MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravni Maribor, Aleksandrova coota St. 18 , taloton a«40bi24SS kthaja razon nedeljo bi praznikov vsak dan ob 16. url t Vetja anaaBna prejsataa « upravi ali po poSU 10 Din. dostavljen na dom 12 Ota , Oglasi po aaaSca , Oplaae sprejema bxS oolasoi oddelek .Jutra*1 v Ltublianl » Pottnl Sakoval račun St. 11.400
99
JUTRA
99
Politika nemškega naroda
USODNA NAPAKA BORBE ZA SLOVANSKE DUŠE.
V dnevniku »Lidove Noviny« je izšel nedavno članek, ki na nenavadno objektiven način obravnava politiko nem škega naroda v zadnjih sto letih. Omenjene so vse nemške težnje ekspanzije na evropskem kontinentu in asimilacije tujih, Pretežno seveda slovanskih narodov. Clankar, ki je material uredi! zelo pregledno, sklepa svoja izvajanja s trezno in realno ugotovitvijo, da j'e bila ta nemška politika od kraja do konca napačna in da je Nemčija zato popolnoma sama kriva svojega poraza v svetovni vojni in vsega, kar je temu porazu sledilo. Glavna napaka te politike je bilo pač dejstvo. da je bila malenkostna in ni poznala one širokopoteznosti kakor n. pr. veliko-oritanska ali tudi francoska. Nemčija si je nptela priboriti v svetu dominantno podijo, hotela je tekmovati z Veliko Bri-^1%, Rusijo, Francijo itd., med tem se ,a Pa izgubljalo njeno delo v borbi za posamezna slovanska mesta, vasi in celo Poedine duše.
Tako temeljito pravilno napake politike nemškega naroda menda doslej še nihče ni orisal, kakor jo je člankar »Li-dovih Novin«. Zaključek, ki ga je napravil, podpisujemo z obema rokama. Da, veliki nemški narod, ki je hotel zavladati svetu, se je izgubil v malenkostih, ki so ga pokopale, vzele mu polet, ki bi bil za uresničenje njegovih velikih teženj neobhodno potreben. V predvojni dobi je posvečal svoje glavne napore asimilaciji Poljakov, Lužlških Srbov in sploh severnih Slovanov v okviru bivšega rajha, v Avstriji je_ pa hotel ponemčiti Čehe, Slovake, Slovence, Italijane in druge narode. Boril se je — mi Slovenci to najbolje vemo — za mesta, vasi in celo za hiše. Kakšno borbo je n. pr. vodil za naš obmejni št. lij, kakor da bi bila to najmanj tako važna postojanka kakor je Gibraltar, Suez, Aden ali Singapoore. Med tem ko se je bil za posamezne slovanske 'Use in ustvarjal s silnimi napori demo-a!|ziratie renegate, ki niso bili niti v ko-rist niti v čast ne njemu ne nam Slovanom, so drugi veliki, a nemalenkostni narodi osvajali cele kontinente, ves svet. Velika Britanija si je osvojila pol Afrike, Indije, celo Avstralijo, ogromno Kanado Itd., Francija je vzela Malo Afriko, Indo-Idno, Madagaskar in nešteta otočja, in celo male države, kakor so Holandska, Belgija, Portugalska itd., so se razširile Preko tujih kontinentov. Veliki, 60 milijon skl nemški narod se je pa med tem boril Za — št. Hj, Broumov, Miedzlchod in
slična gnezda ter izgubil — kontinente.
Pozabljal je pač, da se svetovni imperij ne da graditi v srcu Evrope in da se moč nemškega naroda ne da povečati z demoraliziranimi renegati. Mimo tega je pa pozabil tudi Svatoplukov nauk, da se ena šiba pač da zlahka zlomiti, sveženj pa že ne več. In tako se je zgodilo, da so se tisti narodi, ki jih je hotel oropati nacionalne individualnosti, združili in ga združeni premagali. Pa tudi ta poraz nem škemu narodu še ni odprl oči, da bi spregledal. Še vedno se skuša vrniti k stari malenkostni politiki, še vedno skuša obnoviti s slovanskimi narodi borbo za duše. In se ne zaveda, da je to velikega naroda nevredno! Pravilna pot v bodočnost bi bila samo ena: osvoboditi se težnje po zavojevanju duš, napraviti čisto bilanco s Slovani, priznati jim, kar je njihovega in lotiti se velikih svetovnih teženj in načrtov. Na tej poti bi bil popoln sporazum s Slovani in ostalimi sosedi kaj lahek, in lahko bi se zgodilo, da bi postali stoletni sovražniki bodoči močni zavezniki. In združeni Nemci in Slovani bi bili tista sila, ki ne bi dirigirali samo usode Evrope, temveč sploh vsega sveta.
Za ta veliki smoter bi pa bilo najprej potrebno, da se neha borba za Št. Ilj, Broumov, Miedzichod In slične naselbine, da se pa tudi neha za poljski koridor in n. pr. Koroško. Kaj pomeni velikemu nemškemu narodu slovenska Koroška? Kaj mu pomenijo oni neznačajni, kulturno in v vsakem drugem pogledu nepomembni »deutschfrenndllche Slowenen«, za katere je še! 1. 1918. in L 1920. s tako vehemenco v boj? Pomeni pa naša tisočletna last veliko za nas, bo pomenila vedno in bo ležala med nami in Nemci večno kot prepad, preko katerega ni pobratenja. Toda nemški narod gre še dalje, podpira celo klaverno peščico ljudi kakor je nemška diaspora v Sloveniji z renegatskim priveskom, ki niti ni narodna manjšina. Gre tako dadeč, da dovoljuje tem najbolj nepomembnim na vesol-nem svetu zastrupljati odnošaje med seboj in narodom Jugoslavije.
Ali ni to dovolj jasen, in če hočete tudi tragičen dokaz malenkostnosti in zgre-šenosti politike velikega nemškega naroda? AH ni tragično, da je radi Št. lija, Broumova in Mledzlchova Izgubil vse svoje kolonije, milijone sinov In milijarde premoženja? In če bo to politiko nadaljeval, potem bo prej ali slej doživel novo 1. 1918. — na škodo sebi In nam!
Svobodna obrt v Rusiji
ZA SVOBODNIM
TRGOVANJEM KMETOV ŠE SVOBODNO TRGOVANJE RUSKIH OBRTNIKOV,
MOSKVA, 26. julija. Sovjetska vlada fe izdala nove naredbe, ki pomenijo na« daljno opuščanje dosedanjega absolutnega komunističnega gospodarstva. Za kmeti, katerim so že spomladi dovolili prodajati svoje pridelke na trgu v prosti konkurenci, so prišli sedaj na vrsto obrtniki, ne sicer posamezniki, pač pa njihove kolektivne zadruge.
