni treba še kdaj ponav¬
ljati tega sprejetja, ako ni sam kdaj iz¬
stopil iz bratovšine.

84. Škapulir brezmadežnega Spočetja
ali višnjevi škapulir .

Ta škapulir sta razodela začetka
17. stoletja Jezus in Marija, častitljivi
Uršuli Beninkaza, vstanovnici reda Tea-
tink v Neapeljnu. čudovite čednosti je
opazoval sv. Filip Neri pri ti služabnici
Božji. Večkrat je bila zamaknjena in v
njenem sercu je plamtela goreča ljubezen
do Boga in do bližnjega. Ko je bila
zamaknjena nekega dne (bilo je na Sveč¬
nico), se ji naenkrat prikaže Marija De¬
vica z Božjim Detetom v naročju. Bila

230

je belo oblečena in ogrinjal jo je višnjevi
plaš, in obdajalo jo je veliko devic enako
oblečenih. Kakor kaka ljubeznjiva mati
jo Marija nagovori takole: „Ne boj se,
Uršula, obriši si solze ter potolaži se;
po žalosti in zdihljejih tvojih prišlo bo
čisto veselje; glej v mojem naročju mo¬
jega Jezusa, ki je tudi tvoj, in poslušaj,
kar ti veleva". Potem spregovori Jezus.
Ukaže ji, da naj zida samostan, kjer naj
33 redovnic ravno tako, kakor Marija
oblečenih (belo obleko in višnjevi plaš)
po samostanskih pravilih živi pod imenom
^Brezmadežnega spočetja". Obljubi ji,
obilno milost in duhovnih dobrot podeliti
tem redovnicam, ako bodo živele po
pravilih, ki se jim imajo še le dati.
Uršula je potem prosila Jezusa, da naj
te obljubljene milosti podeliti blagovoli
tudi tistim, ki bi med svetom živeli,
brezmadežno Devico častili, stanu pri¬
merno čistost varovali in nosili višnjevi
škapulir. To prošnjo ji dovoli Jezus, in
dajo tega prepriča, ji med zamaknjenjem
da viditi, kako angelji veliko veliko ška-
pulirjev derže v rokah in jih dele na
vse kraje po zemlji.

231

Precej potem je ta pobožna služab¬
nica Božja jela izdelovati majhne višnjeve
škapulirje, ktere je blagoslovljal neki
duhoven, in delila jih je med vernike.
Ysak je s pobožnim sercem nosil ta
škapulir in vidilo se je kmalo, koliko
dobrega sadu da je ta pobožnost prina¬
šala kristijanom. Še preden je Uršula
umerla, je bil vterjen in že sploh raz¬
širjen ta škapulir. Papeža Klemen X.
in Klemen XI. sta ga poterdila in pre-
vidila z odpustki. Škapulir ima dva
koščeka volnatega blaga višnjeve barve
kakor nebo, na kterih enem je prišita
podoba brezmadežnega Spočetja; nositi
ga mora vsak ud vedno, po noči in po
dnevi tako, da en del leži ali visi na
persih, drugi pa na herbtu. Poglavitni
namen škapulirja je, častiti slavne pred¬
nosti Marijine in moliti, da bi se grešniki
spreobernili k Bogu. Molitev ali dobrih
del ni treba posebnih, moli naj pa vsak
sam, kar mu veleva njegovo pobožno
serce, da bi potolažil pravico Božjo in
usmiljenja sprosil grešnikom. Odpustke,
kterih more deležen biti vsak ud, je papež
Gregori XVI. 12. mal. šerp. 1845 po-

232

terdil in Pij IX. so 7. mal. šerp. 1850
določili, da se smejo naklanjati dušam v
vicah. Tudi so udje deležni vseh od¬
pustkov, kteri so od Rimskega prestola
dovoljeni redu Teatinskemu.

I. Popolni odpustki:  Pervo

nedeljo vsacega mesca. — Vsako saboto
v postu. — Na tiho nedeljo, in petek
potem. — V sredo, četertek in petek
velikega tedna. — O Božiču, o Veliki
noči, o Vnebohodu, o Binkoštih, na praznik
presvete Trojice, na praznik najdenja in
povikšanja sv. križa. — Na praznike
čistega Spočetja, Rojstva, Oznanjenja,
Očiševanja in Vnebovzetja Marije Device.

— 2. avgusta ali na Porcijunkule dan.

— Na praznik vseh svetnikov, sv. Jožefa,
sv. Mihela, angeljev varhov, sv. Janeza
Kerst., svetih aposteljnov Petra in Pavla,
sv. Avguština, sv. Terezije, in v tistih
praznikih, ktere obhajajo Teatini. —
Enkrat v letu, kadar se za štirdeseturno
molitev izpostavi presv. Rešnje Telo. —
Enkrat v letu med duhovnimi vajami.

— Novomašnik, ako je ud, na svoje
nove maše dan. — Enega dne v letu,
kadar koli. — V smertni uri. — Verh

233

tega dobiš tudi še odpustke Rimskih postaj,
ako v dnevih, ki so zaznamovani v mašnih
bukvah, obišeš cerkev Teatinov, ali če je
ni blizo, kako drugo cerkev, kjerjealtar
Matere Božje, in moliš nekoliko časa.
(Pij IX. 3. dec. 1847.)

Kdor se hoče vdeležiti tukaj naštetih
popolnih odpustkov, se mora vselej spo¬
vedati, sv. obhajilo prejeti in moliti na
papežev namen. f.

II. Nepopolni odpustki:  60let,
kdor vsak dan pol ure premišljuje ali
znotranjo molitev opravlja. — 20 let,
kdor bolnike ali slabotne obiskuje ter
jih podpira s telesnimi ali duhovnimi
dobrimi deli, ali kjer se to ne more zgo¬
diti, za nje moli 5 Očenašev, češenasi-
marij in čast bodi Očetu. — 7 let in
7 kvadragen na vse male praznike Ma¬
tere Božje. Ravno toliko odpustkov dobiš
kolikorkrat se spoveš, sv. obhajilo prejmeš,
ali spremiš sveto popotnico. — Ravno
toliko, ako zvečer opraviš molitev: če-
šena si Kraljica  in moliš za sv.
cerkev. — Ravno tako vsak pondeljek,
kolikorkrat obišeš presv. Zakrament itd.
— 200 dni, kolikorkrat pridigo poslušaš.

234

— 50 dni, kolikorkrat pobožno izrečeš
sveti imeni Jezus in Marija. — 60 dni
za vsako dobro delo. -j-.

Slednjič imajo vse sv. maše, ktere
se mašujejo za mertve ude, posebno pra¬
vico privilegiranega altarja. Udje dobe,
ako na čast presvete Trojice in prebla-
žene, brez izvirnega greha spočete De¬
vice molijo 6 Očenašev, češenasimarij
in čast bodi Očetu in ob enem opravijo
molitev za povikšanje sv. cerkve, za za¬
tiranje krivih ver, in za edinost keršanskih
kraljev, vsakikrat (kolikorkrat to molijo)
tiste odpustke, ktere bi dobili, ako bi
obiskali 7 bazilik (cerkev) v Rimu. cerkev
Porcijunkule v Asizb cerkev sv. Jakopa
v Komposteli na Španjskem in svete
kraje v Jeruzalemu, -j-.

Da se vdeleže teh odpustkov, jim
ni treba še druzih molitev opravljati, ne
spovedi, ne sv. obhajila (dekr. sv. zbora
odpustkov 31. sušca 1856, kterega so
poterdili Pij IX. 14. aprila 1856).

Ta škapulir mora blagosloviti in na
vrat djati mašnik, ki ima to oblast ali
od papeža ali pa od generala Teatinov,

235

ki stanuje v Kirnu v samostanu sv. An¬
dreja della vali e.

Opomba.  Sv. zbor odpustkov je
prepovedal, da se ti odpustki, popolni
kot nepopolni, ki so podeljeni na teh
6 Očenašev, češenasimarij in
čast bodi Očetu,  ne smejo ne pre-
rajtovati, ne tiskati, pa tudi ne očitno
razlagati. Papeža Klemen XII. in Be¬
nedikt XIV. sta poterdila to prepoved,
to pa zato, ker so mnogi pisavci in pri¬
digarji preveč povzdigovali ta odpustek
v škodo drugim bratovšinam, ktere je
ljudstvo opušati jelo.

85. Rožni venec in bratovšina sv.
rožnega venca.

I. Rožni venec se je začel leta 1206.
Marija ga je razodela svetemu Dominiku,
kteri je z njim spreobernil brez števila
veliko grešnikov in premagal krivoverce
Albigence, ki so po južnem Francoskem
divjali zoper sv. cerkev. »Vpelji rožni
venec", je rekla Mati Božja, .»in ti bo
pomagal v mnogih nadlogah".

Rožni venec ima 15 desetnic ali
stavkov češenasimarij z enem Očenašem

Odpustki. 16

236

od začetka vsake desetnice. Te desetnice
molimo premišljevaje skrivnosti življenja,
smerti in vstajenja Gospoda našega, Je¬
zusa Kristusa. Te Očenaše in Češena-
simarije ima cerkev za ravno toliko cvetlic,
ki so za nebes Kraljico spletene v 15
vencev, in od tod ime rožni venec. Sveta
cerkev nam priporoča to molitev za zdatni
pripomoček zoper greh in krivo vero.
Tet desetnic je tretji del vsega rožnega
venca; ako tedaj ni mogoče moliti vseh
treh delov, molimo vsaj vsak dan en del
ali 5 desetnic in naklanjali si bomo obilno
milost.

Papež Benedikt XIII. je 14. aprila
1726 dovolil vsem, ki ali vseh 15 de¬
setnic ali le en del rožnega venca molijo
skesanega serca, za vsak Očenaš in za
vsako Cešenasimarijo odpustek 100 dni;
in enkrat v letu, kadarkoli, popolni od¬
pustek, ako vsak dan leta molijo saj en
del. -f.

Papež Pij IX. so z določbo 12. maja
1851 poterdili te odpustke in jim dodali
še drugi odpustek 10 letin 10 kvadragen,
kterega more dobiti vsak, kdor z drugimi
vred očitno ali ne očitno, doma ali kje

237

drugej moli en del rožnega venca; tistim pa,
ki imajo navado, ga moliti vsaj trikrat
na teden, so podelili pod navadnim po¬
gojem (spoved, obhajilo, obiskanje cerkve
ali očitne kapele, in molitev na papežev
namen) za zadnjo nedeljo vsacega mesca
popolni odpustek, -j*.

Kdor hoče deležen biti teh odpustkov,
mora imeti rožni venec, kteri je blago¬
slovljen od kakega duhovna Dominikana
ali pa od kakega druzega duhovna, ki
je pooblasten od generala Dominikanov,
in verh tega mora še, ko ga moli, po
zmožnosti premišljevati skrivnosti rojstva,
terpljenja, smerti itd. Jezusa Kristusa.
(Dekr. 12. avg. 1726.) Kdor pa ne zna
premišljevati, je že deležen odpustkov,
ako rožni venec pobožno moli. (Benedikt
XIII. 26. maja 1727.)

II. B r a t o v š i n a sv. rožnega venca
se je tudi 1. 1206 začela. Fapeži Sikst
IV., Klemen VII., Leon X., sv. Pij V.,
Sikst V. in drugi imenitni papeži so jo
poterdili in ji podelili obilne odpustke.
Malo bratovšin je v sveti cerkvi tako
razširjenih in ne dela kmalo ktera toliko
dobrega med verniki, kakor bratovšina

16 *

238

sv. rožnega venca. Poglavitna dolžnost
udov je, saj enkrat v tednu moliti vseh
15 desetnic (vse tri dele), in premišljevati
15 skrivnost življenja, smerti in vsta¬
jenja Jezusovega. Vendar pa ni, da bi
morali v ravno tistem dnevu moliti vse
tri dele, ampak dobe že odpustke, ako
konec tedna skončajo vse tri dele. (Klemen
VII. 8. maja 1534 in Pij IX. 22. pros.
1858.)

Kdor pa ni v bratovšini sv. rožnega
venca, naj vsak del ali vsacih 5 desetnic
moli brez prenehanja, ako hoče deležen
biti zgorej omenjenih odpustkov. — Tudi
ni, da bi ga mogel kleče moliti.

Kdor želi k bratovšini pristopiti, se
mora vpisati dati, in ako hoče deležen
biti odpustkov, ktere je dovolil Benedikt
XIII. in odpustkov bratovšine sv. rožnega
venca, mora imeti rožni venec, kterega
je ali kak Dominikan ali kak drugi du¬
hoven blagoslovil, ki ima to oblast od
generala Dominikanov. Za vstanovljenje
bratovšine je tudi treba dobiti pooblastilo
od Dominikanskega generala. (Dekr. sv.
zbora odpustkov 19. avg. 1747 in obredov
9. aprila 1661.) To pooblastilo mora

239

škofu predložiti fajmošter, ki vstanovi
bratovšino in le po škofovem dovoljenju
je vstanovljena bratovšina.

Naj poglavitniši odpustki bratovšine,
ki so jih dovolili papeži: sv. Pij V.,
Sikst V., Gregori XIII., Inocencij XI.,
Pij VII., Pij IX., so:

Popolni:  1. Na dan vpisa v za¬
pisnik bratovšine pod navadnim pogojem.
Tega odpustka se tudi moreš vdeležiti
pervo nedeljo ali pervi praznik po vpi-
sanji. — 2. Ravno tega dne tudi, ako
verh tega, da si se spovedal in sv. ob¬
hajilo prejel, v cerkvi ali kapeli bratov¬
šine še moliš ves rožni venec (vse tri
dele) in druge molitve na papežev namen.

— 3. Pervo nedeljo vsacega mesca, ako
v cerkvi bratovšine prejmeš sv. obhajilo,
ali če si kje drugod prejel sv. obhajilo,
ako tega dne obišeš saj bratovšnjo cerkev.

— 4. Ravno tega dne dobiš še popolni
odpustek, ako si pri sv. obhajilu in pri
procesiji, ki jo je tega dne napravila
bratovšina. *)

*) Bolniki, posli in vsi, ki ne morejo biti
pri ti procesiji, dobe popolni odpustek, ako mo¬
lijo ves rožni venec, so skesanega serca in imajo

240

5. Na vse praznike Matere Božje,
posebno pa na rožnivenčno nedeljo in v
dnevih, v kterih sv. cerkev praznuje kako
skrivnost rožnega venca, ako prejmeš
sv. obhajilo, eno cerkev ali kapelo bra-
tovšine obišeš. Začne se pa ta odpustek
s pervimi večernicami. — 6. O veliki noči,
v praznik vnehohoda Jezusovega in o Bin-
koštih, na sv. Rešnjega Telesa dan, v
Božič, na praznik cerkvenega patrona
in v nedeljo med osmino Rojstva Marije
Device (spoved, obhajilo, obiskanje druž-
bine cerkve). — 7. V dveh, kterihkoli,
petkih štirdesetdanskega posta. — 8. V
smertni uri.

Nepopolni:  300 dni, kadar obišeš
bolnike in merliče spremiš k pogrebu. —
100 dni, kolikor krat  obišeš cerkev
bratovšine. — 140 dni, kolikor krat
druge napraviš k molitvi rožnega venca.
— 60 dni za vsako delo pobožnosti ali
ljubezni do bližnjega itd. *j\

terdni sklep berž ko mogoče, se spovedati in sv.
obhajilo prejeti. Eavno tako jim ni treba obi¬
skati cerkve bratovšine, kadar se obhajajo skriv¬
nosti rožnega venca, ako prejmejo sv. obhajilo in
rožna venec molijo.

241

Udje dobe popolne in nepopolne od¬
pustke Rimskih postaj, ako 5 altarjev v
cerkvi bratovšine, ali če cerkev nima 5
altarjev, ako e n altar v taki cerkvi obi-
šejo petkrat.

Altar sv. rožnega venca je, kakor
je določil papež Inocencij XI., za vsacega
mašnika, ki je ud bratovšine, in ako
mašuje za kakega ranjcega uda, privile¬
girani altar, ktera posebna pravica je na
altar, ne pa na osebo mašnikovo na¬
vezana.

Ni pa potrebno, da je na bratovšnjem
altarju podoba Matere Božje, okoli ktere
je 15 skrivnost sv. rožnega venca nasli¬
kanih ali namalanih. (Dekr. 23. sept.
1845 in 31. jul. 1848.)

Opomba,  Vsak vernik, akoravno
ni bratovšini ud, dobi popolni odpustek:
O veliki noči, o Binkoštih, na praznika
presv. Trojice in Rešnjega Telesa, vsako
postno nedeljo, pervo nedeljo mesca ok¬
tobra, in vse tiste dneve, v kterih se
kak svetnik ali svetnica iz Dominikan¬
skega reda praznuje, ako prejme sveta
zakramenta in obiše bratovšnjo kapelo.

242

86. Marijine družbe  (kongregacije

Nek mlad redovnik družbe Jezusove
iz Belgije, ki je bil učenik v Rimskem
kolegiju, je leta 1563 začel ob nedeljah
in praznikih okoli sebe zbirati svoje
učence, da bi skupno molili, duhovne
bukve brali, Marijo častili, jo posnemali
v njenih čednostih ter ji služili s po¬
gostnim prejemanjem svetih zakramentov.
Te zbirališa so prihajale vedno močnejši
in obilniši in kmalo so bili njih udje
vsem drugim izgled pobožnega življenja.
P. Klavdij Akvaviva, general družbe Je¬
zusove, je prosil papeža Gregorja XIII.,
da naj poterdi te zbirališa in jim od¬
pustke dovoli. Leta 1584 petega grudna
jih je res poterdil ta papež in jih pod
imenom Oznanjenja Marije Device po¬
vzdignil v družbo (kongregacijo) ter ob
enem dovolil generalu družbe Jezusove,
da smejo tudi po druzih kolegijih svojega
reda vstanovljati enake družbe in jih
pridruževati glavni družbi Rimskega ko¬
legija. Pravice in milosti, ktere je Gre¬
gorij XIII- dovolil tem družbam učencev,
so pozneji papeži: Sikst V., Klemen VIII.,

243

in Gregorij XV. prenesli na vse druge
Marijine družbe vernikov, ktere koli bi
se vstanoviti vtegnile po cerkvah, hišah
ali seminiših družbe Jezusove. Papež
Benedikt XIV. je k tem milostim pridjal
še druge in te družbe pohvalil s temi le
besedami: „Skorej neverjetno je, koliko
sadu prihaja vernikom vseh stanov iz te
pobožne in hvalevredne naprave". Ko
je bila slednjič 1. 1814 po nepozabljivem
papežu Piju VII. vnovič vstanovljena
družba Jezusova, ji je papež Leon XII.
17. majnika 1824 spet dovolil vse pra¬
vice, ktere so ji poprejšnji papeži podelili
zastran Marijinih družeb in družbam
samim poterdil vse prejšnje pravice. Ne
zadosti, leta 1825 je P. generalu jezuitov
dovolil s posebnim razpisom 7. sušca,
da sme vse druge kongregacije mož, žen
mladenčev in devic, ki so cerkveno vsta-
novljene in pod vodstvom jezuitov ali
kakih drugih mašnikov, pridružiti nad-
družbi Kimski  in jih deležne storiti
njenih odpustkov in pravic. Iz tega spoz¬
namo, kako visoko so papeži od nekdaj
cenili te keršanske družbe, ker so vedili
in vidili, kako zelo se sv. vera po njih

244

vterjuje med verniki, razširjuje pobožni
duh in keršansko življenje zboljšuje po
družinah. Verh tega je pa še Marija
sama velikokrat pokazala s posebnimi
čudeži, kako prijetne so ji te družbe
vstanovljene njej na čast. In kdo more
pač tajiti, da Marijine družbe prinašajo
obilno obilno dobrot in milost povsod,
kjerkoli so vstanovljene?

Po vsi pravici smemo to reči od
Marijinih družeb, kar je sv. Bernard
terdil od redovnih hiš ali samostanov:
1. „V samostanih", pravi on, „človek živi
čistejše". 2. „Greši redkejše". 3. „Ako
pa greši, vendar ne greši tako zelo".
4. n Se tudi ložej poboljša". 5. „Seskerb-
nejše varuje greha". 6. „ Varnejše počiva".

7. „Obilniši milosti dobiva od Boga".

8. „Ložej dela pokoro in se tako pred
reši iz vic". 9. „Z večjim zaupanjem in
zadovolnejše umerje". 10. „In slednjič
dobi v nebesih večji plačilo". In zakaj
bi pač udje Marijinih družeb ne imeli
takih pravic in toliko milost? Marijini
družniki zvesto spolnujejo zapovedi Božje,
žive keršansko, prejemajo pogosto sv.
zakramente, in verh tega store še veliko

245

druzega dobrega, da si pridobe ljubezen
Marijino in tako poslednjič pobožno
umerjejo in je njih ime zapisano v bukvah
življenja. Podučujejo se Marijini druž-
niki, kako naj si pomagajo v boleznih,
se tolažijo v brhkostih, in opravljajo
duhovne kot telesne dela usmiljenja.
Skupna molitev jih podpira, branje du¬
hovnih bukev in keršanski ogovori ali
kratke pridige jih napeljujejo, da svoje
in svojih življenje vravnavajo po nadna-
turnih pravilih in na keršanski podlagi.
Družniki so med seboj zedinjeni v bra¬
tovski ljubezni in so enega serca in enega
duha med seboj. Tisti, ki so bolj uter-
jeni v pobožnem življenju, podpirajo sla-
bejši svoje soude, in vsi imajo veselo
upanje, pod brambo in varstvom Marije
svoje Matere enkrat priti v nebeško ve¬
ličastvo, ki je vedno odperto Marijinim
otrokom; v resnici: pravi ud družbe Ma¬
rijine se ne bo pogubil.

Družba ima svoje posebne pravila,
ki so vse sostavljene prav modro in jih
najdeš v molitvinih bukvah, ki so tiskane
nalaš za družnike.

