Kulturni tolar po vzorcu republike
Že nekaj časa je v naši občini veliko besed o kulturi. Pa ne le zato, ker je kultura zrcalo obči-ne, lahko bi celo rekli njene lastne kulturnosti, pa tudi ne zaradi sicer vedno manjkajoče-ga denarja, pač pa zato, ker se je občinski izvršni svet na zah-tevo skupščine lotil temeljite reorganizacije kulture.
Kaj naj bi ta reorganizacija prinesla? Več denarja? To bi težko rekli. Nobenega dvoma ni. da kultura vedno neposred-no deli usodo gospodarstva. njegove uspešnosti ali neu-spešnosti. in s tem tudi nosi posledice razmer. ki na gospo-darstvo vplivajo. Poleg tega občinska kultura še dodatno in poostreno deli usodo svoje veeje, republiške sestre. In po napovedih za prihodnje leto, ki so vse prej kot optimistične, bosta obe, republiška in občin-ska kultura (poleg mnogih drugih vej družbenega življe-nja) morali še bolj zategovati pas. Napoved tega je tudi prvi-krat objavljeni občinski razpis za sredstva kulture (in športa) po republiškem vzoru, kjer se za denar, kolikor ga bo, pote-gujejo posamezni projekti v sklopu ZKO in zunaj njega. ki bodo za začetek morali zago-toviti najmanj 30 odstotkov lastnih sredstev, če bodo hoteli sploh pristaviti piskrček k pro-računu.
Kjer lahko z gotovostjo na-povedujemo, da je pred nami obdobje r.ajbolj suhe od sed-mih krav, je treba pač tisla sredstva. ki so, čim bolj smotr-no in elastično uporabiti. Že iz podjetništva je potrjena izkuš-nja, da so majhna podjetja bolj elastična, se hitreje prilagajajo in so bolj polna lastne iniciati-ye kot okosteneli konglomera-ti. Zato se je reorganizacija ob-činske kulture usmerila k do-sedanjemu Zavodu za kulturo in izobraževanje, ki je v sebi združeval vse od knjižnice do Jurčičeve domačije na Muljavi in kinematografije (ustanov-lien oa ie bil leta 1983 še eelo
z večjimi ambicijami, da bi na-mreč pripravljal vse mogoče kulturne prireditve. izobraže-val odrasle in celo izdajal ob-činski časopis). Po številnih pogovorih članov izvršnega sveta z vsemi. ki jih takšne or-ganizacijske spremembe v kul-turi zadevajo. so bili vsi enot-nega mnenja. da bo najbolje zavod v sedanji obliki razpusti-ti in v skladu s priporočili re-publiškega ministrstva za kul-turo ustanoviti knjižnico kot samostojen zavod. s soglasjem republiškega ministrstva za šolstvo pa tudi glasbeno šolo kot enak samostojen javni za-vod. Oba dosedanja sestavna dela Zavoda za kulturo sta že doslej pokazala veliko živah-nost, gibčnost in prizadevnost. tako da je njun kulturni in ustvaijalni vpliv čutiti po vsej občini.
Kaj pa kinematografija? S sklepom o prenehanju Zavo-da so prešle vse pristojnosti in tudi lastništvo na občino. tako da bo izvršni svet podelil kon-cesijo tistim. ki bi se želeli uk-varjati s kinom. Zaenkrat kaže ta interes le Dobrepolje. saj je zanimanje za filmske predsta-ve v Grosupljem in Ivančni Gorici povsem zamrlo. Jurči-čevino ter Kulturni dom Gro-suplje bo do nadaljnjega izvrš-ni svet prepustil v upravljanje Zvezi kulturnih organizacij in tako povezal profesionalno kulturo z njenim Ijubiteljskim segmentom, to je s kulturnimi društvi. ki so Zvezo tudi usta-novila. Veliko skrb za Jurčiče-vino kot svojo neposredno kul-turno zgodovinsko dediščino že vrsto let kažejo Muljavci sa-mi, želijo pa si pri tem več stro-kovne pomoči. Če bosta v ta namen pri ZKO zaposlena dva človeka s polovičnim osebnim dohodkom, ki sta sicer doslej delala v okviru Zavoda, si je mogoče obetati prihodnje leto kljub manjšemu denaiju bolj-še rešitve.
BOGI PRETNAR