Ruske obrtne zadruge smejo odslej Prodajati svoje izdelke na trgu in v trgovinah brez vsakih omejitev, prav tako smejo pa tudi kupovati potrebne siro-vine. Namen nove odredbe je, dvigniti Produkcijo, ki sedaj ni zadostovala za kritje potreb. Obrtniki so delali brez osebnega zanimanja leno in mehanično. S tem se umika zopet ena izmed boljše-viŠkih teorij neizprosni praksi življenja.
Vendar pa je v novi odredbi poskrbljeno za to, da se proste trgovine ne polaste
zasebniki in špekulanti.
NOV POLET PREKO ATLANTSKEGA OCEANA.
NEWYQRK, 26. julija. Nemški letalec von Gronau je včeraj zjutraj odletel iz Rejkjavika preko Labradorja in velikih jezer proti Chicagu, kamor bo prispel naj-brže danes.
NEMČIJA PRISTOPA K PAKTU ZAUPANJA.
PARIZ, 26. julija. Nemški veleposlanik von Hoesch je obiskal včeraj zunanjega ministra in mu sporočil, da se želi Nemčija pridružiti dne 13. julija sklenjenemu paktu zaupanja med Francijo in Veliko Britanija
Borba proti Papenovim odredbam
DRŽAVNO UPRAVNO SODIŠČE JE ZAVRNILO PRITOŽBO PRUSUE. — SKLEPI ODBORA ZA ZAŠČITO PRAVIC NARODNEGA PREDSTAV. NIŠTVA. — BRACHTOVA ODREDBA O URADNIŠTVU.
LIPSKO, 26. julija. Državno uprav no sodišče je včeraj razpravljalo o pritožbi svobodna države Pruske po pruskem državnem ministru in po socialno-demokratski in centru-maški stranki radi protiustavnosti izredne odredbe, ki jo je izdala državna vlada. V pritožbi so predlagali tožilci, naj državno upravno sodišče določi začasne ukrepe. Sodišče je pritožbo zavrnilo. V utemeljitvi tega sklepa pravi, da gre predlog za tem, da bi na Pruskem delila državna vlada posle z državnim komisarjem. Tak ukrep bi pa izzval nerede. Na koncu pa še po-vdarja, da odločitev o glavnem problemu ni tako enostavna in da bo treba vprašanje, ali je zasilna odredba protiustavna ali ne, rešiti šele po daljšem posvetovanju.
BERLIN, 26. julija. V državnozborskem odboru za varstvo pravic narodnega zastopstva, ki se je sestal včeraj k posebni seji, so bili
sprejeti vsi predlogi socialnih de-mokratov, nanašajočih se na razveljavljenje zasilnih odredb državne vlade z dne 20. julija in razglasitve obsednega stanja. Centrum je predložil predlog o še posebni ukinitvi štirih odredb, komunistični klub pa predlog o ukinitvi sploh vseh odredb, ki jih je izdala Papenova vlada. Posebno so pa zahtevali, da se razveljavi zaplenitev komunistične tiskarne »City« in doma Karla Lleb knechta ter omejitev volilne borbe. Naposled je odbor sprejel tudi sklep, po katerem zahteva ponovno uveljavljenje prepovedi uniform. Papenova vlada pa teh zahtev seveda ne bo upoštevala.
BERLIN, 26- julija. Zastopnik pruskega državnega komisarja dr. B r a c h t je razveljavil svoječasn! sklep pruske vlade, po katerem je bHo pruskim uradnikom prepovedano vsako udejstvovanje v narodni socialistični stranki.
Mobilizacija v Boliviji in Paragvaju
KONCENTRACIJA ČET NA MEJI. NOVI SPOPADI MED PREDNJIMI STRA-ŽAMI. POSREDOVANJE NEUTRALNIH
ASUNCION, 26. julija. Paragvajska vlada le mobilizirala vse svoie rezerviste in jih prldelila polkom, ki se naglo odpošiljajo na mejo sporne pokrajine Gran Chaco. Mobilizacija le bi!a Izvedena zato, ker izgleda, da hoče Bolivija na vsak način vojno. Bolivijska četa 1400 mož je, opremljena s strojnicami In topovi, pričela že prodirati protj paragvajskim postojankam, opirajoč se na svojo trdnjavo Dealeviau. Istočasno kroži nad obmejnim ozemljem tudi 25 bolivijskih vojnih letal. Obmejno prebival-
stvo, ki se boji napada iz zraka, beži v notranjost In v gozdove.
BUENOS AIRES, 26. julija. Po najnovejših vesteh so se prednje straže bolivijske in paragvajske vojske zopet spopadle. Na obeh straneh je bilo več mož ubitih in ranjenih. Volna med obema državama je skoraj neizogibna. Prizadevanja neutralnih držav, da bi se spor mirno poravnal, se nadaljujejo z vso vztrajnostjo, vendar še vedno brez pozitivnega uspeha.
Zmaga naših letalcev v Švici
CURIH, 26. julija. Tu so bile včeraj zaključene velike mednarodne letalske tekme. Prvo nagrado za polet Alp v višini 1000 metrov le dobil jugoslovanski kapetan Zlatko Šintlč. Premagal le 17 konkurentov, najboljših zastopnikov letalstva iz vse Evrope. S svojo zmago je postavil tudi nov svetovni rekord. Preletel ]e Alpe s težkim letalom v višini 4000 metrov z brzino 333 km na uro. Priboril sl Je pokal francoskega kapetana Echarta in nagrado 30.000 frankov. Druga tekma Je bila za zlato kupo, ki je dobila ime po ponesrečenih jugoslovanskih letalcih Petroviču in Pajoviču. Kupo si je priboril belgijski pilot Wanderllnden. Pri tel skupini le dobil četrto nagrado jugoslovanski kapetan Bajdak.
Italijansko pomorsko oboroževanje
PARIZ, 26. julija. Tukajšnji listi objavljajo podrobne podatke o tajnem pomorskem oboroževanju Italije, o katerem ni nikogar obvestila, tudi ne Francije, V največji tajnosti je pričela Italija graditi 14 ladij, ip sicer 2 križarki po 6442 ton, dva rušilca po 615 ton In 10 manjših ladij ter podmornic s skupno tonažo 16.562 ton. Oba rušilca bosta dosegala rekordno hitrost 45 vozlov na uro. Sploh pa bodo vse te nove ladie zelo hitre. Prav tako namerava postaviti tudi na vsako trgovsko ladjo po dva topa in strojnico.