Odpustki, ktere ima glavno Marijina

246

družba v Rimu od svetega prestola, in
kterih so vse druge pridružene bratovšine
tega imena deležne, so:

Popolni:  1. Dne sprejetja v družbo
(spoved, obhajilo). 2. Enkrat na teden,
kadar imajo družniki shod ali zbor, ako
prejmejo sveta zakramenta, cerkev ali
kapelo družbe obišejo in tam molijo na
papežev namen. Ako je ta zbor popoldne
ali zvečer, se vdeleže odpustkov, če zjutraj
ravno tistega ali pa prihodnjega dne
prejmejo sv. obhajilo. 3. Pervi in drugi
poglavitni praznik družbe, akoravno sta
prenesena s škofovim dovoljenjem. Teh
dveh odpustkov se morejo vdeležiti tudi
drugi verniki, ki niso udje te družbe,
ako se spovedo, sv. obhajilo prejmejo,
družbino kapelo obišejo in molijo v namen
sv. Očeta. 4. Enkrat ali dvakrat v letu,
kadar po dolgi spovedi (bodi si od celega
življenja, bodi si od zadnje dolge spovedi)
prejmejo sv. obhajilo. 5. O Božiču, v
praznik vnebohoda Jezusovega, Oznanjenja,
Vnebovzetja, Rojstva in čistega Spočetja
Marije Device pod navadnim pogojem.
6. V smertni uri. 7. Kadar nevarno
bolan ud prejme sv. obhajilo. Tega od-

247

pustka je bolnik vselej deležen, kolikor-
krat prejme sv. obhajilo; toda mora moliti
3 Očenaše in 3 češenasimarije.

Nepopolni:  7 let, kadar merliča
spremiš k pogrebu. — Ravno toliko, ako
moliš za kacega, ki leži v smertnih te¬
žavah, ali mu že zvoni večno uro; ravno
toliko, kadar si pri službi Božji ali pri¬
digi, ali pri pobožnem zboru; ako si o
delavnikih pri sv. maši; ako zvečer,
preden zaspiš, kesanje obudiš; ako ob-
išeš reveže, bolnike in jetnike; ako so¬
vražnike med seboj spraviš, -j-.

Tudi odpustkov Rimskih postaj so
deležni udje, ako v teh dnevih obišejo
družbino ali kako drugo cerkev in tam
molijo 7 Očenašev in češenasimarij.

Družbin altar je privilegiran, to se
pravi, vsaka maša, kteri mašnik koli jo
bere na njem za mertve ude, ima popolni
odpustek. To je že pravica družbe ali
zbora, tako da ni treba posebej  prositi
za ta privilegij. — Mašniki pa, ki so
udje družbe Marijine, imajo osebno pra¬
vico, da jim je vsak altar privilegiran,
kjerkoli že mašujejo za kacega mertvega
družnika.

248

Marijine dražbe, kongregacije, imajo
še več druzih pravic, ktere so zapisane
na posebnem listu in pridjane pravilom
družbinim. Ako se kaka taka družba
hoče pridružiti glavni družbi v Rimu,
mora popred pravilno, in sicer od škofa
vstanovljena in poterjena biti. Potem naj
predsednik pismeno prosi prednika naj
bližnjega samostana jezuitovskega, da bi
mu preskerbel pridruženje njegove družbe.
V ti pisani prošnji mora na tanko do¬
ločeno biti, ali so družniki samo možje
ali samo žene, ali obojega spola, ali so
le mladenči, ali le device. — Pristaviti
mora še, pod kterim imenom se je vstauo-
vila ta družba, in kteri praznik ji je
poglavitni praznik. Ta praznik mora biti
kak praznik Matere Božje, in družba si
sme zraven tega še kacega druzega pa-
trona izvoliti za svojega varha, postavim
angelje varhe, sv. Jožefa, sv. Alojzija,
sv. Ano itd. in ta dan je potem drugi
posebni praznik družbe. Samo po sebi
se ume, da mora predsednik družbe
v ti prošnji imenovati škofijo, mesto,
cerkev ali kapelo, kjer se ima vstanoviti
družba.

249

87. Nadbratovšina svetega in brez¬
madežnega Serca Marijinega za spre-
obernjenje grešnikov.

Marijino brezmadežno Serce je polno
ljubezni do naših duš, ki so odkupljene
s predrago kervijo njenega ljubeznjivega
Sinu Jezusa Kristusa. To ljubezen do
nas grešnikov je Marija že neizrečeno
velikokrat skazala in verni kristijani se
zavoljo tega po vsi pravici polni zau¬
panja in ljubezni k nji obračajo ter jo
pozdravljajo: Pribežal iše grešni¬

kov, tolažnica žalostnih, pomoč
kristij  ano  v.

Kaj je že Marija storila za spreo-
bernjenje grešnikov, in koliko milost
sprosila tistim, ki so jo klicali na pomoč,
nam pripovedujejo letniki bratovšin, po¬
sebno pa nadbratovšine naše ljube Gospe
Premagovalke v Parizu. Leta 1838 jo
je papež Gregori XVI. z razpisom 24.
aprila povzdignil v nadbratovšino (1. 1836
je bila še navadna Marijina družba, po-
terjena od mil. gospoda Koelen-a) in ji
dovolil, da si sme pridruževati vse bra-
tovšine tega imena in jih vdeleževati

250

svojih odpustkov in pravic. Odsihmal
se je povsod razširjala ta bratovšina
in donašala obilno nebeških milost.

Kdor hoče pridružen biti ti nad-
bratovšini, se mora zapisati dati v za¬
pisnik bratovšine, ki je vstanovljena po
cerkvenih pravilih, in pridružena nad-
bratovšini v Parizu. Vsak ud moli eno
češenasimarijo na dan v namen nadbra-
tovšine; vendar pa to za odpustke ni
neobhodno potrebno. Ko kdo stopi v to
nadbratovšino, dobi po navadi svetinjo,
po kteri se je zgodilo že prav veliko
čudežev, ter se mu priporoča, naj jo
vedno nosi s pobožnim sercem, in včasi
pobožno izreče na nji zapisane besede:
„0 Marija, brez greha spočeta, prosi za
nas, ki k tebi pribežimo “. Tudi naj se
vdeleži pogosto Božjih služeb, ktere ob¬
haja ta bratovšina, in na nje praznike
naj prejema sv. obhajilo.

Odpustki: I. Popolni:  1. Dan
vpisa, ako prejmeš sveta zakramenta. —
2. Pervo predpostno nedeljo (septuage-
sima), ako se spoveš in prejmeš sv. ob¬
hajilo. — 3. Na novega leta dan, na
Svečnico, na praznik Oznanjenja, Rojstva,

251

Vnebovzetja, čistega Spočetja in 7 žalost
Marije Device; na praznik spreobernjenja
sv. Pavla in na svete Magdalene dan
(spoved, obhajilo). 4. Vsak ud enkrat
v letu, in sicer na obletnico svojega
kersta, ako vsak dan pobožno moli C e-
šenasimarijo  za spreobernjenje greš¬
nikov (spoved, obhajilo). 5. V amertni
uri udje, ako prejmejo sv. obhajilo, ali,
ako tega ne morejo, z ustmi ali saj v
sercu izrečejo presveto ime Jezusovo.
(Gregori XVI. 24. aprila 1838.) 6. Po¬
polni odpustek, ki ga tudi dušam v vicah
nakloniti smeš, dvakrat na mesec, kterega
dne koli (spoved, obhajilo, obiskanje ene
cerkve ali očitne kapele in molitev na
papežev namen).

Bolniki in slabotni so deležni teh
odpustkov, ako prejmejo sv. obhajilo in
store, kar jim spovednik nalože. (Gregori
XVI. 4. sveč. 1841.) 7. V praznikih

sv. Jožefa, sv. Janeza Kerstnika in sv.
Janeza evangelista (spoved, obhajilo. Pij
IX. 9. dec. 1847).

II. Nepopolni:  1. Odpustek 500
dni, kdor je pri Božji službi ali očitnih
molitvah za spreobernjenje grešnikov v
Odpustki. 17

252

cerkvi bratovšine, ki je pridružena nad-
bratovšini. (Gregori XVI. 24. aprila
1838 in 21. nov. 1845.)

88. Bratovšina v namestilo za bogoklet¬
stva in oskrunjenja nedelj in praznikov ♦

Papež Pij IX. so z razpisom 30.
mal. šerp. 1847 to bratovšino vstanovili
v cerkvi sv. Martina delaNoue v škofiji
Langres na Francoskem ter ji dovolili,
si pridružiti vse druge družbe tega imena.
Pij IX. so bili tudi pervi, ki so se za¬
pisali v to bratovšino. Po izgledu Lan-
greške škofije je bila vpeljana ta bratovšina
po več škofijah na Francoskem. Pravila
in milosti, ki so dovoljene ti bratovšini,
zveš pri gosp. fajmoštru sv, Martina
dela Noue.

Opomba:  V Belgiji je družba,
ktere udje so zavezani, nikoli ne izgo¬
voriti bogokletstva, pa tudi skerbeti, da
njih podložnih nobeden ne izreče bogo¬
kletstva. Ako se pa vendarle zgodi, morajo
udje te družbe vsakemu bogokletstvu
nasprot izreči besede: „Pohvaljeno bodi
sveto Ime Božje" ali pa: „Hvaljen bodi
Jezus Kristus" itd.

253

Enaka bratovšina je vstanovljena v
Rimu v oratoriji Karavitskem. Z raz¬
pisom 8. vel. šerp. 1843 je dovolil papež
Gregori XVI., da se s škofovim privo¬
ljenjem v vsaki škofiji sme vstanoviti
družba, ktere udje delajo zoper bogo¬
kletstva in preklinjevanja.

Odpustki  pa, kterih se vdeležiti
morejo družniki, so ti le:

1. Popolni odpustek enkrat v mescu,
ako prejmejo sveta zakramenta in molijo
na papežev namen.

2. V smertni uri.

Odpustek 100 dni, kolikorkrat opra¬
vijo predpisane pobožne dela. Pravila
pa, ktere predpisujejo te dobre dela,
morajo ali škof dati, ali saj jih poterditi.

Tudi v Puy na Francoskem je nad-
bratovšina za posvečevanje nedelj in
praznikov. Papež Pij IX. so jo vstano-
vili z razpisom 9. jun. 1848 v cerkvi
sv. Lavrencija.

89. Bratovšina za srečno smert.

Namen te bratovšine je pripravljanje
na srečno smert. Družniki molijo vza¬
jemno za milost stanovitnosti do konca,

17*

254

da bi namreč v prijaznosti Božji ter z
Bogom spravljeni umerli. Vstanovljena
je bila pod imenom na križu umirajočega
Jezusa in žalostne Matere Božje in iz¬
ročena varstvu sv. Jožefa. To se je zgo¬
dilo leta 1638 v cerkvi al Gesu  v
Rimu po O. Vincenciju Čarati, ki je bil
sedmi general družbe Jezusove. Papež
Inocencij X. jo je poterdil in njegovi
nasledniki: Aleksander VII., Inocencij XII.,
Benedikt XIII. so ji podelili obilne od¬
pustke. Pij VII. jo je 1. 1821 vnovič
poterdil in Leon XII. je 1. 1827 pooblastil
generala jezuitovskega, da sme vse bra-
tovšine tega imena, ki so že, ali še bodo
vstanovljene, pridružiti ti glavni družbi
in jih vdeležiti vseh njenih milost. Pri-
druženje k glavni družbi se po ravno
tisti poti zgodi, ktero smo naznanili pri
Marijinih družbah (štev. 86. k sklepu).

I. Popolni odpustki:  1. Na

dan sprejetja, ako prejmeš sv. obhajilo.
— 2. V smertni uri. — 3. O Božiču,
Veliki noči, v praznik vnebohoda, raz-
glašenja Gospodovega, o Binkoštih, na
praznik presvete Trojice in na sv. Reš-
njega Telesa dan, na Svečnico, na praznik

255

Oznanjenja, Vnebovzetja, Rojstva in čistega
Spočetja Marije Device; na praznik sv.
Jožefa, vseh svetnikov in svetih aposteljnov,
ako prejmeš sv. obhajilo, in moliš za
edinost keršanskih kraljev, za povikšanje
sv. cerkve itd. — Tudi enkrat v mesci
povoljno na petek ali nedeljo, kjer je
navada izpostavljati sv. Rešnje Telo, pa
le, ako prejmeš sv. obhajilo.

II. Nepopolni:  1. Odpustek enega
leta udje, kolikorkrat merliča spremijo
k pogrebu, —• kolikorkrat so pri zborih
bratovšinjih, pri službi Božji in pri ker-
šanskem poduku, — kolikorkrat so o
delavnikih pri sv. maši, — vest izpra¬
šujejo zvečer, preden spat gredo, — ali
kolikorkrat uboge bolnike, bolnišnice in
ječe obiskujejo itd.

Dalje dobe udje odpustke Rimskih
postaj, ako v dnevih, ki so v Rimskem
misalu zaznamovani, obišejo cerkve bra-
tovšine, ali kako drugo cerkev ali kapelo
tistega kraja, kjer se ravno znajdejo in
tam molijo 7 Očenašev in Češenasimarij.
— Benedikt XIV. je tistim udom, ki se
saj en dan v mescu posebno priprav¬
ljajo  na  sme  rt, podelil popolni od-

256

pustek; morajo pa tacega dne se spove¬
dati, sv. obhajilo prejeti, eno cerkev ali
kapelo tiste hiše obiskati, kjer bivajo v
ti duhovni samoti, in tamkej moliti na
papežev namen* — Ta bratovšina ima
veliko duhovnih dobrot, kterih so udje
deležni, in poglavitna je ta, da so njeni
udje bolnikom in betežnim angelji miru,
ki jim pomagajo z dobrim svetom, jih
navdihujejo s terdnim zaupanjem v Boga
in jih napeljujejo, da svoje terpljenje
zedinjajo s terpljenjem Jezusa Kristusa,
Gospoda našega, in sv. zakramente pre¬
jemajo. Tudi jim po zmožnosti preskerbe
pripravno stanovanje, ter telesni stan
zboljšujejo, kolikor toliko.

90. Družba rednega češenja svetega
Jožefa.

Ko je bila lakota na Egiptovskem
in so izstradani Egipčani pomoči prosili
kralja Faraona, jih je kralj poslal k
Jožefu, kterega je postavil gospoda svoje
hiše in svojega kraljestva. „Ite ad Joseph^,
to je: »pojdite k Jožefu“ (I. Mojz. 41.
55.), jim je rekel vselej, kolikorkrat so
ga prišli žita prosit. Tudi kralj nebes

257

in zemlje je enako moč in oblast dal sv.
Jožefu, redniku svojemu. Kdor tedaj časti
sv. Jožefa in ga z zaupanjem za kaj prosi,
ne bo osramoten. Sv. Terezija pravi, da
je bila vselej uslišana, kolikorkrat koli
je sv. Jožefa za kaj prosila. Zato je pa
tudi pred vsemi drugimi častila tega
svetnika ter se mu priporočala. O da
bi se ta družba vpeljati hotla po duhov-
nijah, gotovo bi ne manjkalo blagoslova
iz nebes keršanskim družinam in posa-
mesnim dušam tudi v časnih zadevah ne.

Da se pa vstanovi ta družba, ni
treba več udov kot 365 (kolikor namreč
je dni v letu) *), kterih vsak mora za¬
pisan biti v poseben list in se mu izroči
tako le napisani listek:

Da bi sv. Jožefa posebno častil, si
izvoli ud vednega češenja tega svetnika
v vsakem letu dan . . . mesca ... Po
svoji moči si bo k sercu jemal vse brit-
kosti, ktere je prestal ta slavni svetnik
in ktere so mu prizadjali naši grehi. Da

*) Ako jih je pa dvakrat ali trikrat toliko,
se tudi v ti meri časti sv. Jožef; pa tudi sv.
Jožef bo v ti meri delil milosti.

258

pa to doseže, bo goreče opravljal to le:
1. Na izvoljeni dan bo sveta zakramenta
prejel, ali, če tega ne more, bo saj obudil
serčno kesanje in duhovno obhajilo prejel.
—2. V spomin darovanja Deteta Jezusa
v tempeljnu bo pobožno pri sv. maši. —

3. Saj eno četert ure bo premišljeval
terpljenje in britkosti sv. Jožefa. —

4. Skozi dan bo v duhu zbran in mislil
na rednika Jezusovega. — 5. Njemu na
čast se bo, kolikor toliko, zatajeval, ali
opravil kako telesno ali duhovno delo
usmiljenja. — 6. V počešenje njegovih
veselj in žalost bo molil 7 Očenašev,
Cešenasimarij in Čast bodi Očetu. — 7. K
sklepu dneva bo obiskal presveti Zakra¬
ment in svoje serce daroval svetemu
Jožefu.

Kdorkoli v življenju tolaži sv. Jo¬
žefa, tega bo sv. Jožef tolažil v smertni uri.

Odpustki. Popolni:  1. Na dan
sprejetja; — 2. na dan, kterega si je
ud izvolil za vaje vednega češenja; —
3. v smertni uri; — 4. na praznik sv.
Jožefa (19. sušca) in 3. nedeljo po ve¬
liki noči (varstvo sv. Jožefa); na praz¬
nike Očiševanja, Oznanjenja, Vnebovzetja,

259

Rojstva in brezmadežnega Spočetja Ma¬
rije Device (navadni pogoji).

Nepopolni  odpustek 7 let in 7
kvadragen za vsak dan, v kterem kot
ud bratovšine eno zgorej naštetih sedem
vaj opraviš. (Pij IX. 20. pros. 1856.) f.

91. Apostoljstvo molitve.

Z žalostjo mora biti napolnjeno serce
vernega kristijana, ko vidi, kako od dne
do dne zginja med kristijani sv. vera in
keršansko življenje, in se širi brezbožnost,
ko se od druge strani sv. cerkev grozovito
preganja in sovraži. Temu v okom priti
ne zda nobena človeška pomoč več; le
Bog sam še more pomagati v svojem
usmiljenji. — Kdo tedaj ne bi ponižno
prosil Gospoda, da se nas usmili? Saj
nas sv. Duh sam opominja po sv. apo-
steljnu Jakopu, „da molimo drug za dru-
zega, da bomo zveličani; ker stanovitna
molitev pravičnega veliko premore".

Ako je prošnja pri Bogu bila kdaj
potrebna, je gotovo potrebna današnje
čase. Pred kakimi 30 leti se je več
duhovnov in neduhovnov, navdanih te
misli, v Puyski škofiji na Francoskem

260

zedinilo v pobožno družbo, da bi s svojo
molitvijo k Sercu Božjemu prosili po¬
moči za vojskovavno cerkev, za var¬
stvo za svetega Očeta papeža in spre-
obernjenje nevernikov, krivovercev in
grešnikov.

Bog je blagoslovil to blago početje
in družba se je širila od dne do dne
tako, da se je kmalo narastla na tisuče
udov. Njih svetost Pij IX. so 18. velik,
šerp. 1849 poterdili to družbo in ji z
dvema razpisoma 21. pros. 1850 in 26.
sveč. 1861 podelili obilne odpustke.
8. aprila 1861 pa je dobila ta družba
naslov „Apostoljstvo molitve"  in
je bila pridružena nadbratovšini presv.
Serca Jezusovega v Rimu v cerkvi della
Pace (cerkev od miru).

Vsled tega se razcveta ta cerkvena
naprava bolj in bolj in kmalo ne bo
kraja, kjer bi ne bila znana vernemu
ljudstvu.

Namen apostoljstva molitve je, vse
svoje misli in želje, vse svoje besede in
molitve, vse opravila in terpljenja sle¬
hernega dne zediniti z mislimi in željami
presv. Serca Jezusovega in jih darovati

261

Očetu nebeškemu, tako, da vsak ud sme
in more reči: „Živim, pa ne jest, ampak
Kristus živi v meni“.

Udje apostoljstva molitve, napolnjeni
s tem duhom Kristusovim ne posvečujejo
samo sami sebe, ampak si prizadevajo,
pomagati tudi svojemu bližnjemu v dušnih
in telesnih potrebah. Poseben pripomoček
to doseči je molitev, ktero nam priporoča
apostoljstvo, in sicer molitev, zedinjena
z molitvijo Serca Jezusovega.
Apostoljstvo je po tem takem vabilo,
ktero razglasuje Serce Božje vsem ver¬
nikom, da bi se zedinili z njim v zaup¬
ljivi molitvi, in sprosili v teh žalostnih
časih pomoči vojskovavni cerkvi, varstva
njenemu vidnemu poglavarju, grešnikom
spreobernjenja, pravičnim stanovitnosti,
tolažbe umirajočim in dušam v vicah
polajšanja v terpljenji.

Odpustki. I. Popolni:  1. Na
dan sprejetja, na praznik presv. Serca
Jezusovega, prečistega Spočetja Marije
Device, na kak petek vsacega mesca, in
še na kak drugi povoljni dan mesca.
Spoved, obhajilo, obiskanje kake cerkve
in molitev na papežev namen so navadni

262

pogoji za te odpustke. (Pij IX. 26. sveč.
1861.)

Ker je pa apostoljstvo molitve ze¬
dinjeno z nadbratovšino Serca Jezusovega,
ki je v Rimu v cerkvi Marije od miru,
se udje vsled tega morejo vdeležiti vseh
odpustkov, ktere ima ta nadbratovšina. -j*.

II. Nepopolni:  Odpustek 100 dni
dobi vsak ud za vsako molitev in dobro
delo, ako ga opravi v tisti namen, kte-
rega priporoča vodja družbe začetka vsa-
cega mesca. -j*.

Udje apostoljstva molitve morejo
tudi vseh nepopolnih odpustkov deležni
biti, kteri so podeljeni udom bratovšine
presv. Serca Jezusovega.

Prečastiti P. general družbe Jezu¬
sove je s pismom 3. pros. 1861 udom
apostoljstva molitve dovolil poseben delež
zasluženj, ktere imajo udje tega reda.
Ravno to so storili naj vikši predstojniki
Marijine družbe, obeh družeb presv. Serca
Jezusovega in Marijinega, Teatinov in
Trapistov. *)

*) Misijonarji družbe Jezusove imajo pravico,
vpeljati apostoljstvo molitve povsod, kjer so imeli
sv. misijon.

