Brezplačno. AGITACIJSKA ŠTEVILKA V Trstu, v nedeljo 22. novembra 1908. Brezplačno. PROSTA VODI POT K NAPREDKU ZELEZNICR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo se nahaja v Ti^stu n lica Boschetto, 5 - Telefon 1570. UpravniStvo Dunaj V. Zentagasse 5. Izhaja v Trstu I in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za celo leto 0.40 K. za pol leta 4.70 K. Pozanicziin štev. is vin. hiše do hiše, od moža po vseh delavnica čuvajnice, pa ■id t,ndi ne Današnji dan, hodi rdeča nedelja železničarjev. Ta dan, ki je posvečen agitaciji med zapeljanimi in indiferentnimi tovariši, hočemo ižpregovoriti z Vami železničarji, nekaj prav iskrenih besedi h in upamo da bodete o njih tudi resno razmišljevali. Raziskujte naša izvajanja in jih raznesite od do moča ! Raznesite jih ne pozabite na samotne na pisarne. Kaj je is rešila organizacija, od svojega obstanka nem do danes S Tako in podobno je besedičenje vaših političnih nasprotnikov, ki so železničarjem vedno za petami. Kaj radi vam pripovedujejo, da organizacija sicer, sprejema vaše prispevke, da pa za vas ničesar ne stori, da, še celo vedno ponavljajo staro pesem, o izdajstvu. In ri s/e poklicani, da raziskuje/e, na kateri strani je resnica ! Niti dva desetletja nista potekla, odkar sc je vstanovila železničarska organizacija. Ta doba ni epohalna, da bi se moglo zahtevati temeljite izpremembe železničarskih razmer. In ako zasledujemo razvoj strokovnih organizacij drugih dežel, najdemo, da je poteklo mnogih let, brez najmanjšega rspeka, ker je bilo treba kocentrirati vso moč, da se je doseglo koalicijsko grnvo-pruvico do obstanka. Kake razmere so pri nas i V razmerah, v katerih bi bil največji optimist obupal, se je pred 16. leti vstanovila organizacija. 1’ temi ind i faren t i zrna so železničarji živeli, najmanj pa je bit njih položaj znan javnosti. Meščanske stramhe so se za cboge železničarje brigale bore malo, če se nebi bita brigata za njih socijalna demokracija, ki je edino jioklieana zastopnica rečnega ljudstva. To je bita ona stranka, ki je nastopila odločen boj proti vsem železniškim upravam, tedaj, ko sta Iladeni in (Int/enberg razpustila železničarsko organizacijo. Stenografični zapisnik avstrijskega državnega zbora, v katerem se je moralo razpravljati po nujnem predloga, ki so ga vložili radi razpusta organi zacije, soc.-demokratični poslanci je dokument, ki kaj lepo osvetljuje. sovraživa meščanskih strank napraru železničarjem. Kaj je dejal tedaj ni krščansko soc. poslanec dr. Krek t! Izjavil je, dočim so se nemški in češki nacionalni zaničljivo posmehovali, sledeče: Razpust je bil nujen v interesu železničarjev. (živahni protest soc.-demokratov) v občem interesa, v interesu vlade, države, vere, morale in pravice. (Burni ugovori pri socialnih demokratih. Pritrjevanje desnice državnega zbora.) Železničarji so imeli le škodo od lak e or ga i ciza c ije. , In danes, ko ista organizacija, katero je vlada v radost vaših nasprotnikov razpustila, zopet cvete in se močno razvija in od dne do dne močnejša postaja, vas hočejo ravno isti nasprotniki vašim lastnim interesom odtujiti; nekdaj še osamljene, so Vas zaničevali, sedaj se vas pa boje, ker ste pričeli zbirati svoje tovariše v organizacijo! Vi, v železniški službi osiveli, pomislile, kako se je vam nekdaj godilo in povejte to mlajšim! Brezkončno dolg delavni čas, brez odporu oči-, sramotno nizke plače katerih plačevati se je sramovala še celo hišna obrt, laka je bila osoda tedainih uslužbencev. Tudi danes še obstojijo razne nedostatnosti in dosti boja bode še treba, v izvršitev socijal-nih uprašanj železniških