Obenem pripravlja ogromna skladišča vojnega materijala. Po vsem tem je šele docela lasno, kako preračunana le bila njena razorožitvena demagogija na konferenci v Ženevi.
Dve nesreči na Jadranu
SPLIT, 26. julija Zaradi viharja, k! je včeraj divjal na morju, se je med Gružem in Trstenikom prevrnil ku-ter veletrgovca Andrije Mrčiča Iz Dubrovnika. Mrčič in trgovec Niko-lac Iz Metkovlča sta se utopila. Pr! Hvaru se je pa potopil neki ribiški čoln. Dva ribiča je rešila ladja »Hr-vatska«, tretji je pa izginil v valovih.
PETDNEVNI DELOVNI TEDEN V AMERIKI.
WASHINGTON, 26. julija. Predsednik Hoover namerava sklicati konferenco velikih ameriških industrijcev in se z njimi posvetovati o vprašanju uvedbe petdnevnega delovnega tedna. S tem bi se število brezposelnih znatno znižalo. Ža predlog so vsi delavci in tudi že mnogi delodajalci.
SMRT PIONIRJA LETALSTVA.
PARIZ, 26. julija. Iz Ria de Janeira poročajo, da se je tam ponesrečil znani letalec Santos Dumont, ki je skupaj z bratoma Wrightoma in Lilienthalom spadal med pionirje letalstva. Dumont je bil prvi človek, ki se je zares dvignil v zrak in letel. Bilo je to 1. 1906.
Aretacija nepoboljšljivega tihotapca
Zaplenjen saharin in vžigalniki.
Čeprav je meja strogo zastražena, tihotapci še vedno najdejo skrite in varne prehode ter steze, po katerih prenašajo iz Avstrije saharin, vžigalice, cigaretni papir, vžigalnike in drugo blago. Tudi ;*se stroge kazni pri tihotapcih prav nič ne zaležejo. Vtihotapljeno blago spravljajo po večini v Zagreb in še dalje doli na jug. Imajo zelo dobre in skrite zveže in le po srečnem naključju zasačijo finančni organi tu ali tam katerega izmed tihotapske družbe.
Tako srečo sta imela včeraj popoldne tudi finančna preglednika gg. Valand in Gavrilovič. Ze delj časa sta imela na piki nekega posestnika od Sv. Jurja ob Pesnici. Bila sta prepričana, da je nevaren tihotapec. Ko se je posestnik popoldne odpravil v mesto in zavil v neko gostilno na Aleksandrovi cesti, sta mu finančna organa verno sledila. Opazila sta, kako je posestnik skril precej veliko košaro v hlevu, in kako je imel skrivnosten pogovor z nekim hrvaško govorečim gospodom.
Podala sta se zato v hlev, poiskala košaro in našla v njej 13 kilogramov saharina in 131 vžigalnikov. Finančna organa sta košaro zaplenila, posestnika in gospoda, ki se je predstavil za trgovca iz Zagreba, pa sta aretirala in izročila finančni oblasti.
t Elizabeta Ferševa.
Zapel je mrtvaški zvon v lepem poletnem jutru in naznanil, da je umrla po dolgi in mučni bolezni ga. Elizabeta Ferševa, mati vrlega načelnika studenškega Sokola Lojzeta Ferša. Blaga pokojnica je bila vzor slovenske matere. Vzgojila je svoje otroke v narodnem duhu in bila tudi sama do zadnjega zvesta sokolski misli. Sedaj leži na mrtvaškem odru in jutri v sredo ob 17. uri jo bodo položili na studenškem pokopališču k večnemu počitku. Naj počiva v -miru! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Iz pravosl. cerkvene občine.
Gospod prota Trbojevič je od danes dalje -do 20. avgusta t. 1. odsoten, radi tega odpade do tedaj liturgija in cerkveno uradovanje. V nujnih primerih ga nadomešča paroh v, Celju.
Smrt kosi.
V zadnjem času so umrli v Mariboru: Maks Wutte, zasebnik, star 30 let; Simon Krivec, delavec, 48 let; Cecilija Do-gola, zasebnica, 40 let; Stanko Čep, sin posestnika, 4 leta; Terezija Miškova,perica, 76 let; Ivan Kamenšek, sinček preglednika finančne kontrole, 4 leta in Marjetica Šmirmaulova, hčerka železničarja, stara 8 let. N. p. v m.!
Službeni list
dravske banovine objavlja v letošnji 58. številki: izpremembo uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe, pravilnik o fondu za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Znižan proračun okrajnega cestnega odbora.
Bančna uprava je na predlog finančnega ministrstva znižala nekatere postavke v proračunu mariborskega okrajnega cestnega odbora. Tako je bil znižan predvojni dodatek direktnega davka od 32 na 15 odstotkov. Spričo znižanega pro računa bo moral okrajni cestni odbor nekatera dela opustiti, pričel pa bo že te dni zopet graditi pohorsko cesto in cesto pri Sv. Petru.
Povratek počitniške kolonije iz Lukšlča.
Počitniška kolonija, ki je letovala na morju v Kaštelu Lukšiču, se povrne v torek 2. avgusta z osebnim vlakom ob 18. uri. Mamice naj pričakujejo svoje ljubljence pri vlaku na glavnem kolodvoru.
Na obrtniškem predavanju,
ki bo v nedeljo 31. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma, bo generalni ravnatelj g. Milan Dragič poročal med drugim o poslovanju Obrtne banke ter o obrtniškem kreditu v Sloveniji in na splošno. Na sestanek so vabljeni delničarji in vsi ostali obrtniki. Ker je ta sestanek, kakor tudi poročilo g. Dragiča o današnjih gospodarskih razmerah zelo važno, se pričakuje številna udeležba.
Smrtna nesreča na Peci
GORSKI PASTIR BLAŽ HAINC ŽRTEV ISKANJA PLANIK.
Po dvajsetih letih je zahtevala Peca svojo drugo žrtev. Kakor vsako nedeljo, tako je pohitelo tudi 24. t. m. mnogo turistov z jugoslovanske in tudi avstrijske strani na Peco. V nedeljo ob 12. uri, ko so bili turisti zbrani pri obedu v Uletovi koči, je javila služkinja, da kliče nekdo na pomoč. Nekaj trenutkov nato je prihitel rudniški delavec g. F. Predikaka ter javil, da se je ponesrečil tla Kordeže-vi steni neki neznani moški.