263

92. Živi rožni venec.

Ta lepa pobožnost Matere Božje je
že sploh znana med kristijani. Petnajst
oseb se zedini, ki si med seboj razdele
vsak mesec 15 stavkov rožnega venca,
in vsak ud moli en stavek na dan skozi
ves mesec ter premišljuje skrivnost, ki
mu je bila odločena. Papež Gregori XVI.
je z razpisi 27. pros. in 2. sveč. 1832
poterdil pobožnost živega rožnega venca
in vernikom, ki jo opravljajo, dovolil
naslednje odpustke:

Odpustki:  1. Popolni odpustek
dobe udje na pervi praznik po sprejetju
(spoved, obhajilo), j*. 2. Odpustke, ktere
so Rimski papeži podelili za pobožno
molitev rožnega venca. — 3. Odpustek
100 dni, kolikorkrat v delavnikih molijo
svoj odločeni del rožnega venca. — 4. Od¬
pustek 7 let in 7 kvadragen dobe udje,
ki ta odločeni del molijo na vse nedelje
in praznike leta, tudi na take praznike,
v kterih ni dolžnost, biti pri sv. maši;
ravno tako tudi v osmini Božiča, velike
noči, presvetega Rešnjega Telesa, Binkošti,
Vnebovzetja, Rojstva in čistega Spočetja

264

Marije Device. — 5. Popolni odpustek,
ki ga smeš tudi dušam v vicah nakloniti,
o Božiču, na svetih treh kraljev in na
novega leta dan, o veliki noči, o Bin-
koštih, na praznik Vnebohoda, presv.
Trojice in presvetega Rešnjega Telesa;
ravno tako tudi na vse, tudi manjši
praznike Matere Božje, na praznik svetih
aposteljnov Petra in Pavla, vseh svetnikov
in tretjo nedeljo vsacega mesca.

Da udje dobe te odpustke, morajo
saj skozi en mesec vsak dan moliti od¬
ločeni del rožnega venca, ako niso pra¬
vilno zaderžani; verh tega imajo še sv.
zakramenta pokore in Rešnjega Telesa
prejeti in opraviti nektere molitve v kaki
cerkvi. Ako pa ne morejo iti v cerkev,
naj po dovoljenji svojega spovednika
opravijo kako drugo dobro delo.

93. Nadbratovšina predrage kervi
Jezusa Kristusa.

Žalostni so bili časi h koncu pre¬
teklega in v začetku sedajnega stoletja.
Francoske prekucijske vojske so Evropi
prinesle veliko dušnih in telesnih nadlog.
Mnogotere nevarnosti so pretile neumer-

265

jočim dušam, ki so bile odkupljene s
tako predrago ceno, s kervijo Jezusa
Kristusa. Da bi vse te nadloge odvernil
od nesrečnega človeštva, in da bi se ver¬
niki pogosto spominjali terpljenja Jezu¬
sovega ter nebeškemu Očetu darovali
predrago kri njegovega Sinu, je v začetku
sedajnega stoletja nek pobožen duhoven
v Rimu, Frančišek Albertini po imenu
(ki je pozneje postal škof in 1. 1819
umeri kot svetnik), vstanovil družbo, ktere
udje imajo posebno dolžnost, pogosto misliti
na terpljenje Jezusovo in nebeškemu
Očetu darovati njegovo predrago kri za
odpušenje svojih grehov, za potrebe sv.
cerkve, za spreobernjenje grešnikov, za
pomoč in tolažbo ubogim dušam v vicah.
Papež Pij VIL, goreči častivec predrage
kervi Sinu Božjega, je leta 1814 po¬
vzdignil to družbo v bratovšino in jo
obdaroval z bogatimi odpustki. Te od¬
pustke so papež Pij IX. 19. pros. 1850
in 30. kim. 1852 še pomnožili in tako
je dobila ta bratovšina veliko imenitnost.

Kdor hoče pristopiti ti bratovšini
ter postati njen ud, mu ni druzega treba,
kakor da je zapisan ali sprejet od po-

266

oblastenega mašnika in si prizadeva, pre¬
sveto kri Jezusovo častiti v duhu in
resnici, in jo večkrat darovati nebeškemu
Očetu, kakor smo zgorej omenili. Po¬
sebna vsakdanja molitevnipred-
pisana.  Ker smo pa dolžni, ohraniti
pobožno serce ter ga vedno poživljati,
ne bo odveč, ako vsak dan v spomin in
zahvalo za sedmero prelivanje Jezusove
kervi (pri obrezovanju, na oljski gori,
pri bičanju, kronanju, po poti na Kal¬
varijo, pri križanju in iz prebodene strani),
molimo sedemkrat „čast bodi Očetu..
in še pristavimo: „ Večni Oče, darujem
ti predrago kri Jezusa Kristusa v zado-
stenje za svoje grehe in za potrebe sv.
cerkve".

Odpustki. I. Popolni:  1. Na

dan sprejetja v bratovšino, ako se spoveš,
sv. obhajilo prejmeš in moliš na papežev
namen. — 2. Enkrat na mesec, kterega
dne koli, ako prejmeš sveta zakramenta
in obišeš kako cerkev, ali, če tega ne
moreš, kako drugo dobro delo opraviš
po nasvetu spovednikovem. Tudi moraš
moliti na papežev namen. — 3. Vsak
dan, ako po prejetih sv. zakramentih

267

ustmeno moliš, ali premišljuješ eno uro,
ali deloma moliš ustmeno, deloma pa
premišljuješ v spomin terpljenja in smerti
Gospoda našega Jezusa Kristusa in ža¬
losti njegove svete Matere Marije. Moliti
je tudi še na papežev namen. — 4. V
smertni uri, ako po prejetih sv. zakra¬
mentih, ali, ako jih ne moreš prejeti,
skesan z ustmi ali s sercem izrečeš pre¬
sladko ime »Jezus*.

Mašniki, ki imajo oblast sprejemati
ude v to bratovšino, morejo v smertni
uri podeliti papežev blagoslov, s kterim
je sklenjen popolni odpustek.

Popolni odpustek dalje dobe udje:
pervo nedeljo mesca mal. šerp., kot na
praznik predrage kervi. — O Božiču. —•
Na sv. treh kraljev dan. — O veliki
noči. — Na praznik Marijinega Spočetja.
— Na Svečnico. — Na praznik vnebo¬
vzetja Marije. — Na praznik Marije,
pomoči kristijanov (24. majnika). — Na
rožnivenško nedeljo. — Na praznik svetih
aposteljnov Petra in Pavla. — Na vseh
vernih duš dan.

Te odpustke dobiš, ako se spoveš
sv. obhajilo prejmeš in kako cerkev obišeš.

Odpustki. 18

268

Ako ti pa ni mogoče, obiskati kake cerkve,
ti spovednik sme naložiti kako drugo
dobro delo. Tudi v osmini teli praznikov,
kterega dne koli, moreš deležen biti teh
popolnih odpustkov.

Naslednje popolne odpustke pa za-
moreš le v določenih dnevih dobiti:

Na novega leta dan. — Vse petke
mesca sušca. — 28. sušca, kot na praznik
presvete kervi pri sv. Mariji v Ferari.
— Na veliki četertek. — Na praznik
znajdenja sv. križa. — V dan vnebohoda
Jezusovega. — Na binkoštno nedeljo. —
Na sv. Rešnjega Telesa dan. — Na po-
vikšanje sv. križa. — V praznik pre¬
svetega Odrešenika (23. vinotoka). —
Na Oznanjenje Marije. — V petek pred
cvetno nedeljo, kot na praznik 7 žalost
Matere Božje. — V praznik Marije z
gore Karmelske (16. mal. šerp.). — V
praznik Rojstva Marije. — Tretjo nedeljo
kimovca, kot na praznik žalostne Matere
Božje. — Na praznik Marijinega daro¬
vanja (21. listop.). — Na praznik sv. Jo¬
žefa. — Na sv. Janeza Kerstnika dan.
■— Na vseh svetnikov dan. — V praznik

269

sv. Frančiška Ksaverja. — Na sv. Mi¬
klavža dan (6. grudna).

Za te odpustke že smeš pred ta
dan prejeti sveta zakramenta, ako iz¬
vzameš petke mesca sušca in veliki če-
tertek. Cerkev pa še le k večernicam
moreš v ta namen obiskati.

Kdor se enkrat v tednu od nedelje
do sabote spove, in je brez smertnega
greha, mu ni treba še posebne spovedi,
da se vdeleži teh odpustkov; zadosti je,
da prejme sv. obhajilo in v cerkvi moli.

II. Nepopolni odpustki:  1. Od¬
pustek 10 let in 10 kvadragen na vse
praznike Gospodove in Marijine, ki zgorej
že niso našteti; na vse praznike svetih
aposteljnov in evangelistov, svetih angeljev
in nadangeljev; na praznike sv. Joahima,
sv. Ane, sv. Lavrencija, Stefana, Filipa
Nerija, Frančiška Pavljanskega, Frančiška
Asiškega, svete Cecilije, Neže, Lucije,
Katarine, device in mučenice, in na nedeljo
v osmini praznika sv. Gregorja čudodelnika.

Te odpustke že dobiš, ako se kesaš
svojih grehov, kako cerkev obišeš in
tam moliš na papežev namen. Ni tedaj
treba prejemati svetih zakramentov.

18 *

270

2. Odpustek 7 let in 7 kvadragen,
kolikorkrat v kaki cerkvi obišeš presveti
Zakrament, ali podobo križanega, ali
preblažene Device Marije. — Ravno to¬
liko dobiš, kolikorkrat si v cerkvi, kjer
je ta bratovšina cerkveno vstanovljena,
pri sv. maši, pri procesiji, ali pri kaki drugi
službi Božji. — Tudi za te odpustke je
potrebno le serčno kesanje svojih grehov
in molitev na papežev namen. — 3. Od¬
pustek enega leta, kolikorkrat si priza¬
devaš, razširjati pobožnost k predragi
kervi. — 4. Odpustek 100 dni, kolikor¬
krat nevedne podučuješ v skrivnostih
sv. vere, ali spremiš presv. Zakrament
pri procesijah ali k bolniku, ali, ako
tega ne moreš, moliš Očenaš in Češena-
simarijo, ko se znamnje daje z zvonom,
da se sv. popotnica ponese k bolniku;
ravno toliko odpustka dobiš, kolikorkrat
sovražnike spraviš med seboj ali k temu
pripomoreš; kolikorkrat reveže vzameš
pod streho, ali kacega merliča spremiš k
pogrebu; kolikorkrat moliš 5 Očenašev
in češenasimarij za rajne brate in sestre;
in slednjič, kolikorkrat opraviš kako
drugo dobro delo.

271

Vse te popolne in nepopolne
odpustke zamoreš dušam v vicah v prid
nakloniti.

Mašniki, ki imajo oblast, vernike
sprejemati v to bratovšino, imajo osebno
predpravico privilegiranega altarja za
enkrat v tednu.

Kdor je zapisan v to bratovšino, je
deležen vseh dobrih del in spokoril vseh
družeb in pravilnih redov sv. cerkve.
(Pij IX. 30. sept. 1852.)

Mašniki, ki žele sprejemati vernike
v to bratovšino, naj prosijo ali prevzvi¬
šenega vodja nadbratovšine v Rimu: Re-
verendissimus Moderator Generalis Con-
gregationis Missionis a pretioso Sanguine
a S. Salvatore in Čampo, Romse, ali
pa vodja kake poddružne bratovšine
tega imena, ki pa mora cerkveno vstanov-
ljena biti.

S to pravico dobe mašniki tudi oblast,
rudeči škapulir blagoslavljati in ga deliti,
kteri (škapulir) pa se ne sme zamenjati
s škapulirjem (tudi rudečim), ki ga da¬
jejo Lazaristi.

272

94. Bratovšina žalostne Matere Božje,
ali bratovšina 7 žalost s čemim ška-
pulirjem „

Proti sredi 13. stoletja je na povelje
Matere Božje sedem pobožnih mož iz
Florence blizo tega mesta vstanovilo red
Servitov ali „služabnikov Marije", kterih
namen je bil, vedno premišljevati britke
žalosti, ktere je prestala Marija v živ¬
ljenju in pri terpljenju svojega Božjega
Sinu, in razširjati med verniki to po¬
božnost.

Ta red je sprejel pravila sv. Avgu¬
ština in je bil poterjen od papeža Alek¬
sandra IV. leta 1255. Marija se je ne¬
kega dne prikazala svojim služabnikom
in pri ti priložnosti jim vediti dala, da
naj nosijo černo redovno obleko z enakobar-
venim škapulirjem v spomin žalost Matere
Božje, kar so papeži večkrat poterdili.

Ob enem so ti Marijini služabniki
jeli deliti mali černi škapulir tistim ver¬
nikom, ki sicer niso pristopili tem redov¬
nikom, pa so se zavezali kot Marijini
služabniki pobožno premišljevati njene
britkosti in žalosti. To je bil začetek

273

bratovšine sedem žalost in rožnega venca
k časti sedem žalost Marijinih.

Kakor servitovski red, tako se je
tudi ta bratovšina kmalo razširila po svetu.
Ne samo priprosti, ampak tudi osebe
visocega stanu so pristopale v to družbo.
Sv. Ljudevit IX., kralj francoski, je bil
eden naj imenitniših udov te bratovšine.
Papeži so jo obdarovali z bogatimi od¬
pustki ter jo s tem visoko povzdignili.

Vstanoviti to bratovšino ali spreje¬
mati ude ima sicer red servitovski pra¬
vico; vendar pa je sveti prestol Rimski
podelil to oblast tudi nekterim mašnikom,
zlasti pa nekterim škofom, ki spet smejo
pooblastiti mašnike.

Sv. cerkev imenuje Marijo „kraljico
mučenikov", in bratovšina ima namen,
jo posebno kot tako častiti in si sprositi
njeno priprošnjo. Jezus Kristus nam jo
je dal za Mater in nas ji je izročil za
otroke, ko je viseč na križu in že umi¬
rajoč terpel naj hujši bolečine; zato se
pa tudi udje te bratovšine posebno za¬
vežejo, Jezusu se vedno zahvaljevati za
to milost ter prositi nebes kraljico, da
se nam skaže dobro Mater, nam sprosi

274

od svojega križanega Jezusa pravo ke¬
sanje, odpušenje grehov, usmiljenje in
milost pobožnega življenja; prizadevati se
imajo tudi, sovražiti greh, ki je kriv
britkost Marijinih, ga obžalovati in se ga
varovati na vso moč.

Odpustki:  1. Popolni odpustek

na dan sprejetja v to bratovšino, ko ud
dobi škapulir, ako se spove in prejme
sv. obhajilo. — 2. Popolni odpustek na
poglavitni praznik bratovšine (spoved, ob¬
hajilo, obiskanje cerkve ali kapele bra¬
tovšine). — 3. Popolni odpustek v smertni
uri, ako se spoveš, sv. obhajilo prejmeš,
ali, če to ni mogoče, se vsak kesaj svojih
grehov in z ustmi ali saj s sercem izreci
sveto ime Jezus. — 4. Odpustek 7 let
in 7 kvadragen na praznike Rojstva,
Oznanjenja, Očiševanja in Vnebovzetja
Marije Device, in vsak petek, ako v teh
dnevih v spomin terpljenja Jezusovega
moliš 5 Očenašev in Oešenasimarij. —
5. Odpustek 5 let in 5 kvadragen, ko-
likorkrat spremiš presv. Zakrament k
bolniku in zanj moliš. — 6. Odpustek
100 dni, ako dnevnice Matere Božje
moliš v cerkvi ali kapeli bratovšine. —

275

7. Odpustek 60 dni, ako si v sabotah pri
petju »Cešena si Kraljica", ali pri petih
litanijah Matere Božje, ali pa tega dne
moliš 7 Očenašev in Cešenasimarij: ako
si pri sv. maši ali kaki drugi Božji službi
v cerkvi ali kapeli bratovšine; ako mer-
liča spremiš k pogrebu •  kolikorkrat opraviš
kako drugo dobro delo. (Pavel V. 14.
sveč. 1607.) — 8. Popolni odpustek na
vsako tretjo nedeljo v mescu, ali na kako
drugo nedeljo mesca, ako se spoveš, sv.
obhajilo prejmeš in si pri procesiji k
časti sedem žalost Marije. (Pavel V.
10. sušca in 7. rožn. 1611; Urban VIII.
18. kim. 1628.)

Benedikt XIV. je pa 3. vel. šerp.
1743 vsem vernim, akoravno niso udje
bratovšine, dovolil popolni odpustek, ako
se spovedo, sv. obhajilo prejmejo in so
pri slovesni procesiji, ki jo bratovšina
obhaja vsako leto 3. nedeljo kimovca
(ako ni od škofa prenesena na kako drugo
nedeljo), ali saj na to nedeljo obišejo
cerkev bratovšine. — 9. Odpustek 100
dni, kolikorkrat terpljenje Jezusovo in 7
žalost Marije pobožno premišljuješ, in 7
Očenašev in Cešenasimarij s pesmijo

276

„Mati žalostna" vred moliš. (Inoceneij XI.
1. kim. 1681.) — 10. Odpustek Rimskih
postaj, ravno tako, kakor da bi obiskal
te cerkve v Rimu, ako obišeš cerkev ali
kapelo bratovšine. Vsi ti odpustki od
štev. 1 — 10 se smejo dušam v vicah
nakloniti. Tudi bolniki in drugi, ki ne
morejo cerkve obiskati, se morejo vde-
ležiti teh odpustkov, ako jim spovednik
namesto obiskanja cerkve naloži kako
drugo dobro delo.

§)<§^£ ®(M©E©IL

Blagoslavljanje raznih reži, križev,
rožnih vencev, podob in svetinj s
papeževimi odpustki.

95. Razlaganja.  — Papeževi odpustki.

1. Navadni blagoslov se podeljuje
mnogoterim rečem, pa ž njim niso skle¬
njeni nobeni odpustki. Tako, postavim,
se blagoslavljajo nove hiše, barke, obleke,
pasovi, podobe in slike, kruh, sadje,
sveče in ljudje ali posamesne osebe. Za
vse te reči se najdejo v ritualu blago-
slovne molitve.

277

2. Spodobi se, da se mašnik pri
blagoslavljanju derži cerkvenih pravil,
ki predpisujejo, da ima štolo, koretelj iu
blagoslovljeno vodo, s ktero pokropi bla¬
goslovljeno reč.

3. Vendar to ni vselej potrebno,
ker večkrat že zadosti, ako mašnik (če
je v to pooblasten) z roko naredi samo
križ in ima namen, reči, ki se smejo
blagoslavljati ter z odpustki previditi,
zares blagosloviti in z odpustki skleniti.
(Določ. 11. aprila 1840.) Papež sami
tudi tako ravnajo. Ako tedaj mašnik
nima časa, da bi blagoslavljal reči, kakor
smo omenili pod štev. 2, naj se verniki
nikar ne čudijo in ne dvomijo nad bla¬
goslovom, ako čez svetinjo, rožni venec,
križec itd. samo sv. križ naredi in kratko
molitvico na tihem izreče, ker, ako po¬
sebne molitvice ni v Rimskem ritualu,
sme le besede: In nomine Patris, et Filii
et Spiritus sancti *) izreči, z roko križ
narediti čez reč in jo pokropiti z blago¬
slovljeno vodo. Tudi pokropljenje z vodo
bi se smelo opustiti. Le, ako rožni venec

*) to je: Y imenu Očeta, in Sina in sv. Duha.

278

sv. Dominika in 7 žalost Marije hoče
mašnik blagosloviti, se mora poslužiti
posebne molitve (ki jo najdeš zadej v
„Dostavku") in jih pokropiti z blagoslov¬
ljeno vodo.

4. Blagoslovljene smejo sicer biti,
pa ne z odpustki previdene: podoba na
popirju, na platnicah ali na platnu, križi,
razpela, male podobe ali statve in svetinje
iz svinca ali kositerja, ali iz vsake druge
robe, ki se rada zlomi, skazi in odergne,
postavim: votlo vpihano steklo in mavec.

5. Slonokostene in lesene razpela
in rožni venci itd. se smejo previditi z
odpustki.

6. Z odpustki se tudi smejo pre-
videti železni, še bolj pa jekleni križi,
razpela, podobe, svetinje; ravno tako tudi
rožni venci itd. iz korald, biserne matice
(^erlmutter), smolskega kamna (53ernftettt),
postekline (ŠmatI), alabastra, marmeljna
in kristala; toda morajo jagode iz terdega
in terpečega stekla biti. (Določ. 29. sušca
1820.)

7. Rožni venec ne zgubi odpustkov,
ako se razterga verižica ali motoz (ver-
vica, trak), na ktero je nabran, ker so

279

odpustki podeljeni le na jagode, ne pa
na verižico; tudi, ako se le nektere ja¬
gode rožnega venca zgube, ostanejo še
odpustki. (Določ. 10. pros. 1839.)

8. Ako kdo kako reč, ki je pre-
videna z odpustki, in jo je za se odločil
in jo tudi že rabil za se, odda, ta reč
zgubi odpustek. Sme pa več pobožnih
z odpustki previdenih reči, kterih ni za
se odločil, ter sam še nič rabil, dati
svojim prijatlom itd. in odpustki se ven¬
darle ne zgube. Celo ti, ki so take reči
v dar dobili, jih smejo darovati spet
drugim, ako jih sami še niso rabili ter
se ne vdeležili njih odpustkov; toda dalje
ne gre odpustek. (Aleksander VII. 6.
sveč. 1657 in določilo sv. zbora odpustkov
26. listop. 1714.)

9. Ako zgubiš blagoslovljeno reč,
je ne moreš povoljno z drugo nadomestiti.
(Aleksander VII. 6. sveč. 1657.)

10. Blagoslovljene reči ne moreš
posoditi komu, da bi se vdeležil odpustkov,
ker odpustek je potem zgubljen za te
kot za unega. Ako bi pa uni rožni
venec le moliti hotel, ne pa se ob enem
tudi vdeležiti odpustkov, ostane odpustek,

280

ako posodiš svoj rožni venec. (Določ. 10.
pros. 1839.)