vslužbencev. Ali, priznati je treba, da so se razmere močno predrugačile. Razlika je velika, od nekdaj, pa do danes. Organizacija vam je otvorila pot, da lahko vaše interese zastopa, potom posredovanja. Nebrojno je število za vas izvršenih posredovanj. Koliko je organizacija dosegla od leta 1905 pa. do danes, je razvidno in tabel, katere prinašamo na drugi strani; mesto besed naj govore številke. Da navedemo en primer, je pred letom 1900 bilo pri državnih železnicah odvisno avanziranjo v višje razrede, od izpraznjenih mest. Leta 1906 se je po pritisku organizacije od/muci/ ta stari sistem, pa se je upeljalo automat ično ura n z i ra nje, za pod n rudnike in ■uslužbence, do najvišjega plačilnega razreda. Na podlagi te preosnove je stopiio še v letu 1000 BIOO vslužbencev v višje plačilni’ razrede, dočim bi' po starem principu sistemiziranja, doseglo višje razrede, komaj 1000 vslužbencev. /jG leta 1907 se je automatično avanzi-ranje izdatno zboljšalo, vsled zvišanja začela ib in 'konečnih plač, skrajšanja čakalne dobe in avrs/il ve novih pod urad n iških mest. Stroški, za izvršitev omenjenih poboljškov so iznašali dva in pol milijona kron. V dosego 'obširnega pregleda omenjenih priboljškov navedemo, najvišjo plačo čuvajev pred 'letom 1906, (720 K) po tem letu pa (1500 K). Poleg tega izboljška so se čakalne dobe skrajšale od .5 let na 9 bdi. v višjih plačilnih razredih pa na B leta. Pa tudi pri vsili drugih poduradniških in vslužbenskih kategorijah se je izvršilo enako dohodniško izboljšanje. Da se strokovna društva in zveze dozdevajo oblatnijam nevarnejši nego izobraževalna društva, nam je dobro znano že iz dejstva, da se iste periodično preganja. Ne samo, da je državna oblast skozi desetletja preganjala vse one delavce in zaupnike ki so se drznili javno priznati se pripadnikom stranke, temveč sojih metali na cesto tudi tovarnarji. Na ta način od kraja do kraja preganjani delavci, so bili konečno primorani umolkniti, da so mogli obdržali kos bornega kruha. Naravno je, da delavci v takih razmerah niso mogli doseči znantnih vspehov in zvišanje dnine za 20 do 40 vin. je pomenilo že precejšen napredek. V dvajsetletnem trudapolnem in nevarnem delu, je deiavstvo želo manj vspehov, ko sedaj v eneiu letu. /.elezničarji sami razpolagaje, če odštejemo tiskarje, klobučarje in rokovičarje z večjimi denarnimi sredstvi, ko tedajno celokupno delavstvo. Naša centralna glasila so dosegla tedaj komaj 5000 izvodov naklade, dočim sedaj samo železničarji razpošiljajo 60.000 izvodov. V kljub temu je bilo tedaj na tisoče delavcev ki se niso ustrašili nevarnosti in muk izvirajočih iz delavskega gibanja, pogumno so se podali v boj, in nikdar niso vprašali po dobičku. Prepričani so bili, da se bojujejo za boljšo bodočnost delavstva in to jim je zado stovalo. Junaško delo teh trpinov, je pognalo sad šele po končanem hainfeldskem strankarskem zboru. Maloštevilna strokovna društva, so se jela združevati v zveze, ki so izdajale strokovna časopisja in stem kakor tudi z kongresi in konferencami polagoma razširjale do tedaj še prečej majhen delokrog. Če je tudi tedaj še preveval državno oblast reakcijonarni in delavstvu sovražni duh, je le-to vendarle, s praznovanjem prvega majnika leta 1890, podrlo zadnjo ograjo avstrijske reakcije. Strokovnim organizacijam se je tedaj odprla prosta pot in število strokovno organiziranega delavstva je nazaščalo in narašča od leto do leta na tisoče naslanjajoča se, na paralelni naraščaj v politični organizaciji. Prostorno mrtvaško polje je pokrito z mrliči; reakcija je izkopala grobove, misleč, da je udušila gibanje; najboljši