Rešilna ekspedicija se je takoj organizirala in se podala na kraj nesreče. Pod Kordeževo steno je na avstrijski strani, v globini kakih 40 m, zapazila s krvjo oblitega moškega, ki ni kazal nobenih življenjskih znakov. Med prvimi pripra-
vami je prišla tudi že reševalna ekspedicija z avstrijske strani in čez četrt ure se je reševalcem posrečilo priti do ponesrečenca, ki je imel več velikih ran na glavi, kazal pa je še znake življenja. Ponesrečenca so takoj dvignili iz prepada, a med dviganjem je že izdihnil.
Truplo se je preneslo do Uletove koče in od tu na avstrijsko ozemlje do Riške gore, kjer se je ugotovila natančna identiteta ponesrečenca. Bil je to Blaž Hainc, gorski pastir, pristojen in bivajoč v Li-bučah v Avstriji. Star je bil okoli 50 let. Kakor smo izvedeli od avstrijskih turistov, so ga zvabile na Kordeževo steno, s katere je strmoglavil v prepad, zapeljive cvetice planike.
Strelska družina pri Sv. Križu.
Na nedeljskem ustanovnem občnem zboru zvezne strelske družine pri Sv. Križu so bili izvoljeni:	za	predsednika
Karl Harih, za podpredsednika Josip Hlade, za tajnika Ivan Hlebec, za gospodarja Adolf Verdonik, za vaditelja pa Matija Gartner. V odbor so bili izvoljeni: Jakob in Jože Pajtler, Lovrenc Krampi, France Hlade in France Hauptmann. Družina ima že 44 strelcev.
Delavski shod.
Na sinočnem delavskem shodu, ki ga je sklicala Strokovna komisija, so razpravljali o sedanjem gospodarskem in socialnem položaju delavcev in nameščencev in o nevzdržnem položaju stanovanjskih najemnikov. Zbrani delavci, ki jih je bilo okoli 500, zahtevajo zakonito zaščito najemnikov. Na shodu sta govorila gg. Petejan in Eržen.
Jadralno letalstvo v Mariboru.
Jadralno-letalska skupina mariborskega Aerokluba namerava prirediti sredi avgusta tečaj za brezmotorno letanje in sicer na Pohorju pod Črnim vrhom, pol ure od Ribniške koče. Vse. zanimance in prijatelje tega športa vabimo na sestanek, ki bo jutri v sredo ob 20. uri v delavnici meščanske šole v Krekovi ulici. Za Mariborski teden pripravlja skupina raizs.tavo jadralnega letalstva v telovadnici v meščanski šoli. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za gradnjo jadralnih modelov, naj se prijavijo, da se razstavijo tudi njih modeli. Rabimo resnih delavcev, da nam prinese začeto delo zaže-ljenih uspehov.
Za uprizoritev »Prodane neveste« na prostem
je potrebnih še 6 dam, 22 gospodov ter 15 otrok, ki bodo sodelovali v omenjeni operi. Kdor je voljan sodelovati, naj se javi v pisarni Narodnega gledališča.
Vina Je zmanjkalo!
Dan za dnem tožimo o denarni krizi, tarnamo in preklinjamo... Toda kakšen je položaj v resnici? Ljudstvo pije, ko še nikoli! Očito zaradi nizke cene vina. Ne pomisli pa, da je tudi mezda postala manjša. Vinogradniki pravijo, da se s pitjem najlepše in najhitreje rešuje vinska kriza. Morda imajo prav! Toda — kje je pri vsem tem — pamet?! V nedeljo se je zgodil edinstven slučaj, da je na neki veselici v Studencih čisto nepričakovano — zmanjkalo vina. Po 8 Din je bil liter in vendar je šlo vse... Baje se je morala prireditev prezgodaj ukiniti, na veliko nevoljo obiskovalcev seveda. Pač pa so gostilne znale sijajno izrabiti ta nezaže-Ijeni položaj.
Zagrebški trgovski nastavljene! se bore za osemurni delavnik.
Zagrebški trgovski nastavljene! in zasebni nameščenci se bore za uvedbo osemurnega delovnega časa, na kar je pristala tudi že večina zagrebških trgovcev in delodajalcev. Te dni so se zglasili zastopniki zagrebških trgovskih nastav-ljencev pri banu in mu sporočili svoje želje in zahteve. Deputaciji je ban obljubil pomoč in dejal, da so njihove zahteve umestne.
Lesna konferenca v Beogradu.
Pod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo bo v dneh 25., 26. in 27. t. m. v Beogradu v dvorani industrijske zbornice konferenca, na kateri bodo razpravljali o vseh perečih vprašanjih organizacije lesnih trgovcev, o mednarodni omejitvi izvoza in o železniških tarifah. Pri tej priliki bo ustanovljena tudi vsedržavna organizacija lesne *rgovine in industrij*
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Joseiova« voda, - ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dvotirna proga Beograd—Resnik.
Dvotirna proga Beograd—Resnik, ki jo bodo pričeli graditi te dni, pomenja začetek gradnje Jadranske železnice, ki bo vezala prestolnico z morjem. Proga do Resnika bo dolga 15 kilometrov in so stroški za gradnjo preračunani na 30 milijonov dinarjev.
Palača beograjske borze.
Beograjska borza bo zgradila lastno palačo v Uzun-Mirkovičevi ulici. Nova moderna palača bo veljala preko 15 milijonov dinarjev.
Zagrebški tiskarji stavkajo.
Preteklo soboto ob 18. uri so pričeli stavkati tiskarji in črkostavci po vseh zagrebških tiskarnah, ker so jim v zadnjem času hoteli znižati plače. Radi stavke zagrebški listi niso izšli.
Naši strojevodje na Češkoslovaškem.
Naši strojevodje se odpeljejo v začetku avgusta na Češkoslovaško, da vrnejo češkoslovaškim tovarišem obisk. Na češkoslovaško se odpelje 135 naših strojevodij in posetili bodo Prago, Plzenj, Češke Budjejevice, Tabor, Benešov, Karlove Vary, Pardubice, Olomouc, Brno in Bratislavo.
Proslava 10-letnice koče na Klopnem vrhu.
Kakor smo že včeraj poročali, priredi mariborska podružnica SPD proslavo 10-letnice te svoje postojanke, in sicer bo ta prireditev v nedeljo, 7. avgusta. O podrobnostih bomo še poročali.
Prijava prenočišč.