11 . Blagoslovljene in z odpustki
previdene reči se ne smejo prodajati
(določ. 5. rožn. 1721). Tedaj kupci ne
smejo blagosloviti dati križcev, svetinj
itd., in potem še le jih prodajati.

12. Tudi ne smeš kupiti več križcev,
rožnih vencev, svetinj itd., da bi jih z
odpustki previdil in potem razdelil med
ljudi, ker ni gotovo, da bi potem obder-
žali odpustke (sv. zbor 31. pros. 1837).
Celo vbožni duhovni ne smejo tacih bla¬
goslovljenih in z odpustki previdenih reči
prodajati. (Le, ako kaj vbogajme dobe,
smejo vzeti, ne pa za plačilo.)

13. Kdor najde kako blagoslovljeno
in z odpustki prevideno reč, ne more
deležen biti teh odpustkov, ako je ni
vnovič z odpustki prevideti dal.

14. Ako daš razpelo z odpustki
prevideti, so odpustki na podobo križa¬
nega Jezusa, ne pa na križ podeljeni;
in ako križ zgubiš, smeš podobo Jezu¬
sovo na drugi križ nabiti in odpustki
vendarle ostanejo. (Določ. 11. aprila
1840.)

281

15. Eavno tisto razpelo more več
odpustkov dobiti, postavim: papeževe od¬
pustke, odpustek za smertno uro, odpustke
križevega pota; toda mašnik, ki jo bla¬
goslavlja, mora pooblastilo v to imeti.

16. Kdor ima blagoslovljeno Božje
razpelo, s kterim so sklenjeni samo na¬
vadni odpustki, more le za se dobiti
odpustek v smertni uri.

17. Da si deležen odpustkov, moraš
blagoslovljeno reč pri sebi imeti (nositi),
ali jo hraniti; zlasti, kadar opravljaš
molitve in premišljevanja, ki so pogoj
odpustkov, jo moraš pri sebi ali pred
seboj imeti.

18. Pap ež evi odpu stki  so tisti,
ktere papež sami sklepajo z rečmi, ktere
blagoslove. Vendar tudi mašniki morejo
sem tertje imeti to posebno oblast, pa le
za gotovo število pobožnih reči. Kakor
hitro so dopolnili zaznamovano število,
zgube pooblastilo, jih še več blagoslo¬
viti, ako vnovič niso prosili podaljšanja te
oblasti.

Odpustki, ktere papež ali poobla-
steni mašnik dovoli rožnim vencem, Božjim
razpelom, podobam in svetinjam, so:

282

Odpustki: Kdor saj enkrat v

tednu rožni venec Matere Božje; ali vse
tri dele ali le en del, ali brevir, ali
psalme za mertve, ali 7 spokornih psal¬
mov moli, ali ima lepo navado, poduče-
vati v keršanskem nauku, ali obiskati
jetnike ali bolnike v kaki bolnišnici, ali
pomagati revežem, ali pri sv. maši biti,
ali, če je duhoven, jo brati, dobi, ako
se skesano spove in sv. obhajilo prejme
v spodej naštetih dnevih in moli za za¬
tiranje krivih ver in razkolništev, za raz¬
širjanje sv. cerkve, za mir in edinost med
keršanskimi kralji in še za druge potrebe
sv. cerkve, popolni odpustek ob dnevih,
kteri so tu našteti:

Božič, sveti trije kralji, Velikanoč,
Vnebohod Jezusov, Binkošti, presv. Tro¬
jica, sv. Rešnje Telo, brezmadežno Spo¬
četje, Rojstvo, Oznanjenje, Očiševanje
in Vnebovzetje Marije Device, praznik
sv. Janeza Kerstnika, svetih aposteljnov
Petra in Pavla, Andreja, Jakopa, Janeza,
Tomaža, Filipa in Jakopa, Jerneja, Ma¬
tevža, Simona in Juda, Matija, sv. Jožefa
in vseh svetnikov.

Kdor ravno te dobre dela opravlja

283

v drugih Gospodovih praznikih in praz¬
nikih Matere Božje, dobi vsacega teh
dni 7 let in 7 kvadragen odpustkov;
ob nedeljah in praznikih skozi celo leto
5 let in 5 kvadragen in vse druge dni
v letu odpustek 100 dni pod ravno tistem
pogojem.

Kdor ima dalje navado, vsaj enkrat
v tednu rožni venec ali dnevnice prebla-
žene Device Marije, ali psalme za mertve,
ali večernice, ali saj eno ponočnico in
hvalnice, ali 7 spokornih psalmov z li¬
tanijami in molitvami vred moliti, dobi
vsakikrat odpustek 100 dni.

Kdor v smertni uri svojo dušo po¬
božno Bogu priporoči in je pripravljen,
vdanega serca smert sprejeti iz roke Go¬
spodove, in se spove skesanega serca,
sv. obhajilo prejme, ali, če tega ne more,
presv. ime Jezusovo iz dna skesanega
serca izreče, ako ga z ustmi ne more,
dobi popolni odpustek.

Mašnik, ki pred sv. mašo, ali pred
brevirjem ali dnevnicami Marije Device,
in vernik pred sv. obhajilom moli kako
molitev za pripravo, dobi vselej odpustek
50 dni.

Odpustki.

19

284

Kdor obiše jetnike ali bolnike v kaki
bolnišnici, in jim na pomoč pride s  kakim
dobrim delom, ali kdor v cerkvi uči ker-
šanski nauk, ali ga doma razlaga svojim
otrokom, sorodnikom in poslom, dobi vsa-
kikrat odpustek 200 dni.

Kdor na znamnje z zvonom iz ktere
koli cerkve, zjutraj, ali opoldne, ali zvečer
moli „angeljsko češenje“, ali Očenaš in
češenasimarijo, dobi odpustek 100 dni.

Kdor v petkih misli na terpljenje
in smert našega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa in moli 3 Očenaše in
češenasimarije, dobi odpustek 100 dni.

Kdor skesanega serca zavoljo svojih
grehov in s terdnim sklepom poboljšati
se izpraša svojo vest, 3 Očenaše in Če¬
šenasimarije k časti presv. Trojice, ali
5 Očenašev in Češenasimarij petim ker-
vavim ranam Jezusovim na čast moli,
dobi odpustek 100 dni.

Kdor moli za verne, ki so v smertnih
težavah, ali za nje saj en Očenaš in
eno češenasimarijo opravi, dobi odpustek
50 dni.

Vse te odpustke smeš tudi dušam
v vicah nakloniti.

285

Kdor opravlja te dobre dela, ni
samo teh odpustkov deležen, ki so tukaj
našteti, ampak še vseh tistih, ktere so
poprejšni papeži podelili na ravno te dobre
dela. To je volja svetega Očeta papeža.

96. Križi in rožni venci, ki so pri¬
neseni iz svete dežele.

Papeževih odpustkov, ktere smo na¬
šteli v štev. 95., morejo tudi tisti deležni
biti, ki imajo kak križ ali rožni venec
iz Palestine, ako je bil v dotiki s svetimi
kraji in ostanki. (Inocencij XI. 28. pros.
1688.) To dovoljenje je poterdil papež
Inocencij XIII. 5. rožn. 1721. Prepove¬
dano pa je po dveh določilih 11. sušca
1721 in 11. sveč. 1722 prodajati take
križe in rožne vence, ali jih zamenjevati
za druge reči, ali jih posojevati, da bi
se drugi vdeležili odpustkov.

Vediti pa je treba, da je veliko go¬
ljufije in sleparije pri teh križih in rožnih
vencih. Veliko iz med njih jih je, bi
niso iz svete dežele, se tedaj tudi niso
dotaknili svetih krajev in ostankov, in
po tem takem nimajo teh odpustkov,
kakoršni se berejo na listih, ki se dele

19*

286

s temi križi in rožnimi venci vred. Ako
bi ti odpustki bili pravi, bi moglo znano
biti, da so jih papeži podelili. Ker se
pa nič ne ve od tacega papeževega dovo¬
ljenja, so ti odpustki izmišljeni in nepravi.

97. Odpustki rožnega venca.

Splošne opombe.  Navadni rožni
venci ne dobe samo papeževih odpustkov,
o kterih smo govorili v štev. 95., ampak
morejo dobiti tudi odpustke, ki so bili
podeljeni rožnemu vencu sv. Dominika
in sv. Birgite. (Leon XII. 1. 1823.) Ker
smo pa v štev. 85. že govorili o rožni-
venčnih odpustkih sv. Dominika, bomo v
posebnem oddelku (v štev. 98.) omenili
odpustke, ki so podeljeni na rožni venec
sv. Birgite. O da bi verni kristijani pač
radi in pobožno molili sv. rožni venec,
ki jim prinaša iz nebes toliko duhovnih
dobrot in milost! Vsak kristijan naj bi
imel lepo navado, vsak dan moliti en
rožni venec, ki je Mariji tolikanj prijeten,
kterega sv. cerkev tako goreče priporoča
in so ga svetniki naj novejših časov tako
visoko čislali in cenili. Sv. rožni venec
ti je vir ali studenec milost in ob enem

287

krepak pripomoček, pomagati dušam v
vicah ter jim odpirati nebesa. „Z rožnim
vencem v roki“, je rekel blaženi Berhmans,
„rad umerjem“. Tako umreti, je pač
velika zastava izvoljenja.

Da se pa vdeležiš odpustkov rožnega
venca sv. Dominika in sv. Birgite, moraš
v roki deržati rožni venec, kadar ga moliš,
in jagode moraš zaporedoma spušati izmed
perstov. Ako jih več vkup moli rožni
venec, je zadosti, da ima eden z odpustki
prevideni rožni venec v rokah. (Določ.
14. grud. 1857, ktero so poterdili Pij IX.
22. pros. 1858.) Vendar je pa dobro
in hvalevredno, ako ima vsak katoličan
blagoslovljen in z odpustki previden rožni
venec.

Opomniti je še, da se mora rožni
venec moliti brez znamenitega prenehanja,
ako kdo hoče deležen biti odpustkov.

©dd©l©]ko

.98. Odpustki rožnega venca sv. Birgite.

1. Ta rožni venec se zavoljo tega
tako imenuje, ker ga je sveta Birgita
naj perva vpeljala in razširjala. S to

288

pobožnostjo je namreč hotla častiti tistih
63 let, ktere je Mati Božja, kakor se
sploh terdi, preživela na zemlji. Ima pa
ta rožni venec 6 desetnic ali stavkov,
in vsaka desetnica ima 1 ^Očenaš, 10 Ce-
šenasimarij in namesto čast bodi Očetu
en »Verujem v Boga Očeta“ itd. K
sklepu se še pridene 1 Očenaš, da je
številka 7 k časti 7 žalost ali 7 veselj
Marijinih popolna, in še tri Češenasimarije,
da je številka 63 (let) polna.

2. Vender se smejo odpustki Bir-
gitinega rožnega venca skleniti tudi z
navadnimi rožnimi venci po 5 ali 15
desetnic, ker dovoljujejo papeži, da se
sme to zgoditi. Dokler je red sv. Birgiteše
obstal, so to smeli le predniki tega reda.

3. Odpustke Birgitinega rožnega
venca sta dovolila papeža Leon X. 10.
mal. šerp. 1515 in Klemen XI. 22. kim.
1714, in Benedikt XIV. jih je poterdil
in pomnožil 15. pros. 1743.

Odpustki:  1. Kdor moli Birgitin
rožni venec, dobi za vsak Očenaš 100
dni odpustkov, in ravno toliko za vsako
Češenasimarijo, in za vsako »Verujem v
Boga Očeta . . .“

289

2. Kdor moli ves rožni venec 15
desetnic (s kterim so sklenjeni Birgitini
odpustki), dobi verh tega še odpustek
7 let in 7 kvadragen.

3. Ako jih več vkupej moli Bir¬
gitini rožni venec, dobi vsak posamezen
za vsak Očenaš, za vsako Cešenasimarijo
in za vsako „ Verujem ..."  ravno toliko
odpustkov, kolikor bi jih dobil, ako bi
ga molil sam za se.

4. Kdor moli ta rožni venec saj
5 stavkov skozi vse leto vsak dan, dobi
konec leta popolni odpustek, ako se,
kterega dne koli, spove, sv. obhajilo prejme
in moli za sv. cerkev.

5. Kdor moli saj enkrat na teden
rožni venec 5 stavkov, na sv. Birgite dan
(8. vinot.) prejme sveta zakramenta, obiše
farno ali kako drugo cerkev in tara moli
za sv. cerkev, dobi popolni odpustek.

6. Kdor ima navado, ta rožni venec
moliti saj enkrat v tednu, dobi v smertni
uri popolni odpustek.

7. Kdor skozi mesec vsak dan
moli ta rožni venec, dobi popolni odpu¬
stek, ako se, kterega dne koli, spove,

290

sv. obhajilo prejme, kako cerkev obiše
in navadne molitve opravi.

8. Kdor je s takim rožnim vencem
v praznikih ali delavnikih pri sv. maši
ali pridigi, ali spremi presveti Zakrament
k bolniku, ali kacega grešnika na pot
zveličanja nazaj pripelje, ali kako pobožno
delo opravi na čast našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa ali preblažene Device Ma¬
rije ali svete Birgite, in moli 3 Očenaše
in 3 Cešenasimarije, dobi 100 dni od¬
pustkov, itd.

99. Papežev blagoslov ali odpustek.

Ta odpustek je popolni odpustek.
Podeli ga papež v Rimu vernikom, ki
po spovedi in sv. obhajilu dobe slovesni
blagoslov, kterega on sam daje o Božiču,
veliki noči, itd., kadar ima veliko ali
slovesno sveto mašo.

Veliko škofov je dobilo dovoljenje
od sv. prestola Rimskega, enkrat ali
dvakrat v letu podeliti ta slovesni bla¬
goslov s popolnim odpustkom. Verniki
so ga deležni, ako v teh dnevih prej¬
mejo sv. obhajilo, so pričujoči, kadar
se daje blagoslov, in molijo za sv. cer-

291

kev, za papeža in za škofa, ki ima službo
Božjo.

100. Odpustki Rimskih postaj.

Postaja ali štacijon se imenuje kraj,
na kterem vojak stoji na straži. Ker
se pri božjih potih, pri molitvah na rakah
(grobeb) svetih aposteljnov in mučencev
kaj enacega godi, se te pobožnosti tudi
imenujejo „postaje“ ali štacijoni.

Že v pervih časih keršanstva so
verniki, duhovšina in papeži sami v go¬
tovih časih romali k tem postaj skim
cerkvam Rimskega mesta. Tu so molili
po dnevi in po noči na rakah, pri ostankih
svetnikov, zlasti pa mučencev, prepevali
svete pesmi, se spominjali njihovih junaških
del, ki so jih prestali za sv. vero, in jih
tako spodobno častili ter na pomoč kli¬
cali. Papež sv. Gregori Veliki je za¬
znamoval in določil tiste cerkve, jih v
rimskem misalu (v mašnih bukvah) na¬
znaniti ukazal, in verniki sojih obiskovali
ne samo v postu, ampak tudi v druzih
časih leta. S tem je ta hvalevredna
pobožnost dosegla svojo posebno veljavo
in imenitnost. — Papež Pij VI. je 9.

292

mal. šerp. 1777 vnovič in za večne čase
poterdil vse odpustke, ktere so sv. Gre-
gori in njegovi nasledniki podelili ti po¬
božnosti.

Odpustki Rimskih postaj:
Na novega leta dan 30 let in 30 kva-
dragen. — Ravno toliko na svetih treh
kraljev dan ;  — na tri predpostne nedelje
(septuagezima, seksagezima in kvinkva-
gezima), na veliki petek in veliko saboto,
na velikonočni pondeljek in torek in vse
dni osmine in tudi še na belo nedeljo,
na sv. Marka dan in v treh križevih
dneh pred vnebohodom Jezusovim, na
binkoštno nedeljo in vsak dan njene
osmine, na sv. Štefana dan (26. grudna),
na sv. Janeza evangelista dan in na
praznik nedolžnih otročičev. — Odpustek
15 let in 15 kvadragen na pepelnico in
četerto postno nedeljo; na tretjo ad¬
ventno nedeljo; na dan pred Božičem,
na sveti večer in pri drugi maši svetega
dne. — Odpustek 25 let in 25 kva¬
dragen na cvetno nedeljo. — Odpustek
10 let in 10 kvadragen na vse nedelje
(izvzeta je četerta) in delavnike v postu,
na binkoštno saboto, v sredo, petek in

293

saboto kvaternega tedna v jeseni (mesca
kimovca); pervo, drugo in četerto nedeljo
v adventu, kvaterne dni mesca grudna.

— Popolni odpustek na veliki četertek
(spoved, obhajilo), na velikonočno nedeljo
(spoved, obhajilo), na praznik vnebohoda
Jezusovega (spoved obhajilo), na sveti
dan ali o Božiču (spoved, obhajilo), -j*.

101. Porcijnnkula  — odpustek.

Blizo mesta Asisi na Laškem je
stala cerkvica naše ljube Gospe od an-
geljev, pri neki pristavi, „Porcijunkula“
imenovana. Benediktini opatije „Monte

— Subacijo“ so jo darovali svetemu
Frančišku Asiškemu, kteri jo je že za-
pušeno in na pol poderto popravil in
jo pred vsemi drugimi naj raji imel, ker
je bila posvečena Materi Božji in perva
cerkev in tako rekoč zibel njegovega reda,
kjer je naj večji milosti dosegel od Je¬
zusa in Marije. Pred svojo smertjo je
še naročil svojim duhovnim bratom, da
naj za to cerkev posebno skerbe in jo
v čislih imajo. (Pozneje je bila prena-
rejena v prav lepo cerkev in Benedikt XIV.

294

jo je 1. 1754 povzdignil v patriarhalno
cerkev.) V ti cerkvici sta se leta 1221
mesca vinotoka prikazala svetemu Fran¬
čišku Jezus in Marija, ki sta bila obdana
z brezštevilno trumo angeljev. Pri ti pri¬
ložnosti je sv. Frančišek po Mariji prosil
Jezusa, da naj vsem, ki bodo po skesani
spovedi obiskali to cerkvico naše ljube
Gospe od angeljev ali Porcijunkulo, dovoli
popolni odpustek. Sin Božji je uslišal
to ponižno prošnjo sv. Frančiška, toda
le s tem pogojem, da papeža Honorija III.,
ki je ravno takrat blizo Porcijunkule (v
Perugiji) bival, prosi za poterjenje tega
odpustka. Papež Honorij je odpustek
poterdil še tistega leta, ga dve leti po¬
zneje dovolil za večne čase, in ga po¬
stavil na dan 2. velikega serpana, kar
je Jezus tirjal pri drugi prikazni. Začne
se pa ta odpustek že od pervih večernic,
to je, popoldne tistega dne, v kterem
sv. cerkev obhaja spominj verig ali vezi
sv. Petra. Leta 1223 so ga na povelje
papeževo v cerkvi naše ljube Gospe od
angeljev slovesno oznanili škofje iz mest
Asisi, Perugia, Lodi, Špoleto, Foligno,
Nocera in Gubio.

295

Ta slavni Porcijunkula — odpustek
je več papežev in zlasti Gregori XV.
podelil vsem cerkvam treh redov sv. Fran¬
čiška (reda manjših bratov namreč, reda
sv. Klare in tretjega reda) in zraven
spovedi tudi še sv. obhajilo predpisal.
Papež Inocencij XI. pa je 22. pr os. 1689
dovolil, da se ta odpustek tudi dušam
v vicah v prid sme naklanjati.

Porcijunkula — odpustek ima kaj
posebnega, ker se ga moreš vdeležiti
tolikokrat, kolikorkrat  *) obišeš
od pervih večernic do večera 2. velikega
serpana kako frančiškansko cerkev (ne
pa kapelo), tedaj večkrat na dan. Z
obiskanjem cerkve in z molitvijo na pa¬
pežev namen mcraš tudi spoved in sv.
obhajilo zediniti, j-. Predpisano sv. ob¬
hajilo tudi v kaki drugi cerkvi smeš
prejeti. Besede „tolikokrat, kolikorkrat"
se morajo tako umeti, kakor se glase,
in med enim in drugim obiskanjem te
cerkve ni treba, da bi dolgo časa pre¬
teklo ; ako hočeš, znaš potem, ko si
molitve za odpustke opravil, in iz cerkve

‘) toties, quoties.

296

šel, že čez nekaj minut se spet poverniti
v cerkev in moliti za dosego drugega
odpustka, kterega nakloni dušam v vicah,
ako si pervega sebi v prid obernil.

102. Odpustek svetega leta ali jubileja.

Vsako 25. leto je leto velikega ju¬
bileja ali sveto leto, ki se praznuje v
Rimu. Leta 1850 je bilo zadnje na¬
vadno  sv. leto, in zdaj, ko se piše 1875
so sv. Oče Pij IX. spet razpisali sveto
leto, ktero se je začelo s pervimi večer¬
nicami božičnega praznika 1874. Oznanja
se v Rimu leto popred, in sicer na praznik
vnebohoda Jezusovega in zadnjo nedeljo
v adventu pred velikimi vratmi cerkve
sv. Petra in pred vratmi Kvirinala s
trobentami, kakor so nekdaj judje ozna-
novali svoj jubilej. Pred pervimi večer¬
nicami božičnega praznika se naznani
začetek sv. leta s tem, da papež s sre-
bernim kladvom vdarijo na svete jubi-
lejske vrata treh poglavitnih cerkva (sv.
Petra, sv. Janeza v Lateranu in Marije
Velike), ki so bile zazidane od zadnjega
sv. leta, in jih potem odpro drugi, ali
prav za prav zid poderejo. K sklepu

297

sv. leta se spet s svetimi obredi ali ce¬
remonijami te vrata zazidajo za 25 let.
Tako se sv. leto začenja in končava za
Rimsko mesto. *) Kadar se pa sv. leto
dovoli tudi po drugem keršanskem svetu,
se to zgodi še le leto pozneje in je le
podaljšanje jubileja za škofije. Samo po
sebi se ume, da po škofijah ni takih
obredov, kakoršini so v Rimu.