sodrugi počivajo v grobu, ali njih navki niso umrli, marveč žive med delavci nadalje in jih spodbujajo k novim bojem v blagor proletarijata. Še je nekaj starih bojevnikov, ki so se postavili na čelo njim pripadajoči organizaciji in pomagajo izzidavati mogočno slavbo strokovnega gibanja. Brezdvo-mno je dosti teškoč in notrajnih bojev glede oblike organizacije in prispevkov, ali v stvari sami, prenašajo stari sodrugi z veseljem ves trud in vstrajno premagujejo malenkostno sebičnost na novo vstopivših. Ali hujši sovražnik delavstva kot je to bila reakcija, vzdiguje ponosno svojo glavo, to je pregrešna brezbrižnost poklicnih tovarišev. Ta novi sovražnik preprečuje napredek strokovnih organizacij, zadržuje akcijonsko zmož nost pri stavkah in sporih, kateri se dajo vsled tega le delomo izvojevati ali še celo končajo z negativnim vspehom. Vsak poraz pomnoži število nezadovolnežev v organizaciji sami. dočim pa na drugi strani, odbija izven organizacije stoječe. Vkljub temu narašča člansko število v vsili strokah, s članskim naraščajem, se pa množijo in zvišujejo vspehi. In če so tudi vspehi še majhni v priglihi z splošnim napredkom človečanstva, vendar se isti vedno zvišujejo če tudi ne v isti meri da bi zadovoljili polovičarje in malenkostne ljudi v organizaciji: služijo vendar onim ki imajo nekak splošen pregled v zpodbujo k novem delu. Pospeli smo se do gigantskih bojev, katere so izvojevali opekarji, kovinarji, rudarji in tkalci. Pa tudi železničarji so zapustili pot ponižnih prošenj in deputacij, izvojevali so častno pasivni odpor, stavko v dunajskih delavnicah, v tržaških skladiščah, dokler je za-mogla državna strokovna komisija poročati, daje število strokovno organiziranega delavstvu preseglo pol milijona. Kako visok*' obresti vam nosi v organizacijo vplačani denar, je razvidno iz sledečih številk: F treh letih so n plačali člani v organizacijo BOO.OOO kron; vslužbenci vseh avstrijskih železnic so dobili v treh letih priboljškov, ki visoko presegajo, svoto 40 milijonov kron! ('e pa pomislite, da so dobili člani s podeljenjem pra-vovarstva, s podporami deloma svoj uplačani znesek i t. d., zopet nazaj, potem presega kapitalizacija uplačanih doneskov za mnogo znesek 40 milijonov kron. Jeli taka pridobitev res tako malenkostna in ničevna?! Učite se ispoznavati in umevati predstoječa dejstva! Razmišljajte, koliko ste dosegli s pomočjo organizacije in kako žalostne bi bile vaše razmere, če nebi imeli lastne organizacije! Raziskujte obrekovanja svojih nasprotnikov, ki vas odvračalo od vaše organizacije in vaših interesov! Če ste pa spoznali resnico, ravnajte se po njej. Odgovorite svojim nasprotnikom z mnogo-brojnim pristopom v organizacijo! Poskrbite da se bode razširjala in tako postajala močnejša od dne do dne! Kdor je prijatelj lastnih interesov, ta naj agitira in nam pomaga jo spopolni/i na lOO.OOO članov! Na delo toraj, sodrugi! Živela^ mednarodna strokovna organizacija železničarjev! Živela bratska solidarnost! Odkritosrčna beseda starejših, ki naj služi v svarilo mlajšim. Danes, ko železničarska glasila trobijo v svet, oznanjajoč po vseh krajih te države, železničarsko solidarnost, v kateri naj najdejo obupani in trpeči pogum zaspani se naj pa vzdramijo in prično najmifueše delo, v blagor železniškega proletarijata, dovolite nam, d a i mi v boju in službi osiveli veterani delavskega razreda, pregovorimo odkritosrčno besedo m la-dim v železničarski organizaciji, s prijateljskem opominom, ki naj služi v spodbujanje onim ki mislijo, da je zadosti beseda *sem organiziran*. —- Sezidali ste Vaše poslopje ki se ponosno