Prireditveni odbor »Mariborskega tedna« se ponovno obrača na prebivalstvo Maribora, da prijavi proste sobe in postelje za čas prireditev. Sicer so prispele že mnoge prijave, ker pa bo v tem času v Mariboru več raznih kongresov, bo potrebno večje število prenočišč. Naj torej tudi oni, iti drugače ne oddajajo sob, splošnosti na ljubo odstopijo prenočišča proti primerni odškodnini. V primeru, da kdo ne reflektira na plačilo prenočnine, naj vseeno stavi sobe na razpolago odboru, ki bo prebitek uporabil za nadaljevanje ubožne akcije. Posebno se pozivajo dijaške gospodinje, da prijavijo neuporabljene postelje. Vse prijave naj se ali osebno ali pismeno oddajo v pisarni »Mariborskega tedna«.
Jezikovna cvetka.
Prijatelj izletnik nam je prepisal napis, ki se blešči pri falskem kolodvoru in se glasi: »Spodi staziona (Orosel) se toči vino od pet litrov naprej Dinar 5 po 1 liter«.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru
si bo v četrtek 28. t. m. ob 11. mri dopoldne ogledalo obrat tukajšnje pivovarne Union. Vsi člani se vabijo k ogledu. — Odbor.
Danes popoldanski koncert v »Kavarni Park«.
Dr. Sekula Jože
zopet ordinira. Sodna ulica 9/1, od 8. do 9. in od pol 14. do 15.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ukradeno kolo.
Trgovcu Francu Sokliču je odpeljal včeraj popoldne izpred neke veže v Go-spojni ulici nekdo skoro novo kolo znamke »Waffenrad«, vredno' 1800 Din.
Pogrešan mož.
Danes dopoldne se je zglasila na policiji ga. Marija Kurtova in povedala, da je njen mož odšel od doma že 22. t. m. in se do danes še ni vrnil. Gospa je v skrbeh, da se mu je pripetila nesreča. Pogrešani mož je črne polti in črnih las, oblečen v temno-rujavo obleko in nosi črne čevlje. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi policiji v Mariboru ali pa ženi Mariji Kurtovi, stanujoči v Vrtni ulici 8.
Aretacije.
Snoči je policija aretirala nekega Alojzija J., ker je ukradel svojemu znancu listnico z nekaj gotovine. Ivana R. radi vožnje brez voznega dopustila in nekega Stefana, ki je rogovilil v neki gostilni s samokresom.
Vreme.
Vremenski preroki nam obetajo večinoma jasno, stalno in toplo vreme. Po nekaterih krajih v naši državi je še včeraj deževalo, v Sloveniji pa je bilo brez dežja. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 28 (najnižja 18) v Ljubljani 27, v Skoplju 31 stopinj. Davi je ob 7. uri kazal barometer v Mariboru 737’4 pti temperaturi 18 stopinj, reduciran na ničlo pa 735’2; temperatura je znašala ob 11. uri dopoldne 26’4 stopinj.
Ljubljana v Jeseni, kulturna, gospodarska in tujskoprometna razstava bo letos od 3. do 12. septembra. Razstava bo imela tudi poseben industrijski in obrtni oddelek. Tvrdke, ki nameravajo na tej velesejemski prireditvi razstaviti, naj se čimpreje prijavijo upravi velesejma v Ljubljani. Klic: »Kupujte domače blago!« mora prodreti v vsako naše gospodinjstvo. Udeležba naših tvrdk na velesejmu je najboljša in najučinkovitejša reklama za vse domačo blago, kajti vsak naš velesejem privablja našim producentom nove kupce, nove odjemalce. Naj bi ne bilo producenta, ki ne bi znal prav oceniti te zanj tako važne funkcije velesejma.
Izstop Iz našega državljanstva.
Iz našega državljanstva so izstopili! Friderik Kamar, kuhar, pristojen v Brezno: Cecilija Kranjčeva, delavka, pristojna v Ormož; Miha Kompolšek, rudar, pristojen v Sv. Lovrenc na Pohorju; Albina Suherjeva, delavka, pristojna v Gu-štanj; Jakob Kahel, inženir, pristojen v Muto; Josip Koler, poljedelec, pristojen v Sladki vrh; Maksimiljan Kukovec, šofer in krojač Josip Kmetec, oba pristojna v< Krčevino pri Mariboru; Gertruda Koroščeva, pristojna v Pobrežje; France Mlinarič, inženir, pristojen v Studence; Marija Medvedova, delavka, pristojna vi Fram; dr. Egon Mezler, živinozdravnik, Pristojen v Ptuj: Ana Mihalec, uradnica, Pristojna v Maribor; Ana Namestnikova, perica, pristojna v Košake; Matilde Novakova, služkinja, pristojna v Polenšak; Janez Podhostnik, ključavničar, pristojen v občino Sv. Barbara v Halozah; Gabrijela Prelogova, zasebnica, pristojna v Maribor; Matija Pele, posestnik, pristojen v St. Janž pri Dravogradu; Marija Pfajferjeva, bolničarka, pristojna v Ptuj; Ivan Razboršek, ključavničar, pristojen v St. Rupert v Slov. goricah; Mihajlo Srež, duhovnik, pristojen v Bratonce; Janez Spitau, vrtnar, pristojen v, Prevalje; Elizabeta Škertova, kuharica, pristojna v Limbuš; Anton Strableg, trgovec, pristojen v Kapljo; Ernest Sren, trgovec, pristojen v Spodnji šentjakobski dol; Roza Šmidlova, zasebna uradnica, pristojna v Veliko Nedeljo; Ferdinand Štern, gostilničar, pristojen v Fram; Elizabeta Škerget, kuharica, pristojna v Limbuš; Marija Wendlova, kuharica, pristojna v Gornjo Radgono; France Wagner, trgovski potnik, pristojen v Ptuj; Amalija Wieserje-va, vzgojiteljica, pristojna v Maribor; Roland Wegscheider, trgovec, pristojen v Ptuj in Terezija Zavec, služkinja, ort* stojna v Maribor.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
ssssa
Mariborsko obrtništvo in slovenska narodna zavest
Stran 3.
■BranBBHaaM
POTREBA PO VAJENIŠKEM DOMU.
Prvo podlago za razvoj srednjeveškega Maribora so dali nedvomno obrtniki. Da se je razvil od nepomembnega kmečkega selišča do trga in mesta, se moramo zahvaliti samo njim. In obrtniki so bili tudi še dolgo pozneje jedro mariborskega meščanstva. Po sili razmer pa so se prav obrtniki najbolj vdajali tujemu nemškemu uplivu. Nekateri, seveda priseljenci s severa, so bili res tudi že začetkoma Nemci, drugi pa so kot mladi slovenski fantje prihajali v uk z dežele, iz Dravske doline, s Pohorja, z Dravskega polja, iz Slovenskih goric itd. In tu, sredi raznarode-nega okolja so se kmalu še sami navzeli tujega duha.