Da pa verniki bolj cenijo in obraj-
tajo milost sv. leta, zgube v Rimu vsi
odpustki, ki so podeljeni za žive, za celo
sv. leto svojo veljavo. Izvzeti so: od¬
pustki za smertno uro, za angeljsko če-
šenje, za štirdeseturno molitev, za sprem-
ljevanje presv. Zakramenta k bolnikom,
za molitev „Sacrosanctae“ (dalje odpustki,
ktere dovoljujejo papeževi poslanci, nad-
škofje in škofje), potem nekteri odpustki,
ki so navezani na posebne kraje, kakor,
postavim, Porcijunkula — odpustek, ako
kdo cerkev naše ljube Gospe od angeljev
v Asisi obiše, in slednjič odpustki za
rajne in odpustki privilegiranega altarja.

*) Če ni kak poseben zaderžek, kakoršen je
zdaj, ko so papež v svojem poslopju — Vatikanu
— vjeti.

298

V svetem letu se smejo dušam v vicah
naklanjati tudi tisti odpustki, kteri so
sicer podeljeni le za žive. (Benedikt XIII.
28. aprila 1725, Benedikt XIV., Kle¬
men XIV. in Leon XII. 20. rožn. 1824.)
To velja za Rim.

Kadar je pa sv. leto dovoljeno tudi
po drugem keršanskem svetu, odpustki
vsi obderže svojo veljavo, ako škofje
drugače ne določijo po svojih škofijah.
Tudi pri izvanrednem  sv. letu od¬
pustki ne zgube svoje veljave in tudi
škofje jih po svojih škofijah ne morejo
ustaviti.

Kadar se sv, leto v Rimu sklene, dobe
vsi ustavljeni odpustki sami po sebi spet
svojo poprejšnjo veljavo.

Kdor ima oblast, blagoslavljati po¬
božne reči ter jih vezati z odpustki,
obderži to oblast tudi med svetim letom ;
toda tisti, ki blagosloviti da kako reč,
mora to leto vse odpustke nakloniti dušam
v vicah.

103 . Odpustek privilegiranega altarja.

Privilegirani altar se imenuje tisti,
s kterim je papež po posebni milosti

299

sklenil popolni odpustek, ki se le mertvim
more naklanjati in le mertvim pomaga,
ako se za nje mašuje na takem altarju.
Pij VI. v svojem razpisu 30. vel. šerp.
1779 tako le govori od privilegiranega
altarja: „Vsakikrat, kadar kak mašnik,
svetni ali redovni, mašuje na tem altarju,
dovolimo duši rajnega, za kterega se mašuje,
po priprošnji odpustek, tako da je duša
po cerkvenem zakladu, po zasluženju
Jezusa Kristusa, preblažene Device Marije
in svetnikov Božjih rešena iz terpljenja
v vicah". Tako določujejo nasledniki
sv. Petra o privilegiranem altarju. Do
papeža Gregorija XIII. ni bilo veliko tacih
altarjev, in Pavel V. je v ti zadevi iz¬
volil tri kardinale, da so se posvetovali
med seboj in odpustke pregledali. Ti so
določili, da naj se privilegirani altarji
naj imenitnejšim cerkvam, kjer še nobe¬
nega nimajo, in le zavoljo posebnih vzrokov,
dovoljujejo. Benedikt XIII. ni bil tako
ojster, in je z razpisom 20. mal. šerp.
1724 vsem patriarhalnim, nadškofijskim
in škofijskim cerkvam po vsem keršanstvu,
za vse čase dovolil en privilegirani altar,
kjer ga še niso imeli; škof je potem

Odpustki. 20

300

altar izvolil, ki je bil privilegiran. —
Klemen XIII. je pa še več storil in do¬
volil vsem samostanskim cerkvam, kterim
je prelat predstojnik, ki ima cerkveno
odlikovanje, ali uzvišeno čast prelatov,
in vsem farnim cerkvam za vsak dan
privilegirani altar na 7 let, pa le proti
temu, ako škof za svojo škofijo prosi za
to milost, in po preteklih 7 let vnovič za 7 let
prosi za poterjenje te posebne pravice.

Kaj je storiti, da se dobi odpustek
privilegiranega altarja?

Pogoji, pod kterimi se dobi ta od¬
pustek, niso vselej ravno tisti, in se je
po tem takem ravnati po razpisu, ki
podeljuje ta odpustek. Tak razpis navadno
tirja, da ni že kak privilegirani altar v
tisti cerkvi, za ktero se prosi; drugi pogoj
govori o številu maš, ktere se berejo v
tisti cerkvi, kamor ima priti privilegirani
altar. Kadar tedaj kak fajmošter prosi
za privilegirani altar, naj v prošnji na
tanko pove število duhovnov, ki so pri
njegovi farni cerkvi v službi in mašujejo
v nji, da potem papež ne tirja gotovega
števila svetih maš, ki se smejo vsak dan
brati na privilegiranem altarju.

301

Navadni pogoji pa, da se dobe od¬
pustki, so:

1. Mašnik, ki na privilegiranem
altarju mašuje, mora dušo, kteri hoče
nakloniti odpustek, v mislih določiti.

2. Mora za tisto dušo maševati.,
ktero želi rešiti; ker eni duši nakloniti
odpustek, za drugo pa maševati, ne gre.
Ako tedaj mašnik na vernih duš dan
odpustek naklanja vsem dušam v vicah,
mora tudi za vse sploh maševati. Po
določilu sv. zbora odpustkov od 19. maj-
nika 1761 namreč so na vernih duš dan
vsi altarji privilegirani in na ta dan
sme mašnik maševati ali za vse mertve
sploh, ali pa tudi za kako posebno dušo.

Mašnik, ki je dobil denar za sv.
mašo, da jo služi na privilegiranem al¬
tarju, jo mora zares služiti na takem
altarju in tudi odpustek nakloniti mertvim,
za ktere je dobil plačano mašo; le, ako
bi mašnik za svojo osebo  že imel
privilegirani altar, sme tako mašo brati
na drugem ne privilegiranem altarju (sv.
zbor odpustkov 15. sušca 1852).

3. Tiste dni, v kterih se sme ra¬
biti černa barva, mora mašnik brati černo

20 *

302

mašo (de Requiem). *) To veže tudi
tacega mašnika, ki ima osebno pravico
privilegiranega altarja.

V dnevih, v kterih se ne sme ra¬
biti černa barva, se dobi odpustek pri¬
vilegiranega altarja, ako se sv. maša bere
v barvi tistega dne. V višnjevi barvi se
maše za mertve (de Requiem) ne smejo
več brati. (Določ. zbora sv. obredov, ki
so ga poterdili Pij IX. 23. mal. šerp.
1868.) Le na vernih duš dan, ako je
tega dne presv. Zakrament izpostavljen
za štirdeseturno molitev, bi se smela brati
maša (de Requiem) v višnjevi barvi

*) Černa maša (do Requiem) se mora brati
na dan pokopa,  ako ni praznik perve verste,
ki ga praznuje tudi ljudstvo, in trije zadnji dnevi
velikega tedna (zbor sv. obredov 5. mal. šerp.
1698 in 2. kim. 1741). Ravno ta zbor je do¬
ločil 23. majnika, 26. rožn. in 1. kim. 1603,
da se slovesna maša tretjega, sedmega in tride¬
setega dne mora služiti v čemi barvi, sicer duša,
za ktero se mašuje, ne dobi odpustka. Tretji,
sedmi in trideseti dan se šteje od dneva pokopa;
obletnica pa se šteje od dneva smerti. Ako pa
ti dnevi padejo na praznike, v kterih so ne smo
služiti slovesna černa maša, ako merlič ni pri¬
čujoč, se vzame pervi prosti dan pred ali pozneje.
(Zbor sv. obredov 23. maja 1603 in 22. grud. 1743.)

303

(določ. 16. kim. 1801), da se dobi od¬
pustek privilegiranega altarja.

Kdor želi imeti privilegirani altar,
mora v prošnji do zbora papeževih raz¬
pisov (Breve) imenovati cerkev, kjer je
tisti altar, in pristaviti, ali je posvečen
presvetemu Sercu Jezusovemu, ali Materi
Božji, ali sv. Jožefu, ali kakemu drugemu
svetniku. Tak privilegirani altar pa se
potem ne sme prenesti v kako drugo cerkev.

Le en privilegirani altar sme po
navadi biti v eni cerkvi; vendar sv. prestol
Rimski dovoli v eni farni cerkvi večkrat
dva privilegirana altarja. Ako se pa v
kaki cerkvi bere prav veliko svetih maš,
dovoli tudi po tri, štiri . . . altarje. Altar,
ki je odločen za privilegirani altar, mora
biti nepremakljivi altar (altare fixum).
Zgubi pa tak altar svojo predpravico,
ako se cerkev podere; in le, ako se na
ravno tistem kraju zida nova cerkev,
dobi poprejšnja pravica spet svojo veljavo,
drugače pa ne.

104. Popolni odpustek v smertni uri.

Popolni odpustek v smertni uri smo
v teh bukvah večkrat omenili, in se da

304

raznoverstno pridobiti; tako, postavim,
ga dobe tisti, ki večkrat v življenju obude
tri božje čednosti; ravno tako tudi tisti,
ki imajo kako pobožno z odpustki pre-
videno reč, kak križ, rožni venec, kako
svetinjo itd., ali tisti, ki so v življenju
pogosto izgovarjali presveti imeni „Jezus“
in „Marija“, in ji tudi še izrečejo v
smertni uri; ali tisti, ki so udje bratov-
šine Jezusovega presv. Serca, rožnega
venca, škapulirja, ali kake Marijine družbe,
ki je pridružena glavni družbi Rimski,
ako so spolnovali predpisane pogoje.

Da so vsi ti deležni tega odpustka,
se morajo

1. spovedati in prejeti sv. obhajilo,
ako je mogoče; ako pa to ni mogoče,
morajo popolno kesanje obuditi nad
svojimi grehi, ker morajo biti v stanu
milosti Božje, ako hočejo deležni biti
odpustkov;

2. morajo z ustmi, ali saj v sercu
izreči sv. ime Jezus;

3. morajo smertne težave in smert
vdani, kot v spravo za svoje grehe spre¬
jeti iz roke Božje.

Umirajoči si more s tem sam, brez

305

kacega mašnika nakloniti odpustek, in
sicer tolikokrat, kolikorkrat ga le more
dobiti (toda bolnik mora že biti v milosti
Božji ali brez smertnega greha). Ravno
taka je s popolnim odpustkom, kterega
sv. Oče papež večkrat dovolijo umirajočim
ustmeno ali pismeno. Akoravno si pa
sami moremo nakloniti toliko odpustkov
na smertni postelji, vendar žele papež
Pij IX., da nam ga spovednik, ali kak
drug mašnik nakloni po cerkvenih ob¬
redih.

Zraven teh odpustkov za smertno
uro (in articulo mortis) je pa še drug
slovesen odpustek, kteri je že dolgo v
navadi v sv. cerkvi, namreč vesoljna od¬
veza (ne grehov, ampak časnih kazen),
generalabsolution, ali papežev blagoslov
sklenjen s popolnim odpustkom v smertni
uri. Po posebnem papeževem dovoljenju
ga smejo deliti škofje sami, ali pa tudi
pooblasteni mašniki- Benedikt XIV. je
z razpisom 5. aprila 1747 to predpravico
škofom, kterim je bila popred podeljena
le na 3 leta, razširil za ves čas njiho¬
vega pastirovanja in jih ob enem po¬
oblastil, da smejo to posebno pravico

306

prenašati na svoje podložne mašnike,
svetne kot redovne.

Ta oblast ne jenja s smertjo papeža,
ki jo je dal, pa tudi ne za mašnike, ako
umerje njih škof, ali je prestavljen na
drugo škofijo.

Da pa mašniki ta blagoslov s po¬
polnim odpustkom veljavno podeljujejo
umirajočim, se morajo na tanko deržati
tistih molitev, ktere je sostavil in pred¬
pisal papež Benedikt XIV., in ktere se
najdejo v Rimskem ritualu (tudi v Ljub¬
ljanskem ritualu, glej stran 121) in v
novejših brevirjih. Po določilu 5. sveč.
1841 se mora moliti „Confiteor“, ako-
ravno je bil malo popred že opravljen
pri deljenju svetih zakramentov, sv. Reš-
njega Telesa in poslednjega olja,

Bolnik pa, kteri je v smertni nevarnosti
in želi deležen biti tega odpustka, mora biti

1. v stanu gnade Božje, to je, brez
smertnega greha; če ima še kaj na vesti,
naj se spovč; če se pa spovedati ne
more, naj pa popolnoma kes nad svojimi
grehi obudi v svojem sercu;

2. mora imeti voljo ali namen, od¬
pustka deležen biti;

307

3. mora vse bolečine svoje bolezni,
smertne težave in britkosti v duhu po¬
kore voljno prenašati, in tudi smert iz
roke Božje radovoljno sprejeti;

4. naj s svojimi ustmi ime „Jezus“
pokliče; če pa tega ne premore, naj pa
vsaj v svojem sercu k njemu zdihuje.

Ta odpustek naj se podeli tudi
takim bolnikom, ki že ne morejo več
govoriti, ki se mešajo ali se že nič ne za¬
vedo, ako so ga le želeli prejeti, ko so
se še zavedili, ali se saj misliti more od
njih, da bi ga želeli prejeti, ko bi bili
še pri zavesti.

Po določilu sv. zbora obredov 16.
grudna 1826 se ta odpustek sme deliti
tudi otrokom, ki še niso bili pri sv. ob¬
hajilu, pa so že prejeli sveto odvezo in
poslednje olje; ravno tako vsem, ki niso
izobčeni ali terdovratni in ne umerjejo
kot očitni grešniki; tedaj tudi takim, ki
so k smerti obsojeni, ako se spokorno
pripravljajo na smert.

Po starejih določilih se je smel
apostoljski blagoslov — Benedictio Apo-
stolica (papežev žegen) le enkrat v
ravno tisti smertni bolezni bolniku po-

308

deliti, *) papež Pij IX. pa so dovolili, da
se ta vesoljna odveza časnih kazen ravno
tistemu bolniku in v ravno tisti bolezni
sme večkrat podeliti (določ. 12. sušca
1855). **) Tudi so dovolili v to poobla-
stenim mašnikom, da smejo umirajočim
večkrat nakloniti razne popolne odpustke,
do kterih imajo kako pravico iz kterega
koli vzroka. Vendar se bolnik tega od¬
pustka, vdeleži le enkrat,  in sicer takrat,
kadar dušo izdihne Bogu v roke.

Prizadevajmo se tedaj, v tisti uri,
v kteri imamo stopiti v večnost, se vde-

*) Utrum Benedictio Apostolica pluries im-
pertiri possit infirmis, novo mortis periculo redeunte ?
— Sacra Rituum Congregatio respondit: Nega¬
tive,  permanente infirmitate etsi diuturna; Affir-
m a t i v e, si inflrmus convaluerit, ac deinde
quacunque de causa in novum mortis periculum
redeat. (Die 24. Septembris 1838.)

**) V novem ritualu Paderborske škofije se
berejo naslednje besede: Haec Benedictio iterari
potest 1. in diverso mortis articulo •  2. in eodem
morbo et eodem mortis articulo, si prior appli-
catio invalida fuerit defectu status gratiae aut
aliarum conditionum requisitarum; 3. in morbis
diuturnis saltem sub conditione urgente majori
periculo vel adveniente mortis articulo. (Opomba
prestavi javčeva.)

309

ležiti popolnih odpustkov, kolikor je le
mogoče; ker neznan nam je dolg, kterega
smo pred Bogom naredili s svojimi grehi,
pa ga ne moremo popolnoma poplačati
njegovi pravici; in tudi, ker ne vemo,
ali nam pride popolni odpustek z vso
svojo veljavo k dobremu ali ne. Pri¬
pravljajmo se že v življenju na to, da
nam v smertni uri k dobremu pride za-
služenje Jezusa Kristusa, Marije prečiste
Device in svetnikov Božjih. Prejemajmo
v ta namen pogosto, pa vredno, svete
zakramente, častimo z otročjo ljubeznijo
Marijo, prečisto Devico in svojo Mater,
svetega Jožefa, patrona srečne smerti, in
ostali bomo v prijaznosti Božji do zad¬
njega zdihljeja svojega življenja.

§ fe 0 © p.

Naštel sem tedaj nekaj odpustkov,
ki so od sv. prestola Eimskega bili po¬
deljeni na nektere molitve, bratovšine,
škapulirje, itd. Upam, da sem vam,
ljubi Slovenci! s tem vstregel ter vam
pripravil veselje in tolažbo v svetem

310

Duhu. Odpustki so, kakor ste slišali,
neprecenljive vrednosti in nobeden jih ne
more prehvaliti. Tudi jest se zderžim,
vam jih priporočati z dolgim govorom,
ker sem prepričan, da se bo vsak kri-
stijan, ki je vreden tega imena, rad pri¬
zadeval zanje, ter jih obračal v svoje
zveličanje in naklanjal dušam v vicah
v prid.

Gospod Bog pa naj razlije svoj bla¬
goslov nad te bukvice, da bi kaj pripo¬
mogle k temu, kar želi sv. Tridentinski
zbor in je izrekel v svoji 25. seji: „Da
bi se namreč tako dar svetih odpustkov
vsem vernikom delil pobožno, sveto in
nepopačeno!“

Vse k večji časti Božji!

311

Dostavek

obsega cerkvene molitve; kterili se morajo poslu¬
ževati pooblasteni mašniki, kadar blagoslavljajo
križe, svetinje, škapulirje i. t. d., kadar v bra-
tovšine sprejemajo in umirajočim popolni odpustek
podeljujejo.

I. Blagoslovi.

105. Opombe.

1. Še enkrat preberi, kar najdeš pod štev.
95 v šestem oddelku,

2. Vediti je tudi, da se pri teh blagoslovih
le takih molitev smemo posluževati, ktere se vje-
majo s tistimi, ki se najdejo v rimskem ritualu:
lili soli libri adhibendi et in illis tantum bene-
dictionibus, quae Rituali Romano sunt conformes.
(Decret. s. Cong. 7. aprilis 1832.)

Stando semper benedicat, et aperto napite.

In principio cujusqne benedictionis dicat:

t. Adjutorium nostrum in nomine
Domini. Ijfe. Qni fecit coelum et terram.
ir.  Dominus vobiscum. Et cum špi¬
ritu tuo.

312

Deinde dicatur oratio propria, una vel plures,
prout suo loco notatum faerit.

Postea rem aspergat aqua benedicta; et ubi
notatum fuerit, pariter incenset, nihil dicendo.
(Kit. Kom. de benedictionibus regulae generales.)

106. Benedictio crucis.

if.  Adjutorium nostrum in nomine
Domini. $. Qui fecit coelum et terram.
1f.  Dominus vobiscum. $. Et cum špi¬
ritu tuo.

O r e m -o. s.

Rogamus te, Domine sancte, Pater
omnipotens, aeterne Deus, ut digueris be-
nedicere -J- hoc signum crucis, ut sit
remedium salutare generi humano, sit
soliditas fidei, profectus bonorum operam,
redemptio animarum, sit solamen et pro-
tectio ac tutela contra saeva jacula ini-
micorum. Per Christum Dominum etc.

Deinde aqua benedicta aspergat. (Si fuerint
plures, mutetur numerus.)

107. Benedictio imaginum (numis-
matum) Jesu Christi D. Nostri, B.
Virginis Mariae etaliorum Sanctorum.

t.  Adjutorium . . 1^. Qui fecit . .

313

O x e xxx -a. s.

Omnipotens sempiterne Deus, qui
sanctorum tuorum imagines (sive  effigies)
sculpi aut pingi non reprobas, ut quoties
illas oculis corporis intuemur, toties eorum
actus et sanctitatem ad imitandura memoriae
oculis meditemur; hanc, quaesumus, ima-
ginem (seu  sculpturam) in honorem et
memoriam unigeniti Filii tui, Domini
nostri Jesu Christi (vel  beatissimae Vir-
ginis Mariae, Matris Domini nostri Jesu
Christi, vel  Beati N. Apostoli tui, vel
Martyris, vel  Confessoris, aut  Pontificis,
aut  Virginis) adaptatam benedicere -j- et
sanctificare -j- digneris; et praesta, ut
quicunque coram illa unigenitum Filium
tuum (vel  beatissimam Virginem, vel
gloriosum Apostolum, sive  Martyrem, sive
Confessorem, aut  Virginem) suppliciter co-
lere et honorare studuerit, illius meritis et
obtentu a te gratiam in praesenti, et aeter-
nam gloriam obtineat in futurum. Per eundem
Christum Dominum nostrum. Amen.

108. Benedictio Rosariorum B. Ma¬
riae  F.

(Propria Ordinis Praedicatorum.)

Hf.  Adjutorium . . . Qui fecit. ..

314

O r e sn. -u. s.

Omnipotens et misericors Deus, qui
propter eximiam charitatem tuam, qua
dilexisti nos, Filium tuum unigenitum
Dominum nostrum Jesum Christum de
coelis in terram descendere, et de Bea-
tissimae Mariae Dominae nostrae utero
sacratissimo, Angelo nuntiante, čarnem
suscipere, crucemque ac naortem subire,
et tertia die gloriose a mortuis resurgere
voluisti, ut nos eriperes de potestate
diaboli: obsecramus immensam clementiam
tuam, ut haec signa Rosarii in honorem
et laudem ejusdem Genitricis Filii tui ab
Ecclesia tua fideli dicata, bene-j-dicas
et sancti-j-fices, eisque tantam infundas
virtutem Spiritus Sancti, ut quicumque
horum quodlibet secum portaverit, atque
in domo sua reverenter tenuerit, et in
eis ad te secundum hujus sanctae So-
cietatis instituta, divina contemplando
mysteria devote oraverit, salubri et per-
severanti devotione abundet; sitque consors
et particeps omnium gratiarum, privile-
giorum et indulgentiarum, quae eidem
Societati per Sanctam tedem Apostolicam
concessa fuerunt, ab omni hoste visibili

315

et invisibili semper et ubique in hoc
saeculo liberetur, et in exitu suo ab ipsa
Beatissima Virgine Maria Dei Genitrice
tibi plenus bonis operibus praesentari
mereatur. Per eundem Dominum . . .
R. Amen.