vzdiguje proti nebu in v katerem je pripravljenih 50.000 bojevnikov. — Imuni poslanci vas zastopajo in obravnavajo v Vašem imenu z ministri, zavedajoč se vaše sile. - Vsikdar, ko se pripravljate k boju, pretresa vaše tlačitelje strah, zavedajoč se, da vas ne morejo prevariti več z onimi sredstvi s katerimi so nam nekdaj odgovorili na naše najmanjše zahteve; korak za korakom se umikajoči podjetniki še udajo vašim zahtevam in želje, ki jih mi nekdaj niti izreči nismo upali, se vam priznavajo kot pravice. v etudi dane koncesije ne izpolnijo Vaših želja v polni meri, so to ziiatne pridobitve, za katere smo mi zaman prosili desetletja. Od leta 1860 do zadnjih obtožb na Češkem proti dr. Adlerju radi tajnih homatij, to je do konca leta 1880 je bila ustanovitev delavskega društva in izvrševanje koalicijskega prava delavcev, priznana kot državi nevarna. Ravnotako, kakor je še danes na Ogrskem v navadi, seje tudi pri nas leta in leta prakticiralo pravila delavskih društev pustilo ležati nepotrjena pri raznih namestništvih Strokovno društvo tekstilnih in manufak-turnih delavcev v Rajhenbergu se je moralo za dovoljenje pravil boriti deset let. Delavska društva od I. 18(>8 pa do 188(5 so bila po navadi razpuščena po kratkem obstanku ; njih člane in odbornike se je uklenjene odvedlo v zapor ter se jih obtožilo na, podlagi ki sodijo o tajnih homatijah. Facit teh tožb je bila obsodba vseh obdolžencev na 1—6 mesečni zapor. Od ministrov (»iskra do Taaftea se ni izvršila nobena stavka da ne bi orožniki intervenirali in sicer vedno v prilog podjetnikov. V mnogih slučajih se je radi najmanjšega povoda streljalo na stavkujoče, posledica pa je bila. da je mnogo ranjenih in tudi mrtvih pokrivalo tla. Upravni aparat je preveval reakcijonarni duh, vsaka zahteva delavcev po zvišanju njih plač če tudi le za krajcar, kakor zahteva po razširjenju političnih pravic, sc je smatralo državi nevarno početje, katero se je strogo nadzorovalo. — Prva delavska demostracija za koalicijsko pravo, enako volilno pravico, zbo-rovalno, društveno in govorniško svobodo, koncem 18li0 leta, je končala s tem, da so vtaknili deputacijo, ki se jo napotila v ministerstvo v zapor in obtožili radi veleizdaje. Člani te deputacije so bili obsojeni v večletno ječo; stavka tekstilnih delavcev v Svarovu se je pa zadušila s krvjo delavcev. Na tisoče delavcev je stokalo po zaporih, ker so bili na sumu, da so socialni demokrati, na stotine jih je izgnalo iz mest, dočim se je za one delavce, ki so bili slučajno brezposelni predlagalo, da se jih postavi pod vlačugarski zakon. In tako sc število dobrouspelih plačilnih bajer redno bolj in bolj znižuje, vkljub neizmernemu napredku podjetniške organizacije; izdatki za pravovarstvo, podpore in izobrazbo presegajo milijone. Paralelno s tem velikanskim napredkom korakajo socijalni demokratični železničarji naprej proti svojem cilju. In miljoni, katere je organizacija svojim tovarišem v zadnjih letih priborila, dokazujejo vspešnost železniške organizacije. Ali ravno pri raziskovanju teh velikanskih vspehov se stari ne morajo vzdržati, j da ne bi predbacivali mlajšim nizkotno cenitev ! teh vspehov, ki je pa le posledica nerazumlje- j vanja kulturelne in gospodarske moči, ki jo j vsebuje strokovna organizacija; to pale radi | tega, ker manjka večini delavstva staro navdu- j šenje, katero mirnim srcem prepuščajo manjšini članstva, sami pa le skušajo omalovaževati te ogromne pridobitve. Starejši smo se morali bojevati desetletja za prihodnost, kar smo tudi vsikdar radi- storili, ker nas je Vodilo navdušenje za dobro stvar. Stari smo sejali, vi mladi