Pozneje, ko so Nemci in ponemčenci namenoma in zavestno odtujevali naš živelj svojemu narodu, so to delali tudi o-brtniki, in lahko trdimo, da so bili prav mariborski obrtniki, tisti, ki so napravili Nemcem največ uslug. Komaj so dobili z dežele v uk slovenskega fanta, že so mu pričeli vcepljati v mlade misli lažno zavest, da je postal meščan, da ni več kmet in mora zato postati tudi Nemec. Pri tem so delovali in vplivali složno mojstri in Pomočniki, ki so nekoč sami preživeli enako dresuro in nacionalno metamorfozo. Njihovemu vplivu se je polagoma Pridružil še vpliv ulice in — ženske. Hčere meščanov, vzgojene tako, da so fifedale s prezirom na deželo in zato tudi na slovenski jezik, govorico podeželja, so Zahtevale od svojih fantov, ženinov in mož, da govore le nemško in da postane Jo Nemci.
To avtomatično potujčevanje slovenske obrtne mladine je bilo docela razumljivo, če se zamislimo v takratno mentaliteto mariborskega meščanstva in v velik prepad, ki je v socialnem, kulturnem ter nacionalnem oziru zijal med mestom in podeželjem. Slovenci takrat nismo mislili nacionalno, pozneje pa, ko se je naša narodna zavest močneje razvila, Pa skoraj nismo imeli ne sredstev nemoči, da bi potujčevanje preprečili in si vzgojili slovenski samozavestni in odločni obrtni naraščaj. Do leta 1918. se razmere niso prav nič izpremenile v našo korist, kvečjemu še v našo škodo.
Tako se je zgodilo, da smo našli ob prevratu v Mariboru skoraj same nemško misleče obrtnike in trgovce, dasi so bili — kar že njihova imena pričajo — po ogromni večini slovenske krvi! In prav ti ljudje so dajali Mariboru in mu dajejo ?e £anes videz narodno mešanega, dvojezičnega mesta. Nekateri so se sicer zavedali svojega pokolenja in postajajo zo-Pet Slovenci ter vzgajajo tako tudi svoje °troke, drugi so pa ostali zakrknjeni re-negati. Delavnice in trgovine teh ljudi so
zato še vedno potujčevalnice za slovenske vajence in vajenke. Mojstri in pomočniki govore med seboj pretežno ali izključno nemško, zato morajo slediti njim tudi vajenci, dasi so Slovenci in so hodili od prvega razreda dalje v slovenske šole. Da se v takem vzdušju ne morejo povzpeti do narodne zavesti in ponosa, je razumljivo.
Poklicani činitelji so pa tudi dosti premalo storili, da bi se to potujčevanje slovenskih vajencev in vajenk v svobodnem slovenskem Mariboru preprečilo. Prepuščali so jih večinoma usodi. Le nekatera društva so se jih kdaj pa kdaj spomnila in jih skušala pritegniti k delu za narodno stvar. Posebno kvarno je pa dejstvo, da naši mariborski obrtni in trgovski vajenci še vedno nimajo svojega doma, ki bi jim bil zatočišče ne le v vsakdanjih življenjskih, ampak tudi v moralnih in nacionalnih zadevah. O tem perečem vprašanju se je v naši javnosti že veliko govorilo in nekoliko tudi pisalo, vendar dosti premalo. Zlasti se ni dovolj povdarila nacionalna potreba vajeniškega doma.
Dasi pa ta dom tako nujno potrebujemo, ga še vedno nimamo in zaradi sedanjih gospodarskih razmer tudi ne moremo upati, da bi ga mogli v doglednem času zgraditi. Treba bi bilo zato najti drugačno rešitev. Že v članku »Problem namestitve mestnih revežev« smo mimogrede omenili, da bi se prostor za vajeniški dom lahko našel v stavbah banovine v Strossmayerjevi in Gregorčičevi ulici. Sedaj povdarjamo to ponovno. Vprašanje je tako zelo važno in pereče, da nam vsako zavlačevanje rešitve veliko škoduje. Zato apeliramo na mestno občino, bansko upravo In vse ostale čl-nitelje, da se takoj lotijo dela.
Stranke, ki stanujejo sedaj v teh zgrad bah, bodo proti temu seveda protestirale in skušale delo ovirati, toda povdariti mojamo že vnaprej, da gre tu za tako važno nacionalno zadevo, da se interes tam stanujočih strank napram njej docela izgubi. Zasebne stanovanjske hiše se v Mariboru še zidajo in se bodo zidale, javne stavbe pa se bodo kdo ve kdaj.
Učite se pravilno
Nivea-cremo.«oljem
To se piavi, nikd;r ne sOlnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadtgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciema in Nivea-olje str nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože. ki bi vsebovalo Eucerit, nekaterem temelji edinstveni učinek. 40 t
Nivea krema: Djn 5-- do 22 —
Nivea olje: Din 25 — do 35 —
Jugosl. P. Beiersdor* & Co. d. s. o. J., Maribor
lioreci sodlšta
Uboj
Po krajšem odmoru je bilo danes dopoldne pred tukajšnjim okrožnim sodiščem več obravnav. Prvi je stopil pred mali kazenski senat 26-letni oženjeni delavec Maks Welzer iz Zgornje Polskave, obtožen, da je 19. junija t. 1. v Selah za-
bodel z žepnim nožem Štefana Žigartav vrat in mu prerezal žilo odvodnico. Zabodeni Žigart je kmalu nato izkrvavel in izdihnil. Ozadje krvavega dogodka je bila ljubosumnost. Obtoženec in Marija Sternova sta oba služila pri gostilničarju Kacu v Zg. Polskavi. Čeprav je bil obtoženec oženjen, sta se s Sternovo kmalu 'pobližje spoznala in je prišlo med njima tudi do ljubavnega razmerja. Za vse to je zvedel Štefan Žigart, ki je bi! oče Štefkinega nezakonskega otroka in začel je svoje nezvesto dekle zalezovati. Usodnega dne je srečal Štefko in svojega tekmeca na nekem travniku, ko sta šla iz vinotoča domov in pozval je obtoženca, naj mu poVe, kaj ima z njegovim dekletom. Obtožencu je zavrela kri, potegnil je iz žepa nož in zabodel Štefana v vrat. Pri obravnavi se je obtoženec zagovarjal, da ni imel namena Štefana usmrtiti, temveč le malo »pičiti«. Po kratkem posvetovanju je senat obtožen-čevo krivdo potrdil in ga obsodil na 6 let težke ječe In trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojenec je kazen sprejel.