Deinde aspergantur aqua benedicta.

109. Benedictio loči, vel domus.

Ul.  Adjutorium . . p;. Qui fecit . .

O r e m -u. s.

Benedic -J- Domine Deus, omnipotens,
locum istum (vel  domum istam), ut sit
in eo ( vel  in ea) sanitas, castitas, victoria,
virtus, humilitas, bonitas et mansuetudo,
plenitudo legis et gratiarum actio Deo
Patri, et Filio, et Spiritui Sancto, et
haec benedictio maneat super hunc locum
(vel  super hanc domum) et super habi-
tantes in eo nune et semper. R. Amen.

Aspergat aqua benedicta.

110. Benedictio communis super fruges
et vineas.

h,  Adjutorium . . . R. Qui fecit ...

O r e xn vl s.

Oramus pietatem tuam, omnipotens
Deus, qui bas primitias creaturae tuae,

Odpustki. 21

316

quas aeriset pluviae temperamenta nutrire
dignatus es, benedictionis tuae imbre
perfundas, et fructus terrae tuae usque
ad maturitatem perducas. Tribue quoque
populo tuo, de tuis muneribus tibi semper
gratias agere; ut a fertilitate terrae
esurientium animas bonis omnibus afflu-
entibus repleas, et egenus et pauper laudent
nomen gloriae tuae. Per Christum Do-
minum nostrum. B;. Amen.

Aspergat illas aqua benedicta.

111. Benedictio ad omnia.

if.  Adjutorium .. . $. Qui fecit . . .

O i e m ■«. s.

Deus, cujus verbo sanctificantur omnia,
benedictionem tuam effunde super crea-
turam istam (vel  creaturas istas), et
praesta, ut quisquis ea (vel  eis) secundum
legem et voluntatem tuam cum gratiarum
actione usus fuerit, per invocationem
sanctissimi nominis tui corporis sanitatem
et animae tutelam, te auctore, percipiat.
Per Christum Dominum nostrum. Amen.

Deinde illam (vel  illas) aspergat aqua be¬
nedicta.

317

112. Methodus pro erigendis statio-
nibus Viae Crucis.

(Propria Ordinis MinorumObservantium S. Francisci.)

Sacerdos superpelliceo et stola violacei co-
loris indutus, uno saltem clerico adhibito, qui ei
opportuno tempore porrigere possit vasculum aquae
benedictae cum aspersorio et tliuribulum cum
incensi navicula, ascendit altare, ibique stans
brevi sermone super praestantia et utilitate pii
exercitii Viae Crucis populum alloguetur; deinde
genuflexus in infimo gradu intonabit Hymnum:
Veni Creator Spiritus etc.

Hf.  Emitte Spiritum tuum, et crea-
buntur. Et renovabis faciem terrae

O r O 333. -u. s«

Deus, qui corda fidelium sancti Spi¬
ritus illustratione docuisti, da nobis in
eodem Špiritu recta sapere, et de ejus
semper consolatione gaudere. Defende,
quaesumus }  Domine, Beata Maria semper
Virgine intercedentc, populum istum (vel
familiam istam) ab omni adversitate, et
toto corde tibi prostratum (vel  prostratam)
abhostiumpropitiustuere clementer insidiis.

Actiones nostras, quaesumus, Domine,
aspirandopraeveni et adjuvando prosequere,

21 *

318

ut cuncta nostra oratio et operatio a te
semper incipiat, et per te coepta finiatur.
Per Dominum nostrum etc.

Benedictio tabularnm pictarnm (si adsunt).

t.  Adjutorium . . Qui fecit etc. . .
t.  Dominus vobiscum. R\ Et cum špiritu tuo.

O r e zn. vl  s.

Omnipotens sempiterne Deus, qui
Sanctorum tuorura imagines sculpi aut
pingi non reprobas, ut quoties illas oculis
corporis intuemur, toties eorum actus et
sanctitatem ad imitandum memoriae oculis
meditemur; has quaesumus imagines in
honorem et memoriam Unigeniti Filii tui
Domini nostri Jesu Christi adaptatas bene-
*|'dicere et sanctificare digneris et praesta,
ut quicumque coramillisUnigenitumFilium
tuum suppliciter colere et honorare stu-
duerit, illius meritis et obtentu a te gra-
tiam in praesenti et aeternam gloriam
obtineat in futuro. Per eundem Christum ..

Tune sacerdos eas aspergit aqua benedicta
et incensat. In oratorio privato omitti potest in-
censatio.

319

Benedictio crncinm (quae ex ligno esse
debent).

Of.  Adjutorium . . . R. Qui fecit . . .
'f.  Dominus vobiscum. R. Et cum špi¬
ritu tuo.

O r e aao. ia. s.

Rogamus te, Domine sancte, Pater
omnipotens, sempiterne Deus, ut digneris
bene-J-dicere haec signa crucis tuae,
ut sint remedia salutaria generi humano,
sint soliditas fidei, bonorum operum pro-
fectus et redemptio animarum; sint solamen
et protectio ac tutela contra saeva jacula
inimicorum. Per Christum Dominum no-
strum. Amen.

O r e 330 . "O. s.

Benedic f, Domine, has cruces, quia
per crucem sanctam tuam eripuisti rnundum
a potestate daemonum et superasti Passione
tua suggestorem peccati, qui gaudebat in
praevaricatione primi hominis per ligni
vetiti SUmptionem. (Tune sacerdos eas asper-
gens dicat:) Sanctificentur ista crucis signa
in nomine Patris et Filii et Spiritus sancti:
ut orantes, inclinantesque se propter Deum

320

ante istas cruces inveniantsanitatem animae
et corporis. Per Christum Dominum no-
strum. Amen.

Deinde cantatur Hymnus:

Vexilla Regis prodeunt,
Fulget Crucis mysterium,
Qua vita mortem pertulit,
Et morte vitam protulit.

Quae vulnerata lanceae
Mucrone diro, criminum
Ut nos lavaret sordibus,
Manavit unda et sanguine,

Impleta sunt, quae concinit,
David fideli carmine,

Dicendo nationibus:

Regnavit a ligno Deus.

Arbor decora et fulgida,
Ornata Regis purpura,

Electa digno stipite

Tam sancta membra tangere.

Beata, cujus brachiis
Pretium pependit saeculi,
Statera facta corporis,
Tulitque praedam tartari.

321

O Crux, ave, spes unica,

Hoc passionis tempore, *)

Piis adauge gratiam,

Reisque dele crimina.

Te, fons salutis Trinitas,

Collaudet omnis spiritus:

Quibus Crucis victoriam
Langiris, adde praemium. Amen.

1. Stabat Mater dolorosa
Juxta crucem lacrymosa,

Dum pendebat Filius:

2. Cujus animam gementem,
Contristatam et dolentem,
Pertransivit gladius.

3. O quam tristis et afflicta
Fuit illa benedicta
Mater Unigeniti!

4. Quae moerebat et dolebat,

Pia Mater dum videbat
Nati poenas inclyti.

5. Quis est homo, qui non fleret,
Christi Matrem si videret,

In tanto supplicio?

6. Quis non posset contristari,

Christi Matrem contemplari
Dolentem eum Filio?

*)Loco Versus: Hoc passionis tempore,
qui dicitur passionis temp., pascali dicitur: Pa-
s chale quae fers gaudium;  alio temp.:
In hac triumphi gloria.

322

7. Pro peccatis suae gentis
Vidit Jesum in tormentis,

Et flagellis subditurn.

8. Vidit suum dulcem Natum
Moriendo desolatum,

Dum emisit spiritum.

9. Eja Mater, fons amoris,

Mo sentire vim doloris
Fac, ut tecum lugeam:

10. Fac, ut ardeat cor meum
In amando Christum Deum,

Ut šibi complaceam. Amen.

Post Amen sacerdos accedens ad locum
primae stationis, osculatur crucem et tabulam,
eascpie vel per se, vel per laicum decenti liabitu
indutum, collocat in loco ad id praeparato; deinde
legit meditationem et preces huic stationi respon-
dentes; quod etfiet in ceteris stationibus. Quibus
finitis cantatur Hymnus Te Deum cum oratione
Deus cujus misericordiae etc.

Tune sacerdos benedicit populum cum cruce.

Formula ad fidem faciendam de erectione
Viae Crucis.

Ego N. N. Viam Crucis cum annexis
indulgentiis erexi in loco, ut supra in
precibus etc. juxta regulas a S. Indul-

323

gentiarum Congregatione die 10. Maji 1742
praescriptas. In quorum fidem testimonium
hoc mea manu exaravi hac die etc.

II. Sprejemanje v bratovšine.

113. Ritus benedicendi et imponendi
scapulare rubrum Passionis sacratis-
simique Cordis Domini nostri Jem
Christi, necnon et cordis amantissimi
ac compatientis beatae Mariae Vir-
ginis Immaculatae.

.' Genuflexo, qui suscepturus est scapulare,
sacerdos superpelliceo et stola rubra indutus, capite
detecto, dicat:

¥. Adjutorium . . I.t. Qui fecit . .

Dominus vobiscum. Et cum špiritutuo.

O r e m "u. s.

Domine Jesu Christe, qui tegimen
nostrae mortalitatis induere dignatus, te-
metipsum exinanivisti, formam servi acci-
piens, et factus obediens usque ad mortem
crucis; tuae largitatis clementiam humiliter
imploramus, ut hoc genus vestimenti, quod
in honorem et memoriam dolorosissimae
Passionis tuae tuique sacratissimi Cordis,
necnon et Cordis amantissimi ac compa¬
tientis Immaculatae Matris tuae institutom

324

fuit, atque ut illo induti haec mysteria
devotius recolant, benedicere-f-digneris, ut
hic famulus tuus, qui (vel  haec faraula
tua, quae) ipsum gestaverit, te quoque,
per tua merita et intercessionem beatis-
simae Virginis Mariae, induere mereatur.
Qui vivis et regnas in saecula saeculorum.
Amen.

Hic sacerdos s. scapulare aqua benedicta
aspergit, et illud imponit, dicens:

Accipe, carissime frater (vel  carissima
soror), hunchabitum benedictum, utveterem
hominem exutus (vel  exuta), novumque
indutus (vel  induta), ipsum digne perferas,
et ad vitam pervenias sempiternam. Per
Christum Dominum nostrum. Amen.

Deinde subjungit:

Et ego, ex facultate mihi concessa,
recipio te (vel  vos) ad participationem
omnium bonorum spiritualium, quae per
sanctae Sediš Apostolicae privilegium huic
sancto scapulari, in gratiam Congregationis
Missionis, concessa sunt. In nominefPatris,
et Filii, et Spiritus sancti. Amen.

Denique dicatur trina vice versiculus sequens:

Te ergo quaesumus, tuis famulis
subveni, quos pretioso sanguine redemisti!

325

114 . Ritus servandus in benedictione
habitus , ac receptione Confratrum B.
Virginis Mariae de monte Carmelo.

(Proprius Ordini Carm elitarum.)

Sodalitati huic nomen daturus, ipso die ad
Poenitentiae atque Eucharistiae Sacramenta accedat,
ut plenariam indulgentiam a Paulo V. concessam
lucrari valeat. Si fieri potest, scapulare bened'-
cendum est ad altare B. V. Mariae de monte
Carmelo, duobus cereis accensis.

Sacerdos superpelliceum induat una cum
stola albi coloris.

Genuflexo, qui habitum recipit, sacerdos
stans dicat:

Suscepimus,Deus, misericordiam tuam
in medio templi tui, secundum nomen
tuum, Deus, sic et laus tua in fines terrae;
justitia plena est dextera tua.

Kyrie, eleison. — Christe, eleison.
— Kyrie, eleison. — Pater noster etc.

Y.  Et ne nos inducas etc. Br. Sed
libera etc. if.  Salvum fac servum tuum
(vel  Salvam fac famulam tuam );  B. Deus
meus sperantem in te. Hf.  Mitte ei, Domine,
auxilium de sancto, Et de Sion tuere
eum (vel  eam). iT.  Nihil proficiat inimicus
in eo (vel  ea); B- Et filius iniquitatis
non apponat nocere ei. il.  Domine, exaudi

326

etc. Et clamor meus etc. t.  Dominus
vobiscum. It. Et cum špiritu tuo.

O r e xxx -cl s.

Suscipiat te Christus in numero fide-
lium suorum, et nos, licet indigni, te susci-
pimus in orationibus nostris. Concedat tibi
Deus per Unigenitum suum, Mediatorem
Dei et bominum, tempus bene vivendi,
locum bene agendi, constantiam bene per-
severandi, et ad aeternae vitae haeredi-
tatem feliciter perveniendi; et sicut nos
hodie fraterna charitas spiritualiter jungit
in terris, ita divina pietas, quae dilectionis
est auctrix et amatrix, nos cum fidelibus
suis conjungere dignetur in coelis. Per
eundemČhristumDominum nostrum. Amen.

Adjutorium nostrum etc. It. Qui fecit
etc. jt. Sit nomen Domini benedictum;
$. Ex hoc nune et usque in saeculum.
'f.  Domine exaudi etc. Et clamor etc.
't.  Dominus vobiscum. p?. Et cum špiritu tuo.

O x e xxx -o. s.

Aeterne Pater, et omnipotens Deus,
qui Unigenitum tuum vestem nostrae
mortalitatis induere voluisti; obseeramus
immensam tuae iargitatis benefdictionem

327

in hoc genus effluere vestimenti, quod
sancti Patres ad innocentiae et humilitatis
indicium a renuntiantibus saeculo gestari
sanxerunt, etsic ipsum bene-j-diceredigneris,
ut quicumque eo usus fuerit, induere me-
reatur ipsum Dominum nostrum Jesum
Christum, Filium tuum, qui tecum vivit et
regnat in unitate Spiritus sancti Deus,
per omnia saecula saeculorum. Amen.

O r e aaa. ■«. s.

Suppliciter te, Domine, rogamus, ut
super hunc habitum servo tuo (vel  ancillae
tuae), imponendum bene-J-dictio tua benigna
descendat, ut sit benef dictus, atque divina
virtute procul pellantur hostium nostrorum
visibilium et invisibilium tela nequissima.
Amen.

Aspergat habitum aqua benedicta, et impo-
nendo dicat:

Accipe, vir devote (vel  devota mulier),
hunc habitum benedictum, precans sanctis-
simam Virginem, ut ejus meritis illum
perferas sine macula, et te ab omni ad-
versitate defendat, atque ad vitam perducat
aeternam. Amen.

Adesto, Domine, supplicationibus
nostris, et hunc famulum tuum (vel  hanc

328

ancillam tuam), quem (vel  quam) sodalitati
sanctae Religionis Carmelitarum sociamus,
perpetua tribue firmitate corroborari, ut
perseveranti proposito, in omni sanctitate
tibi valeat famulari.

Protege, Domine, famulum tuum (vel
ancillam tuam), subsidiis pacis, etB. Mariae
semper Virginis patrociniis confidentem a
cunctis hostibus redde securum (vel  se-
curam).

Bene-f dicat te Conditor coeli et terrae
Deus omnipotens, qui te eligere dignatus
est ad beatissimae Virginis Mariae de
monte Carmelo societatem et confraterni-
tatem, quam precamur, ut in hora obitus
tui conterat caput serpentis, qui tibi est
adversarius, et tandem tamquam victor
palmam, et coronam sempiternae haeredi-
tatis consequaris. P er Christum Dominum
nostrum. Amen.

Si autem habitus solum sit benedicendus
incipitur a V. Adjutorium nostrum usque ad
orationem Suppliciter inclusive.

Deinde aspergat confratrem aqua benedicta
et subjungat:

Ego auctoritate, qua fungor, et mihi
concessa, recipio te ad confraternitatem
sacrae Religionis Carmelitarum, etinvestio,

329

ac participem te facio omniura bonorum
spiritualium ejusdem Ordinis. In nomine
Patris, et Filii -f, et Spiritus sancti. —
Amen.

His expletis describatur liomen confratris in
codice confraternitatis, si commode fieri potest,
et paucis sed efficacioribus verbis eum adhortetur
ad caute, pie, sancteque vivendum, no Deiparam
ofiendat, quam in posterum peculiari devotionis
obsequio et affectu colere, ac veluti singularem ac
dulcissimam Matrem prosequi fas erit.

115. Ritus benedicendi et imponendi
scapulare coeruleum in honorem Con-
ceptionis Beatae Mariae Virginis Im-
maculatae , quod a Clericis Regularibus
Theatinis nuncupatis, ex speciali pri-
vilegio Clementis Papae X. distribuitur
(a Clemente XIapprobatm  anno
1710

Qui suscepturus est scapulare, genuflectat
et sacerdos superpelliceo et stola alba indutus,
capite deteeto, dicat absolute:

t.  Adjutorium . . Qui fecit . .
t.  Dominus vobiseum. I^. Et cum špiritu tuo.

O r e aati -u. s.

Domine Jesu Christe, qui tegimen
nostrae mortalitatis induere dignatus es,

330

tuae largitatis clementiam humiliter im-
ploraraus, ut hoc genus vestimenti, quod
in honorem, et memoriam Conceptionis
beatae Mariae Virginis immaculatae, nec
non ut illo induti exorent in hominum
pravorum morum reformationem, institu-
tum fuit, bene-fdicere digneris, ut hic
famulus tuus, qui eo usus fuerit {vel  haec
famula tua, quae eo usa fuerit), eadera
beata Maria Virgine intercedente, te quoque
induere mereatur. Qui vivis et regnas
in saecula saeculorum. Amen.

Si plures suscepturi sirit, dicatur: hi farouli
tui, qui eo usi fuerint (vel hae famulae tuae, quae
eo usae fuerint) . . mereantur. Qui vivis etc. . .

Postea sacerdos, nih.il dicendo aspergit sca-
pulare aqua benedicta, deinde illud imponit dicens:

Accipe, frater (vel  soror), scapulare
Conceptionis beatae Mariae Virginis im¬
maculatae, ut, ea intercedente, veterem
hominem exutus {vel  exuta) et ab omni
peccatorum iquinamento mundatus {vel
mundata), ipsum perferas sine macula, et
ad vitam pervenias sempiternam. Per
Christum Dominum nostrum. Amen.

Postea subjungit:

Et ego, ex facultate mihi concessa,
recipio te ad participationem bonorum

331

omnium spiritualium, quae in Clericorum
Regularium Congregatione, ex gratia Dei
fiunt, et quae per sanctae Sediš Apostolicae
privilegium concessa sunt. In nomine Patris,
et Fi-f-lii, et Spiritus sancti. Amen.

116 . Ritus servandus in receptione
confratrurn et. impositiorie habitus so-
cietatis septern Dolorum R. M. V.

(Proprius Ordini Servorum B. M. V.)

Sacerdos indutus superpelliceo et stola vio-
lacea dicat:

if.  Adjutorium . . R. Qui fecit . .
Hf.  Dominus vobiscum. R. Et cum špiritu tuo.

O r e m. -va. s.

Omnipotens sempiterne Deus, qui
morte Unigeniti tui mundum collapsum
restaurare dignatus es, ut nos a morte
aeterna liberares, et ad gaudia regni coe-
lestis perduceres; respice, quaesumus, super
hanc familiam servorum tuorum in nomine
beatissimae Virginis septem Doloribus
sauciae congregatam, de cujus gremio hic
famulus tuus (vel  haec famula tua) esse
cupit (vel  hi famuli tui, vel  hae famulae
tuae esse cupiunt), ut augeatur numerus
tibi fideliter servientium; ut omnibus saeculi
Odpustki. 22

332

et carnis perturbationibusliberatus(liberata,
liberati, liberatae), et a laqueis diaboli
securus (secura, securi, securae) interces-
sione ejusdem beatae Mariae Virginis, et
beatorum Augustini et Philippi, ac septem
nostrorum beatorum Patrum Ordinis nostri
Fundatorum, vera gaudia possideat (vel
possideant). Per Christum Dominum no-
strum. Amen.

Deinde benedicat habitum seu scapulare super
altare positum, dicens:

O x e xxx •«. s.

Domine Jesu Christe, qui tegumen
nostrae mortalitatis induere dignatus es,
obsecramus immensam largitatis tuae abun-
dantiam, ut hoc genus vestimentorum, quod
sancti Patres nostri ad innocentiae hu-
militatisque indicium, inmemoriam septem
Dolorum B. Mariae Virginis nos ferre
sanxerunt, ita benedicere-j-digneris, ut qui
illis fuerit indutus, corpore pariter et animo
induat te Salvatorem nostrum. Qui vivis et
regnas in saecula saeculorum. Amen.

Aspergat habitum aqua benedicta, dicens:
Asperges me etc.

Deinde benedicat coronam septem dolorum
B. M. V. dicens:

333

O r e aaa. -U. s.

Omnipotens et misericors Deus, qui
propter nimiam charitatem, qua dilexisti
nos, Filium tuum Unigenitum, Dominum
nostrum Jesum Christum pro redemptione
nostra de coelis ad terram descendere,
čarnem suscipere et crucis tomentum
subire voluisti; obsecramus immensam cle-
mentiam tuam, ut bane coronam, in me-
moriam septem Dolorum Genitricis Filii
tuiab ecclesia tua fideli dicatam benedicas -j-,
sanctifices -j- et ei tantam Spiritus sancti
virtutem infundas, ut quicumque eam re-
citaverit, ac secum portaverit, atque in
domo sua reverenter tenuerit, ab omni
hoste visibili et invisibili, semper et ubique
in boe saeculo liberetur, et in exitu suo
a beatissima Virgine Maria tibi bonis
operibus coronatus praesentari mereatur.
Per Christum Dominum nostrum. Amen.