Kradljivi cigani
Na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom so sedeli danes dopoldne tudi trije prekmurski cigana: Alojz.Mencinger, France Baranja in Ladislav Horvat. Vsi trije so bili obtoženi raznih tatvin in vlomov. Obtožnica navaja, da so letos v februarju vlomili v Gleichenbergu v Avstriji v trgovino Karla Tatferja in odnesli raznega blaga v vrednosti okoli 16.000. Din. Iste noči so vlomili tudi v trgovino Ensbrunerja, kjer so pokradi razno ma-nufakturno blago v vrednosti nad 10.000 Din. Obtoženi cigan Mencinger sam pa je vlomil na več krajih v Murski Soboti. Tam je vlomil v zaklenjeno stanovanje Terezije Ribaričeve in pobral vse, kar je bilo kaj vredno. Odnesel je razno obleko, perilo, dve zlati uri. uhane in prstane v skupni vrednosti 7.000. Vlomil je tudi v trafiko Irme Sokolove in v trafiko Dragotina Pojbiča. Ko se je tako pošteno založil s tobakom, je odnesel srečno pete iz Murske Sobote. Nekaj dni
pozneje je še obiskal delavnico Ivana Tota, kolarja v ‘Dolnji Lendavi, kateremu je odnesel razno kolarsko orodje.
Obtožen cigani so krivdo v glavnem zanikali, priznali so le neke malenkostne tatvine. Cigan iaže in krade in kdo mu more verjeti. Obsojei so bili: Al. Mencinger na 6 let težke ječe, trajno izgubo častnih državljanskih pravic s pridržkom petih let po prestani kazni; France Baranja na 2 leti težke ječe in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let; Ladislav Horvat pa na 3 leta težke ječe in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let.
Obe razpravi je vodil vss. g. dr. Tom-bak, prisednika sta bila okrožna sodnika gg. dr. Travner in Kolšek. Obe obtožnici je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik. Obtoženca Welzerja je branil ex offo g. dr. Bergoč, obtožene cigane pa g. dr. Fornazarič.
SokoEsftfo
TEKME V ODBOJKI V FRAMU.
V nedeljo so bile v Framu pod vodstvom okrožnega načelnika br. Ferša tekme mariborskega sokolskega okrožja v, odbojki. .
Nastopila so sledeča društva: Studenci, Fram, Rače in Slivnica ter naraščaj omenjenih društev.
Najprej je bila tekma med Studenci in Framom. Igra je bila zanimiva in Fram-čani so bili za Studenčane trd oreh. V prvi igri so zmagali Framčani v razmerju 9:15, nakar so Studenčani napeli vse sile in zmagali z 18:16 in 8:15. Zmagali so tudi nad Račani v razmerju 2:15 in 8:15. Tudi tekma med Račami in Framom je bila zanimiva in je končala v prid boljšim in, fizično močnejšim Framčanom. Studenški naraščaj je izšel iz tekmovanja kot favorit in si pridobil 6 točk. Prihodnjo nedeljo se bodo tekmovanja nadaljevala v Limbušu.
Seja TO
mariborske sokolske župe bo jutri y sre«-do ob 20. uri v župni sobi.
foeminfaite ie CMD
Jože Kostanjevec:
K Bezjaku!
Iz cikla »Spomini na davno prošle dni«.
»Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo,« tako poje naša narodna pesem. Pa ga vendar prodajamo in včasih do zadnje kaplje prodamo, vsaj mi, kolikor nas je »manjših«. Menda zato, da ga pozneje zopet kupujemo po krčmah, ki so vsakemu pravemu Slovencu prav tako pri srcu kakor cerkve.
»Kam greš?« sem vprašal zadnjič našega hlapca Miho, ko sem videl, da se mu nekam tako silno mudi. Bilo je v nedeljo popoldne.
»V cerkev,« je odgovoril veselo.
»Saj še ni zvonilo,« sem pripomnil,
»O, že zvoni, pa Vi ne slišite«, se je zasmeja1 in zavil za ogel.
Stopil sem za njim. V ravni črti je šla Pot proti božjemu hramu, ki je stal nekoliko vzvišen nad vasjo in čigar široko odprte duri so tako ljubeznivo vabile, da hh prestopiš in za njimi v prijetnem, po kadilu prepojenem hladu ohladiš svoje znojno telo in otreseš težo svoje grešne duše. Pa Miho je vse to zastonj vabilo, saj se danes ni potil in njegova duša je bila prav tako lahka kakor njegove noge. Trla ga je samo huda žeja. Še ozrl se ni fia gor; izgini! je kakor kafra za onim Ovinkom, ki gleda naravnost v Bezjakovo krčmo. In tja noter je »padel«, v svo-o »cerkev«, »Besede mičejo. a vzgledi
vlečejo,«-pravi zopet neki pregovor. Tako se je zgodilo, da je Mihov vzgled tudi mene povlekel in da sem brez hudih očitanj svoje lahkomiselne vesti krenil po njegovi poti.
»Mi Slo venci vinca ne prodamo...« mi je venomer šumelo po ušesih in polglasno ukalo v meni. Veselo je sijalo solnce nad cerkvenim zvonikom, majhni beli oblački so pluli po modrem, visoko se spenjajočem oboku kakor ponosni iabudi z vprašujočimi vratovi po naših temnih ribnikih. Svetile so se nizke hiše in pred in za njimi s cvetjem zarastli vrtovi; pozdravlja1 je z dekliških oken »roženkravt, nagelj-ček, rožmarin.« Tam visoko nad vasjo so črneli med sivimi skalami mladi gosti borovci, višje gori na slemenih stare ponosne smreke in jelke. Vse je bilo videti tako umito in praznično oblečeno kakor dekleta, ki so me srečavala in pozdravljala na poti. Vse okoli mene je pelo večno-lepo visoko pesem in vabilo v svoje mehko naročje, a moja lahkomiselnost je bila tolikšna, da sem preslišal vse te glasove in da mi je še vedno šumelo po ušesih: »Mi S'ovenci vinca ne prodamo...« In tako sem kmalu na to cepnil za Mihom v Bezjakovo krčmo...