Tandem aspergit dicens: Asperges meetc.

Praebendo habitum dicat:

Accipe, carissime frater (vel  carissima
soror) habitum B. M. Virginis, singulare
signum servorum suorum, in memoriam
septem Dolorum, quos ipsa in vita et
morte Unigeniti Filii sui sustinuit, ut ita

22 *

334

indutus (vel  induta) sub ejus patrocinio
perpetuo vivas. Amen.

Praebendo deinde coronam dicat:

Accipe coronam B. M. Virginis, in
memoriam septem Dolorum suorum con-
textam, ut dum eam ore laudaveris, ejus
poenas toto corde compatiaris. Amen. —
Benedictio Dei omnipotentis etc. —

III. Podeljevanje popolnega odpustka umi¬
rajočim.

V Ljubljanski škofiji se mora duhoven svojega
rituala deržati. Glej stran 121.

117. Ordo et modus communicandi
indulgentiam plenariarn morientibus.

¥.  Adjutorium . . Qui fecit . .
Antiphona.  Ne reminiscaris, Domine,
delicta famuli tui ( vel  ancillae tuae), neque
vindictain sumas de peccatis ejus. Kyrie,
eleison. Christe, eleison. Kyrie, eleison.
Pater noster. t.  Et ne nos inducas in
tentationem. $. Sedliberanos .. t.  Salvum
fac servum tuum (anciilam tuam); etsic deinceps.
$. Deus meus sperantemin te. ^.Domine
exaudi etc. 1^. Et clamor meus etc.
¥.  Dominus vobiscum. j^,'. Etcum špiritu tuo.

335

O T e na. -o. s.

Clementissime Deus, Pater miseri-
cordiarum, et Deus totius consolationis,
qui neminem vis perire in te credentem
atque sperantem, secundum multitudinem
miseratiormm tuarum respice propitius
famulum tuum N., quem tibi vera fides et
spes Christiana commendant. Visita, eum
in salutarituo. etperUnigenitituiPassionem
et mortem, omnium ei delictorum suorum
remissionem et veniam clementer indulge,
ut ejus anima in hora exitus sui te judicem
propitiatum inveniat; etinsanguine ejusdem
Filii tui, ab omni macula abluta transire
ad vitam mereatur perpetuam. Per Christum
Dominum nostrum. Amen.

Tum dieto ab uno ex elericis adstantibus,
Confiteor, sacerdos dicat: Misereatur tui . .
K. Amen. Indulgentiam . . K. Amen.

Dominus noster JesusChristus, Filius
Dei vivi, qui beato Petro Apostolo suo
dedit potestatem ligandi atque solvendi,
per suam piissimam misericordiam recipiat
confessionem tuam, et restituat tibi štolam
primam, quam in baptismate recepisti; et
ego facultate mihi ab Apostolica Sede
tributa, indulgentiam plenariam et remis-

336

sionem omnium peccatorum tibi concedo.
„In nomine Patris“ etc.

Per sacrosancta humanae reparationis
mysteria remittat tibi omnipotens Deus
omnes praesentis et futurae vitae poenas,
paradisi portas aperiat et ad gaudia sem-
piterna perducat. Amen.

Benedicatte omnipotens Deus, Pater,
Filius f, et Spiritus sanctus. Amen.

Si vero infirmus sit adeo morti proximus,
ut neque confessionis generalis faciendae, neque
praemissarum precumrecitandarumtempus suppetat,
statim sacerdos benedictionem ei impertiatur illis
verbis: „Dominus noster Jesus Christus“etc.

118. Modus impertiendi generalem
absolutionem moribundis confratribus
beatissimae Vir g in is de monte Carmelo.

Cum sacerdos ingressus fuerit infirmi cubi-
culum, dicat:

V.  Pax huic domui. Ijfc. Et omnibus
habitantibus in ea.

Deinde imposita stola violacei coloris, aspergat
aegrum et circurastantes aqua benedicta in modum
crucis dicens: Asperges me byssopo etc.

Miserere mei, Deus, secundummagnam
misericordiam tuam. Gloria Patri etc.

Et repetitur Antiphona Asperges me etc.

337

'f.  Salvum fac servum tuum (ancillam
tuam). $. Deus meus sperantem in te.
Hf.  Nihil proficiat inimicus in eo (in ea).

Et filius iniquitatis non apponat nocere
ei. Mitte ei, Domine, auxilium de
sancto. E;. Et de Sion tuere eum (eam).

Domine exaudi orationem meam. $. Et
clamor meus etc. 't.  Dominus vobiscum.

Et cum špiritu tuo.

■ O r e zn. "a. s.

Exaudi nos, Domine sancte, Pater
omnipotens, aeterne Deus, et mittere dig-
neris sanctum Angelum tuum de coelis,
qui custodiat, foveat, protegat, visi tet,
atque defendat omnes babitantes in hoc
habitaculo. Per Christum Dominum no-
strum. Amen.

Deinde genuflexus dicat Litanias B. Virginis
Mariae.

Kvrie, eleison. Christe, eleison etc.
Pater noster, Ave Maria.

Sub tuum praesidium confugimus,
sanctaDei Genitrix, nostras deprecationes
ne despicias in necessitatibus nostris, sed
a periculis cunctis libera (eum vel  eam)
semper, Virgo gloriosa etbenedicta, Domina
nostra, mediatrix nostra, advocata nostra,

338

tuo eura (eam) Filio reconcilia, tuo eum
(eam) Filio repraesenta.

t.  Ora pro eo (ea), sancta Dei
Genitrix, Ut digaus (digna) efficiatur

promissionibus Christi. Hf.  Domine exaudi
etc. Et elamor meus etc. if.  Dominus
vobiscum. Et cum špiritu tuo.

O r e m. 13. s.

Protege, Domine, famulum tuum
(famulam tuam) subsidiis pacis, et beatae
Mariae semper Virginis patrociniis con-
fidentem a cunctis hostibus redde securum
(securam).

Sanctissimae Genitricis tuae sponsi,
quaesumus Domine, meritis adjuvemur, ut,
quod possibilitas nostra non obtinet, ejus
nobis intercessione donetur.

Omnipotens et misericors Deus, qui
humano generi et salutis remedia, et vitae
aeternae subsidia contulisti; respice pro-
pitius famulum tuum (famulam tuam) in-
firmitate corporis laborantem, et animam
refove, quam creasti; ut in hora exitus
illius absque peccati macula tibi Creatori
suo per manus sanctorum Angelorum
repraesentari mereatur.

339

Deus infirmitatis humanae singulare
praesidium, auxilii tui super infirmum fa-
mulum tuum (infirmam famulam tuam)
ostende virtutem, et sic eum (eam) gratia
tua confirmare digneris, ut in hora mortis
ejus non praevaleat contra eum (eam)
adversarius, sed eum Angelis tuis transitum
habere mereatur ad vitam.

Omnipotens sempiterne Deus, qui
montis Carmeli Ordinem gloriosae Virginis
Matris Mariae sacrato titulo insignitum
Sanctorum tuorum Eliae, Angeli, Cyrilli,
Alberti, Theresiae, et aliorum plurimorum
Sanctorum meritis decorasti, tribue quae-
sumus, ut per eorum merita et suffragia
ab instantibus animae et corporis malis,
et periculis liberatus (liberata) ad te verum
Carmeli verticem gaudens pervenire me¬
reatur. Per Christum Dominum nostrum.
Amen.

His absolutis dicatur Confiteor, deinde
sacerdos stans dicat:

Misereatur tui etc. Indulgentiam,
absolutionem etc. Amen.

O r e raa. -U. s.

Deus omnipotens, Salvator et Redem-
ptor generis humani, qui Apostolis suis

340

dedit ligandi et solvendi potestatem, ipse te
absolvere dignetur ab omnibus iniquita-
tibus tuis, et quantum meae fragilitati
permittitur, auxiliante ipso sis absolutus
(absoluta) ante faeiem ejus. Qui vivit et
regnat etc.

Deinde conferat indulgentiam plenariam in
hac formula.

Concedo tibi indulgentiam plenariam
peccatorum tuorum facultate mihi concessa,
et commissa virtute Bullarum Ordinis Car-
melitarum, quod si praesens mortis peri-
culum, Deo favente evaseris, sit tibi haec
indulgentia pro vero mortis articulo re-
servata. In nomine Patris, et Filii -j-, et
Spiritus sancti. Amen.

Preces in času necessitatis potest omittere
et illico aegro absolutionem impertiri, antequam
e vita discedat.

119. Modus applicandi indulgentiam
plenariam moribundis confratribus im-
maculatae Conceptionis B. Mariae
Virginis.

Dicatur ab infirmo, si vires habeat, vel ab
alio, si infirmus nequeat, Confiteor etc.; a sacer-
dote vero Misereatur et Indulgentiam etc. deinde:

Dominus noster JesusChristus, Filius
Dei vivi, qui beato Petro, Apostolo suo

341

dedit potestatem ligandi atque solvendi,
per suam piissimam misericordiam te ab-
solvat; et ego auctoritate ipsius, etbeatorum
Apostolorum Petri et Pauli, ex speciali
gratia mihi tradita tibique concessa a
Summis Pontificibus confirmata, absolvo te
ab omni vinculo excommunicationis majoris
et minoris, (suspensionis) et interdicti, si
teneris, in quantum possum et tu indiges j
et restituo te sanctis Sacramentis, ecclesiae
communioni, et unitati fidelium, in nomine
Patris -j*, et Filii -j-, et Spiritusfsancti.
Amen.

Item eadem auctoritate mihi tradita,
et tibi concessa, ego te absolvo ab om¬
nibus peccatis tuis, quaecunque toto decursu
vitae tuae, quomodocumque commisisti,
de quibus corde contritus (contrita) et
ore confessus (confessa) es, et quorum
memoriam non habes usque in praesentem
diem, et de quibus confiteri minime recor-
datus (recordata) fiusti; et restituo te illi
innocentiae, in qua eras, quando baptizatus
(baptizata) fuisti, et puritati eidem, in
quantum claves sanctae matris Ecclesiae
se extendunt. Remitto tibi etiam poenas
purgatorii, quas per culpas et offensas

342

contra Deurn, et proximum et te ipsum
(te ipsam) commissas incurristi. Claudo
tibi portas inferni, januas aperio paradisi:
bona per te facta, et facienda, sint tibi in
remissionem peccatornm, in augmentum
gratiae et praemiura vitae aeternae: et
hoe, si in infirmitate, qua aegrotas, decedas:
alias, ex misericordia Dei, salva sint tibi,
doneč fueris in articulo mortis constitutus
(constituta). In nomine Patris-{-, etFiliif,
et Spiritus sancti. Amen.

120. Forma applicationis indulgentiae
plenariae confratribus sanctissimi Ro¬
sani in articulo mortis.

Dieto Confiteor, sacerdos dicet: Misereatur
etc, Indulgentiam etc. deinde:

O x e xxx "u. s.

Dominus noster Jesus Christus, Filius
Dei vivi, qui beato Petro, Apostolo suo
dedit potestatem ligandi atque solvendi,
per suam piissimam misericordiam recipiat
confessionem tuam, et remittat tibi omnia
peccata, quaecumque et quomodocumque
in toto vitae decursu commisisti, de quibus
corde contritus, et ore confessus es (contrita
et confessa es), restituens tibi štolamprimam
quam in baptismate recepisti. Et, per

343

indulgentiam plenariam a Summis Ponti-
ficibus Innocentio VIII. et Pio V., con-
fratribus sanctissimi Rosani in articulo
mortis constitutis concessam, liberet te a
praesentis ac futurae vitae poenis; dig-
netur purgatorii cruciatus remittere, portas
inferni claudere, paradisi januam aperire,
teque ad gaudia sempi terna perducere,
per sacratissima suae vitae, passionis et
glorificationis mysteria, in sanctissimo Ro-
sario comprehensa. Qui cum Patre et
Špiritu sancto Deus unus vivit et regnat
in saecula saeculorum. Amen.

121. Modus impertiendi generalem
absolutionem moribundis confratribus
septern Dolorum B. Mariae Virginis.

Cum sacerdos ingressus fuerit inlirmi cubi-
culum, dicat:

if.  Pax huic doraui. Et omnibus
habitantibus in ea.

Tum sacerdos, salutato infirmo, benignis verbis
interroget, utrum habitum supra scapulas gestet,
quemadmodum oportet; hortetur eum, ut scapulare
nunquam dimittat; adstantesque moneat, ne sacra
bac veste ipsum exuant.

Deinde imposita stola violacei coloris, aspergat
aegrvtm, cubiculum et circumstantes aqua benedicta
in modum cracis, dicens:

344

Ant.  Aspergers me, Domine, hyssopo
et mundabor: lavabis me, et super nivem
dealbabor.

Deinde dicere poterit preces sequentes:

if.  Adjutorium . . 5;. Qui fecit . .
Hf.  Salvum fac servum tuum (salvam fac
ancillam tuam). Deus meus sperantem
in te. h.  Nihil proficiat inimicus in eo
(in ea). Et filius iniquitatis non
apponat nocere ei. 't.  Mitte ei, Domine,
auxilium de Sancto. I,«;. Et de Sion tuere
eum (eam). 't.  Domine exaudi orationem
meam. $. Et clamor meus etc. Hf.  Dominus
vobiscum. $. Et cum špiritu tuo.

O r e m. -a. s.

Exaudi nos, Domine sancte, Pater
omnipotens, aeterne Deus, et mittere
digneris sanctum Angelum tuum de coelis,
qui custodiat, foveat, protegat, visitet,
atque defendat omnes habitantes in hoc
habitaculo. Per Christum Dominum no-
strum. Amen.

Quodsi aegrotus voluerit confiteri, audiat
illum, et absolvat. Si Confessionem non petat,
excitet illum ad eliciendum actum contritionis;
de hujus absolutionis generalis efficacia ac virtute,
si tempus ferat, breviter admoneat; tum instruat
atque bortetur, ut morbi incommoda ac dolores in

345

anteactae vitae expiationem libenter perferat,
beatissimae Virginis Mariae perdolentis patientiam
amitando, Deoque sese paratum offerat ad ultro
acceptandum quidquid ei placuerit, et mortem
ipsam patienter obeundam in satisfactionem poenarum,
quas peccando promeruit. Tum piis ipsum verbis
consoletur, in spem erigens fore, ut ex divinae
clementiae largitate, per piissimae Matris Mariae
intercessionem, eam poenarum remissionem, et
vitam sit consecuturus aeternam.

Tune dicatur Confiteor etc.

Postea sacerdos stans dicat: Misereatur
tui etc. Indulgentiam etc. Amen.

Dominus noster Jesus Christus Filius
Dei vivi, qui beato Petro, Apostolo suo,
dedit potestatem ligandi atque solvendi,
per suam piissimam misericordiam te ab-
solvat -f, recipiatque confessionem tuam,
et remittat tibi omnia peccata, quaecumque
in toto vitae decursu commisisti, de quibus
corde contritus, et ore confessus es, re-
stituens tibi štolam primam, quam in
baptismate recepisti; et per indulgentiam
a Summo Pontifice Paulo V. Confratribus
Societatis septem Dolorum B. Mariae Vir¬
ginis in articulo mortis constitutis con-
cessam, liberet te a praesentis ac futurae
vitae poenis, dignetur purgatorii cruciatus
remittere, portas inferni claudere, paradisi

346

januam aperire, teque ad gaudia sempiterna
perducere: qui cum Patre et Špiritu sancto
Deus unus vivit, et regnat in saecula sae-
culorum. Amen.

Hortetur tandem infirmum, ut sanctissima
Jesu et Mariae nomina saepe, praesertim vero in
mortis articulo, si non ore, corde saltem invocet.

Si vero infirmus sit adeo morti proximus,
ut neque Confessionis generalis faciendae, neque
praemissarum precum recitandarum tempus suppetat,
statim sacerdos absolutionem generalem ei imper-
tiatur his verbis: Dominus noster etc.

Antequam discedat, sacerdos dicere poterit
supra infirmum vel preces in Kituali (Tit. de
visitatione et cura infirmorum) positas.

122. Modus dandi benedictionem
Papalem.

(Detur cum imagine D. N. Jesu Christi.)

Methodus indictionis prae-
mittendae Pontificiae Benedic-
tioni s ta tis diebus super popu-
lum elargiendae ritusque in ea
servandus a regularibus, quibus
a S. Sede hujusmodi facultas
indulta e st vel indulgebitur.

Admoneatur populus de indulgentia a Sede
Apostolica concessa, de praeceptis operibus pro
ea lucrifacienda, de die, quo visitanda est designata
ecclesia, de hora denique, qua dabitur Pontificia

347

Benedictio. De quibus, quatenus opus sit, etiam
schedis impressis, et consuetis locis palam affixis
certior fiat.

Postquam statutis die et hora populus ad
ecclesiam convenerit, alta voce legantur Apostolicae
Litterae, seu decreta, quibus indulgentia conceditur,
una cum potestate Benedictionem Apostolicam super
populum effundendi, ut de delegatione audientibus
constet; et concessio ex latino sermone in vulgarem
accommodatum ad populi intelligentiam conversa
pronuntietur; populus ad suorum scelerum dete-
stationem pio brevique sermone excitetur; post
quae sacerdos, nullis circumstantibus ministris,
stola et superpelliceo indutus, ut in Kituali Bo-
mano praescribitur, cum agitur de benedictionibus,
quae estra Missam presbyteris permittuntur, ante
altare genuflexus, sequentibus verbis Dei opem
imploret:

'f.  Adjutorium nostrum . . 1^?. Qui
fecit . . if.  Domine exaudi . . Et
clamor meus . . t.  Dominus vobiscum . .
t . Et cum špiritu tuo.

Deinde stans sequentem recitet orationem:

O r e aaa. -o. s.

Omnipotens et misericors Deus, da
nobis auxilium de Sancto, et vota populi
hujus in humilitate cordis veniam pec-
catorum poscentis, tuamque benedictionem

Odpustki. 23

348

praestolantis et gratiam, clementer exaudi:
dexteram tuam super eum benignus extende,
ac plenitudinem divinae benedictionis
effunde, qua bonis omnibus cumulatus,
felicitatem et vitam consequatur aeternam.
Per Christum . . . Amen.

Post quam ad cornu Epistolae accedat, ut
in Actis Ecclesiae Mediolanensis  (parte
4.), benedicet in ecclesia ad altare,
stans in cornu Epistolae; et stans in cornu
Epistolae, non trina, hoc est, triplici signo crucis,
sed una benedictione, unico videlicet signo crucis,
benedicat, proferens alta voce liaec verba:

Benedicat vos omnipotens Deus f
Pater, et Filius, et Spiritus Sanctus.
Tf.  Amen.

Omnia ad majorem Dei gloriam.

349

imenu Boga Očeta -j- in Sina j-
sv. Duha f. Amen.
Vsegamogočni, večni neumerljivi
Bog! z mašnikom darovalcem bližam se tvo¬
jemu neskončnemu veličastvu, da bi z njim
opravljal najvrednejši dar presvetega te¬
lesa in presvete kervi tvojega preljubez-
njivega Sina in mojega Zveličarja, Jezusa
Kristusa. Darujem ti ga, večni Bog, v
povekšanje tvoje neskončne časti in slave,
v živi spomin terpljenja in smerti Jezusa
Kristusa, v popolno spravo s teboj zavoljo
tolikih in tako velicih grehov svojega
življenja; darujem ti to nekervavo daritev
v živo zahvalo za vse prejete dobrote,
ter v dosego novih milost, sosebno milosti
tvoje sv. ljubezni in neskončnega usmi¬
ljenja. Svoje molitve hočem združevati
z molitvami sv. katoliške cerkve in njenim

350

služabnikom — mašnikom, opravljajočim
to daritev sv. maše; ž njim vred ti pri¬
nesem ta sv. dar, on naj kot poslanec
sv. cerkve tudi v mojem imenu hiti pred
božji prestol in opravlja daritev neskon¬
čnega usmiljenja božjega.

Prošnja za božjo pomoč.

Gospod, razsvitli mojo pamet, da
vsaj nekoliko spoznam previsoke skriv¬
nosti tega presv. daru; užgi moje serce
in ga napolni s sv. občutljeji. Gospod!
jaz verujem v te; upam na-te in te ljubim
čez vse kot največo dobroto, ki je vse
ljubezni in časti vredna. Iz dna svojega
serca obžalujem vse svoje storjene grehe,
katerih se pred tvojim svetim obličjem
klečeč skesan obtožujem in s solznimi
očmi prosim, da mi jih na priprošnjo
presv. Device Marije, nadangela Mihaela,
sv. aposteljnov Petra in Pavla in vseh
svetnikov milostljivo odpusti! Gospod,
oberni svoje oči od mojih grehov in
dodeli mi milost, da se s čistim sercem
vdeležim nekervave daritve sv. maše!

351

Pristop.

Češena bodi, presveta Trojica ! čast
bodi Bogu Očetu, čast bodi Bogu Sinu,
čast bodi Bogu sv. Duhu i. t. d.

Kivije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Slana.

čast bodi Bogu na višavi, in mir
ljudem na zemlji, ki so sv. volje. Hva¬
limo te, častimo te, molimo te, povišujemo
te, zahvaljujemo se ti zavoljo tvojega
velicega usmiljenja. Bog! nebeški Kralj!
Bog, vsegamogočni Oče! Gospod, edino-
rojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod! Bog,
Jagnje Božje, Sin Očetov! Ki odjemlješ
grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ
grehe sveta, sprejmi našo molitev! Ki
sediš na desnici Očetovi, usmili se nas!
Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti
sam narvikši, s svetim Duhom, v veli¬
častvu Boga Očeta. Amen.

352

Molitve.

Vsegamogočni, večni Bog! usliši mi¬
lostljivo molitev svojega ljudstva in ne
obračaj svojega obličja od nas zavoljo
naših grehov; usliši molitev svojega slu¬
žabnika, našega darovalca; dodeli vsakte-
remu, kar mu je v zveličanje potrebnega,
dodeli vsakteremu sosebno milost in dar
svoje svete ljubezni. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Pri listu in evangeliju.

Večna hvala ti bodi, o Bog! za vse
sv. resnice, ki si nam jih v starej zavezi
po svojih prerokih in v novi po svojem
lastnem Sinu, Jezusu Kristusu, razodel.
Večna hvala ti bodi za milost, po kateri
si me poklical izmed milijonov in mili¬
jonov ljudi, ki še tavajo v temoti nevere,
k edino izveličavni sv. veri; ohrani in
oživljaj v meni ta neprecenljivi dar sv.
vere. Dodeli mi milost, da to sv. vero
spoznavam z jezikom in sercem, in ne
daj, da bi se kedaj sramoval tvojega
sv. evangelija. Daj mi milost, da po tvojih

353

sv. zapovedih vravnam svoje življenje,
ter da tako po sv. veri in njenih delih
zadobim večno življenje.

Vera.

Verujem v enega Boga, Očeta vse-
gamogočnega, stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih reči, in v enega
Gospoda Jezusa Kristusa, sina božjega,
edinorojenega, kateri je rojen iz Očeta
od vekomaj, kateri je Bog od Boga, luč
od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki
je rojen in ne storjen, kateri je z Očetom
enega bitja, po katerem je vse stvarjeno,
kateri je zavoljo nas ljudi in zavoljo
našega zveličanja z nebes prišel (tu se
pripogne z desnim kolenom), in je po SV. Duhu
iz Marije Device meso na-se vzel, in se učlo¬
večil. Tudi je bil križan za nas pod Poncijem
Pilatom, je terpel in bil v grob položen.
Tretji dan pa je vstal od smerti po be¬
sedah pisem. Šel je v nebesa. Sedi na
desnici Očetovi, in bo spet prišel s častjo
sodit žive in mertve; njegovemu kraljestvu
ne bo konca. Verujem v sv. Duha, Go¬
spoda in oživljavca, kateri iz Očeta in

354

Sina izhaja, katerega z Očetom in Sinom
vred molimo in častimo: kateri je po
prerokih govoril. Verujem v eno, sveto,
katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam
en kerst v odpušanje grehov. Verujem
vstajenje mertvih in prihodnje življenje.
Amen.

Darovanje.

Sprejmi, o sv. Oče, vsegamogočni večni
Bog! to neomadeževano daritev, katero
jaz, nevredni tvoj hlapec, tebi svojemu
živemu Bogu (po mašnikovih rokah)
darujem za svoje neštevilne grehe, raz-
žaljenja in zanikernosti, za vse pričujoče,
za vse verne, žive in mertve, da bo meni
in pa njim v večno življenje. Amen.

Darujemo ti, o Gospod! kelih zve¬
ličanja, in prosimo tvojo milost, naj pride
s prijetnim duhom pred obličje tvojega
božjega veličastva za naše in vsega sveta
zveličanje. Amen.

V duhu ponižnosti in s potertim
sercem naj bomo od tebe, o Gospod!
sprejeti, in naša daritev naj se tako

355

opravlja danes pred tvojim obličjem, da
tebi, o Bog! dopada.

Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar,
katerega ti darujemo v spomin terpljenja,
od smerti vstajenja in vnebohoda Jezusa
Kristusa, Gospoda našega, in v čast
presvete, vselej čiste Marije Device, sve¬
tega Janeza Kerstnika, svetih aposteljnov
Petra in Pavla, teh in vseh Svetnikov;
da bo njim v čast, nam pa v zveličanje,
in da oni za nas v nebesih prosijo, kterih
spomin obhajamo na zemlji: po ravno
tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O Bog! čegar veličanstvu je pre¬
sveta neomadežana Marija Devica neo-
madežan dar darovala, vžgi v naših sercih
ogenj tiste ljubezni, kateri je v njenem
sercu gorel, da bomo, ž njim očišeni,
vredni spoznani, tebi ravno tisti dar da¬
rovati, Jezusa Kristusa, kateri s teboj
živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
vekomaj. Amen.

Raztergaj, o Gospod! vezi naših
grehov, in dodeli nam vnovič, kar si nam
že enkrat dodelil, ter odreši nas z od-
pušenjem, ki si se bil ponižal nas z
milostjo odrešiti; da ti bomo hvalni dar

356

s pravo radovoljnostjo in s čistim sercem
darovali. Amen.

Predglasje ali sanklus.

Zares vredno in pravično, spodobno
in zveličavno je, da tebi povsod in vedno
zahvalo darujemo, sveti Gospod! vsega-
mogočni Oče, večni Bog! in da te v
češenju presvetega in neomadežanega serca
Marijnega hvalimo, častimo in poveličujemo.
Ker ona je z obsenčenjem svetega Duha
tvojega edinorojenega spočela in pri večni
časti devištva svetu večno luč dala, na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa; po katerem
tvoje veličanstvo hvalijo angelji, molijo
gospostva, se moči tresejo; katerega ne¬
besa in nebeške moči, in zveličani Serafi
v združenem razveseljevanju prepevajo;
s katerimi prosimo, tudi naše glasove
skleni, ker te ponižno hvalimo, rekoč:

Svet! svet! svet! Gospod, Bog ne¬
beških trum! Nebo in zemlja je polno
tvoje slave! Hosana na visokem! Češen
bodi, kateri pride v imenu Gospodovem!
Hosana na visokem!

357

Pred povzdigovanjem.

Tebe tedaj, predobrotljivi Oče, po¬
nižno prosimo po Jezusu Kristusu, tvojem
sinu, Gospodu našem; dopadljivo sprejmi
in blagoslovi te dari, te ponudbe, te svete
in neomadežane darila, katere ti darujemo
zlasti za tvojo sveto katoliško cerkev,
katero milostljivo umiri, ohrani, zedini
in vladaj po vesoljnem svetu, s tvojim
služabnikom našim papežem I., in našim
škofom I., in našim cesarjem I. in z vsimi
pravovernimi in spoznovalci katoliške in
apostoljske vere ob enem.

Spominjaj se, o Gospod! svojih slu¬
žabnikov in služabnic I. I.; in vseh pri¬
čujočih, katerih vera in pobožnost ti je
znana, za katere ti darujemo, in kateri
ti darujejo ta dar, za se in za vse svoje,
v rešenje njih duš, v upanje njih zveli¬
čanja in blagra, in kateri tebi, večnemu
pravemu in živemu Bogu, svoje obljube
opravljajo.

Zavoljo tega te prosimo, o Gospod,
sprejmi dopadljivo ta dar naše službe in
cele svoje občine, naše dneve v svojem
miru vladaj, in zapovej, da bomo več-

358

nega pogubljenja oteti, in cedi tvojih iz¬
voljenih prišteti; po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

K povzdigovanju sv. Rešnjega Telesa.

Bodi česen in hvaljen, pravi
Bog 1 , v podobi kruha na altarju
živ pričujoči! O Jezus, bodi mi
milostljiv! O Jezus, bodi mi u-
smiljen! O predobrotljivi Jezus,
odpusti mi moje grehe!

K povzdigovanju sv. Rešnje Kervi.

Bodi česen in hvaljen, pravi
Bog, v podobi vina na altarju živ
pričujoči. O Jezus, tebi živim! O
Jezus, tebi umerjem! O Jezus,
tvoj sem živ in mertev ! Daj, o
Jezus! da tvoja draga Kri nad
menoj ne bo zgubljena.

Po povzdigovanji.

Spominjamo se, o Gospod! visoko-
svetega terpljenja Kristusa, tvojega Sina,

359

našega Gospoda, pa tudi njegovega od
smerti vstajenja, in njegovega častitlji¬
vega vnebohoda, in darujemo tvojemu
visokemu veličanstvu zmed tvojih darov
in naklonil čist dar, svet dar, neoma-
dežan dar, sveti kruh večnega življenja
in kelih neprenehljivega zveličanja. Na
te dari tedaj se ponižaj z usmiljenim in
prijaznim obličjem pogledati, in jih spre¬
jeti, kakor si se ponižal sprejeti dar
svojega pravičnega služabnika Abelna, dar
našega očaka Abrahama, in unega, ki ti
ga je daroval tvoj veliki mašnih Melki-
sedek, sveti dar, neomadežano daritev.

Spominjaj se tudi, o Gospod! svojih
služabnikov in služabnic I. I., ki so z
znamenjem sv. vere pred nami v večnost
šli in v spanju tvojega mini počivajo.
Tem, o Gospod! in vsem, ki v Kristusu
počivajo, dodeli milostljivo kraj hladu,
luči in mini; po ravno tistem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki v tvojo obilno usmiljenje
zaupamo, dodeli dobrotljivo, imeti delež
in občino s tvojimi svetimi aposteljni in
mučeniki Janezom, Štefanom, Matevžem,

360

Barnabom, Ignacijem, Aleksandrom, Mar-
celinom, Petrom, Felicito, Perpetvo, Agato,
Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo, in z
vsemi tvojimi svetniki; sprejmi nas mi¬
lostljivo v njih občino, ne zavoljo našega
zasluženja., ampak zavoljo svoje priza¬
nesljivosti, po Kristusu, Gospodu našem,
po katerem ti, o Gospod! vse te dobrote
stvarjaš, posvečuješ, oživljaš, blagoslovljaš
in deliš. Po njem, ž njim in v njem je
tebi, o Bog, vsegamogočni Oče, v edinosti
svetega Duha, vsa čast in veličastvo od
vekomaj do vekomaj. Amen.

K Ocenam.

Moli Očenašl

Reši nas, prosimo te, o Gospod! od
vsega hudega, pretečenega, pričujočega in
prihodnjega; in na prošnje prečiste in
vselej Device Marije in vseh svetnikov
nam daj mir v našem življenju, in brani
nas pred vsemi sovražniki, da nas v
zmote ne zapeljejo in od tebe ne od-
vernejo. Amen.

Jaynje božje.

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usmili se nas! Jagnje božje, ki

361

grehe sveta odjemlješ; usmili se nas!
Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
daj nam mir!

0 Gospod Jezus Kristus, ki si rekel
svojim aposteljnom: mir vam zapustim,
svoj mir vam dam; nikar ne glej na
moje grehe, ampak na vero svoje svete
cerkve; in po svoji dobrotljivi volji jo
v miru in edinosti ohrani.

0 Gospod Jezus Kristus, sin živega
Boga! ki si po volji svojega Očeta s
sodjanjem svetega Duha po svoji smerti
svet poživil, reši me s tem presvetim
svojim telesom in s kervijo od vseh
mojih grehov in vsega hudega; daj, da
se vselej tvojih zapoved deržim, in ne
pripusti, da bi se kdaj od tebe ločil.

Mašnikovo obhajilo.

Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša. (Trikrat)

Obudi resnično žalost nad svojimi grehi in
serčne želje se z Jezusom skleniti, ter se po du¬
hovno obhajaj; po tem Se le dalje moli!

362

Molitev.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
ozri se milostljivo na naše prošnje, in
otmi naše serca od skušnjav hudih misel,
da bomo po tvoji dobrotljivosti vredni,
svetega Duha prebivališe biti.

Milost sv. Duha, o Gospod! milost¬
ljivo v naše serca vlij, da bomo zamogli
svoje grehe z zdihovanjem in solzami
izmivati, in da po tvoji dobroti željeno
odpušenje dosežemo.

Ponižno prosimo, o Gospod! naj
milost sv. Duha naše serca razsvetli in
s sladkostjo popolnoma ljubezni obilno
napolni, po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Sklep.

O Jezus Kristus, Sin božji! ki si
najsvetejši Device prečisto serce v svoje
prebivališe zvolil in v njem pohlevno in
sladko počival, dodeli nam milost, in po¬
nižaj se po teh obhajanih skrivnostih
tvojega telesa in tvoje kervi vedno v
naših sercih prebivati, ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv.

36B

Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Blagoslov ali žegen.

Blagoslovi nas, prosimo te, sveta
Trojica: Bog -J- Oče, in f Sin, in sveti
-j* Duh, in tvoj blagoslov ostani vselej
pri nas. Amen.

Zahvalna molitev po sv. maši.

Zahvaljen bodi, o Zveličar moj! da
si mi dal to sveto mašo slišati, in pre¬
sveto serce tvoje naj čistejši Matere ča¬
stiti. O da bi bil vendar to sveto mašo
s takim zbranim duhom in s tisto go¬
rečnostjo slišal, katero tolikanj sveto, to¬
likanj visoko opravilo tirja! Ti, o Jezus!
po svoji milosti nadomestuj, kar je bilo
pri tej sveti daritvi pomanjkljivega, in
dodeli mi, da te v prihodnjič zamorem
vselej v duhu in resnici moliti, hvaliti in ča¬
stiti. Po tej neskončni daritvi dodeli, o Jezus!
na prošnjo matere Marije, grešnikom spre-
obernjenje, posebno pa te prosim, omeči
in spreoberni tiste, katere sem ti pri
sveti maši priporočal, in za katere sem

Odpustki. 24

364

posebno dolžan moliti, in še naj bolj se
ozri na tiste, kateri so v naj veči ne¬
varnosti, se vekomaj pogubiti. Dodeli
pa tudi meni pravo pokoro in stanovitnost
v dobrem, in da ne zgubim nikdar dobrot,
ki sem jih pri tej sveti maši po tvoji
neskončni milosti zadobil. S tem upanjem
poživljen in potolažen, imam trdno voljo,
vse po tvoji volji in v tvojo čast storiti,
o moj dobrotljivi Bog! Tvoj sveti bla¬
goslov me spremljaj po vseh mojih potih
in tvoje presvete Matere zgled mi bodi
vedno pred očmi; v tvoje in njeno serce
zročam svojo dušo in telo. Amen.

Vvod.

Pervi del.

O odpustkih sploh.

I. Poglavje.

Stran

Kaj jo odpustek?. 1

Kaj pomeni beseda „odpustek“.10

II. Poglavje.

Kdo ima oblast odpustke deliti?. 13

Kdo v sv. cerkvi ima oblast odpustke deliti? . 19

III. Poglavje.

Na kaj se opira nauk o odpustkih? ....  31

Družba svetnikov.33

Duhovni zaklad sv. cerkve.39

IV. Poglavje.

Kaj imamo storiti, ako hočemo dobiti odpustek ? 34

Molitev za odpustek.43

V. Poglavje.

Kolikoter je odpustek? . . . .

Kaj je popolni odpustek? . . .

Kaj je nepopolni odpustek ? . .

45

45

53

23 *

VI. Poglavje.

Strau

Kaj zadobimo, ako sc vdeležimo odpustka? . . 62

VII. Poglavje.

Ali moremo odpustke tudi rajnim oberniti v prid ? 70

Drugi del.

O odpustkih posebej.80

Pervi oddelek. — Molitve.

Trikrat „Svcto“ angeljev.82

Trikrat „Čast bodi Očetu“ itd. 83

Tri darovalne molitve k presveti Trojici za milost

srečne smerti. 84

Tri- ali devetdnevna pobožnost na čast presvete

Trojice.  85

Hvala presvetega Imena Božjega.86

Molitve in prošnje.87

Obujcnje vere, upanja in ljubezni.8!)

Darovalna molitev.01

Molitev sv. Frančiška Ksaverja za spreobernjcnje

nevernikov.01

Pesmi: Pridi sv. Duh in Pridi stvarnik Duli . 03

Molitev: Glej o dobrotljivi itd.05

Oratio: Ego volo celebrare Missam etc. ... 06

Oratio: Obsecro te, dulcissime etc. ....  07

Molitev: Duša Kristusova itd.98

Darovanje predrage kervi našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa.100

Zdihljej k naj svetejšemu Zakramentu . . . 100

Pesem: Pange lingua.102

Darovanje Zveličarju.105

Zdihljej: Moj Jezus, usmiljenje.105

Zdihljej: Jezus, moj Bog, ljubim te čez vse . 106

Zdihljej: O presladki Jezus! itd.106

Stran

Presveti imeni Jezus in Marija.107

Drugo pozdravljanje.108

Litanije presvetega imena Jezusovega . . . 108
Molitvica k presv. Sercu Jezusovemu ....  113

Trije zdihljeji k Jezusu, Mariji in sv. Jožefu . 113

Sacrosanctae et individuae Trinitati . . . . 114

Dnevne ure preblažene Device.115

Kratke dnevne ure brezmadežnega Spočetja . 115

Lavretanske litanije.11C

Angelj Gospodov ali Nebes Kraljica ....  117

češena bodi Kraljica . . in „pod tvojo pomoč“ 130
Zdihljej: Sladko serce Marijino, bodi moja re¬
šitev .133

Molitev k svetemu sercu Marijinemu ....  133

Mati žalostna (Stabat mater) .130

Spomni se, o premila Devica (Memorare) . . 128

Zdihljeji na čast brezmadežnemu Spočetju . . 139

Molitev: O Gospa moja.130

Molitev k preblaženi Devici in k sv. Ani . . 131

Rožni venček brezmadežnega Spočetja . . . 133

Molitev k sv. Jožefu.133

Molitev: O častitljivi sv. Jožef.134

Hvalna pesem sv. Mihaelu nadangelju na čast . 135

Molitev k sv. angelju varhu.137

Molitev k sv. Alojziju.138

Tri Očenaše in tri Cešenasimarije za vernike v

smertnih težavah.139

Psalm: Iz globočine.140

Dnevne ure za mertve .   143

Molitev za mir.143

Molitev v sedajnih nevarnostih sv. cerkve in sv.

vere.144

Zdihljej k svetemu Jožefu.145

Molitev za srečno smert.145

Molitev k Mariji za srečno smert.150

Darovanje o začetku dneva.. . 151

Darovanje med sveto mašo.153

Drugi oddelek. — Pobožne vaje.

Stran

Znamnje sv. križa.155

Premišljevanje ali znotranja molitev ....  150*

Pogostno sv. obhajilo.159

Tretji oddelek. — Posebne pobožnosti.

Sveti križevi pot.160

Razpela, na ktere so podeljeni odpustki križe¬
vega pota.170

Stirdeseturna molitev (v pustnih dneh) . . . 172

Obiskovanje Božjih grobov.173

Praznik presv. Rešnjega Telesa.174

Devetdnevnica k presv. Sercu Jezusovemu . . 175

Pervi petek v mescu.176

Mesec majnik ..176

Mesec marcij ali sušeč svetemu Jožefu na čast 177

Sest nedelj sv. Alojzija.178

Pobožnost k sv. Stanislavu.180

Duhovne vaje sv. Ignacija in misijon . . .183

Četerti oddelek — Dela dušne gorečnosti
ln ljubezni.

Katekizem.187

Družba sv. Detinstva.189

Razširjanje dobrih bukev.192

Dobro delo za vojake.193

Spremljevanjc sv. popotnice k bolniku . . . 195

Obiskanje bolnikov in jetnikov.196

Velikodušno djanje ljubezni.196

Peti oddelek. — Bratovšlne in pobožne
družbe.

Nekaj o bratovšinah sploh.200

O bratovšinah posebej.206

Bratovšina presv. Rešnjega Telesa.208

Bratovšina presv. Serca Jezusovega .... 210

Stran

Škapulir terpljenja Jezusovega ali rudeči škapulir 216
Bratovšina rujavega ali černega škapulirja . . 219

Škapulir brezmadežnega Spočetja (višnjevi ška¬
pulir) .229

Rožni venec in bratovšina sv. rožnega venca . 235

Marijine družbe (kongregacije).242

Nadbratovšina brezmadežnega Serca Marijinega

za spreobernjenje grešnikov.249

Bratovšina za odškodovanje bogokletstev in o-

skrunjenja nedelj in praznikov ....  252

Bratovšina za srečno smert.253

Družba vednega češenja sv. Jožefa ....  256

Apostoljstvo molitve.259

Živi rožni venec.263

Nadbratovšina predrage kervi J. Kr.264

Bratovšina žalostne Matere Božje 7 žalost (čemi

škapulir).272

Šesti oddelek. — Blagoslavljanje pobožnih
redi, križev, rožnih vencev, podob in svetinj
s papeževimi odpustki

Papeževi odpustki.276

Križi in rožni venci iz svete dežele ....  285

Odpustki rožnega venca.286

Sedmi oddelek.

Odpustki rožnega venca sv. Birgite ....  287

Papežev blagoslov ali odpustek.290

Odpustki Rimskih postaj (štacijonov) ....  2*1

Porcijunkula — odpustek.293

Odpustek svetega leta ali jubileja . . ■ 296

Odpustek privilegiranega altarja .298

Popolni odpustek v smertni uri.303

Sklep.309

Tretji del.

D ostavek.

I. Blagoslovi.

Stran

Benedictio Crueis.312

Benedictio im a gin »m Jcsu Christi, Mariae V. etc. 312

Benedictio rosariorum.313

Benedictio loči vel domus.315

Benedictio communis super fruges et vineas . 315

Benedictio ad omnia.316

Methodus pro erigendis stationibus viae Crncis 317

II. Sprejemanje v bratovšine.

Ilitus benedicendi et imponendi scapulare rubrum

Passionis Christi.323

Ritus benedicendi habitum Mariae V. de monte

Carmelo.325

Ritus benedicendi et imponendi scapulare caeruleum 329
Ritus in receptionc Confratrum societatis 7 do-

lorum B. M. V.331

III. Podeljevanje popolnega odpustka
umirajočim.

Ordo communicandi indulgcntiam plenariam mo-

rientibus.334

Modus impertiendi absolut. generalom moribundis

confratribus B. M. V. de monte Carmelo . 336

Modus applicandi indulgcntiam plenariam mori¬
bundis confratribus immaculatae Conceptionis

B. M. V.. . 340

Forma applicationis indulgentiae plenariae con¬
fratribus Ss. Rosarii articulo mortis . . 342

Modus impertiendi generalem absolutionem mo¬
ribundis confratribus scptem Dolorum B. M. V. 343
Modus dandi bencdictionem Papalem .... 346

—SS©-*-

Hatisnil H, Milic v  Ljubljani. 1876.