Bezjakova krčma! Kaj bi jo opisal in čemu? Po Slovenskem so vse enake. Okoli vseh in v vseh enako ozračje, enak vonj, enaki zatchli prostori, enaka per-mojduševska oprava, enaki krčmarji in krčmarice, enaki vsakdanji gostje. In enake hčere enakih krčmarjev, sestre enakih bratov. Nad vsem pa neka čudna svetlo-
bo, svetloba severnega tečaja, neka mehkoba, dobrodušnost in lahkoživnost. In harmonika. A ker smo vsi, kolikor nas je »malih«, podobni tej svojati krčmarski ne samo po hrbtu, ampak tudi po lepih navadah in staroslovenskih običajih, zato smukamo tako silno radi v te cerkve kakor martinčki na solnce...
»O, Bog daj,« me je pozdravila Bezjakova Marica. »To je pa res lepo, da pridete še pred večernicami.«
Poredno se je nasmejala ,in me vščip-n;la v laket. Ponudil sem ji še drugo, pa se je naglo ogrenila in stopila po vino.
Mimo zasedenih miz v prvi sobi sem se preril v drugo, ki je bila namenjena »boljšim«. Miha se je potuhnjeno skrčil v kotu, ko me je zagledal na pragu. V drugi s°bf sp sedeli samo trije gosti. Bili so to odlični in odločni možje v vsakem oziru. Načelnik, naše pol ure od vasi oddaljene postaje, gospod Jerhar, naddavkar iz bliž žnjega trga, gospod Pestič, in večni študent, gospod Miroslav Kvas.
»O, stric, tudi ti tukaj?« je zavpil študent. »Prisedi, duša, sami človeki smo tukaj. Bodi tudi ti človek!«
Tudi druga dva sta me spodobno pozdravila, zato sem prisedel radevoljno in brez posebnih pomislekov. Marica mi je bila že za hrbtom s Četrtinko rumenega, ki ga je svečano postavila na mizo.
»Ne daj se motiti, gospod načelnik,« se je obrnil študent proti Jerharju. »Ta rad posluša kaj takšnega kakor pripoveduješ ti« (pbkazal je name). »Torej si kaj danes kosil?«
Gospod načelnik se je obliznil, pokazav-ši svoj lepo opiljeni rdeči jeizik, ter govoril:
»Eh, juhica je bila takšna, da bi se je ne branili angelci. Rumena, mastna, kurji želodček in jetrca v njej, vse tako sveže in veličastno kakor zagrebška katedrala. Pa samo nekoliko mehkejše.«
Zasmejal se je in se ni mogel nehati smejati tako hitro, z njim so se smejali tudi drugi in sem se smejal celo jaz.
»Pa želodček in jetrca, odkod je to dvo je prišlo? Na njivi ni zrastlo,« je dejal davkar, ko je salva ponehala.
»Čakaj, čenča. Kdo tega ne ve? Tako neumen dovtip!« se je jezil načelnik. »Še tega ne veš, da takšne reči rastejo in zrastejo na gnoju. Tudi to je zrastlo. Tako se je cedilo od kapunčkovih prsi in bederc, ki sem jih obiral, ko sem posrkal juhico, da sem potreboval dvoje servijet, če sem hotel ostati spodoben proti samemu sebi in če nisem hotel prekositi svoje žene, ki je imela na vsaki redki brčici svoje častitljive okrogle brade in podbradka kar cel potok rumeno trepečočih zalizkov.«
»2e sama na sebi je tvoja gospa tako krasna, kakšna je morala biti šele danes opoldne,« je dregnil študent.
»To tebe nič ne briga, šema,« je dejal načelnik in pomolil proti študentu figo svoje desne roke...
Kako se je ta »štorija« tistega popol-dheva in večera nadaljevala in končala, Vam pa opišem prihodnjič, ako boste hoteli poslušati.
Snažile svoje čevlje z našo kremo, 1 škat-Ija Din 4‘-
Sandali
za tople poletne dneve s podplatom iz najboljšega krupona
OTROŠKI vel. 9-1	Din	4Q	.
Žlica in kljukica Din 4--
Sandali
■■■■■1	Vrsta	2944-00
ne žulijo niti nog niti žepa. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile. Udobni so m lahki
Lufov vložek Din S*.
Priporočamo Vam, da nosile poleti lufove vložke. Udobneje Vam be, noge se Vam ne bodo potile
■I« moški z flek sibl usnjatim podplatom
'1.	vrsta	2927-15
Udobni in okusni polčevlji iz črnega ali rujavega boksa. Neob hodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo
prej Din 99*-, sedaj rujavi Din o».-
Za malo denarja boste dobro in solidno obuti! Obiščite našo prodajalno, poisknsite to udobno obutev in jo kupite samo tedaj, ko se prepričate, da je več vredna kot pa stane
Pri nas dobite dobre in cenene nogavice:
Dve gospodični,
mladi in petični se želita seznaniti z inteligentnima gospodoma v svrho ženitve. Samo resne ponudbe pod značko »Plavolaska in brinetka« na upravo »Večernika«.	3006
Dva velika lokala
v novejši zgradbi s prostornimi kletnimi prostori na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v upravi lista. 2294
J NOVO ! Aleksandrova cesta I9J (zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, suhor. I. marib. delavska pekarna.
Kupim dobro ohranjen radio-aparat.
Naslov v upravi »Večernika«. 2350
Predno vam bo kolo ukradeno
javite pri »Kolazaščiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506______________________2347
Sobo in črkoslikanie, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Modne novosti
Brez posebnega obvestila.
za dame in gospode tei šiviljske potrebščine v modni trgovini
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga ozir. mati, svakinja in teta, gospa
zasebnica
v nedeljo, dne 24. julija J932 ob 5^20. uri po dolgi mučni bolezni sprevidena s tolažili sv. vere v 62. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnice bo v sredo, dne 27. julija ob 17. uri iz mrtvašnice v Studencih pri Mariboru.
Sv. maša zadušnica sc bo darovala v četrtek, dne 28. julija ob 6. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, Studenci, dne 26. julija 1932.
Alojz Feri, soprog.
Lojze, sin, ter vsi ostali sorodniki.
Preminul je danes ob pol 1. uri zjutraj naš dobri oče, gospod
Matevž tternad
posestnik v Račah.
Pogreb bo v sredo 27. julija ob 15. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Žalujoča žena z otroci.
Učenko s primerno šolsko izobrazbo
sprejme Vicel, Gosposka ulica 5.	2351
Stanovanje, (velika soba s štedilnikom)
takoj oddam. Pobrežje, Zerkovska cesta 33.	2349
Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama, prost vhod, električna razsvetljava. Aleksandrova cesta 55 I.
2338
VOHUNI
''Urita 8.	_	v'	Mariborski	»V	E	Č	E	jSfrtf	V	M	a	r	I	S	o	r	u,	dne	26.	VII.	1932.