pa žanjete in ne znate te pridobitve oporabiti v svrho pridobitve novih navdušenih sobojevnikov za nadaljno delo. Neštevilni so v vaših vrstah egoisti, katerim je delo za skupnost tuja stvar. Ker je pa le sodelovanje in boj vir navdušenja, in navduševal, ne plamti več v vaših src,ih nas stare tisti ogenj, ki jo spodbujal da smo prenašali največje težkoče. Ce hočete dovršiti delo, ki smo ga mi stari pričeli, potem se ozrite na naše junaške boje katere so izvojevali stari strokovno organizirani delavci, ki se niso ustrašili ne preganjanj ne neuspehov; posnemajte jih, če vam je za dobro stvar. Pokažite železničarjem razvoj delavskih organizacij, dokažite jim, kako so se morali bojevati stari za kraj-carsko zvišanje, medtem ko vi pridobite miljone. Podkurite srca vsem onim, da bode vsplamtelo navdušenje in solidarnost. Le po takem delu bodete občutili notranjo zadovoljnost, in nepričakovani razvoj železničarske organizacije. ue se bodete ravnali po teh nasvetih, potem ne-bodete več obsipavali onih, ki so vklub vašej brezbrižnosti železniškemu proletarijatu toliko dobrega pridobili, temveč bodete z njimi vred korakali, pospeševali njih delo, ter tako stopali | od zmage do zmage. NAŠI VSPEHI! Kdor seje uskvarjal že celo vrsto let z agitacijo mej različnimi delavskimi strokami ter imel priliko spoznavati gmotno stanje tisočev iu ! tisočev delavcev in opazovati njih borno in mizerno življenje, oni mora upravičeno trditi, da pozna natanjko ne samo njih razmere, v katerih životarijo nego da je spoznal tudi njih značaj, njih slabe in dobre lastnosti. Kaj naj vendar v tem pogledu porečemo o železničarjih, ki imajo v Avstriji jedno najbolj razvitih strokovnih Organizacij, in katerej ! imajo danes zahvaliti nešteto dobrot bodi glede | zboljšanja njihovego gmotnega kakor tudi mo | ralnega položaja. Kaj porečeš o železničarju, | starem sodrugu iu starem članu naše organi-i zacije, ki te še danes vpraša: kaj pa je soci-'■ alnodemokra/irna organizacija za železničarje stvorila. Ti ki se zavedaš, kaj si bil pred organizacijo in kaj si sedaj, ko si postal iz pra-vego sužnja človek in te je organizacija oborožila s človeškimi pravicami ter ti preskrbela tudi človeško življenje, se bodeš vprašal, kako ! vendar more ostati še kodo železničarjev in tako nepremišljeno, tako nehvaležno vprašati, takorekoč svojo največjo dobrotnico: povej mi \ vendar, kaj dobrega pa si mi še storila ? Gotovo, da o teh besedah ni iskati zlobe, ker bilo bi preveč, sploh misliti na kaj takega, ali ven dar si moramo znati razložiti vzrok takim pojavom mej starimi našimi sodrugi. Naši nas-; protniki morejo kaj takega govoriti prav radi tega, ker so nasprotniki in ker je kot takim dobro-došlo vsaktero orožje, samo da nas morejo grditi. Oprostljivo je tudi delavcu, ki je pred kratkim časom vstopil v organizacijo in še ne pozna njenega razvoja, njenega delovanja in njenih velikanskih vspehov, izvojevanih v teku dolgih let za železničarski proletarijat. Ne moremo pa spregledati takega očitanja staremu sodrugu, ter ga moramo obžalovati, da kljub svojemu dolgoletnemu bivanju v vrstah naše organizacije ne pozna še danes svojega lastnega stališču niti svojega gmotnega položaja in da pozablja na velikanske žrtve onih tovu-' rišev, kateri so postavili v nevarnost svoj obstanek in šli se izpostaviti stoterim šikanain od strani njihovih delodajalcev ter šli zanj v boj za boljšo bodočnost. Višek nehvaležnosti se srcali v nepremišljenem očitanju: kaj je organizacija za me storila ?, napram sodrugom voditeljem, ki so v trdem boju za izboljšanje gmotnega položaja železničarjev izgubili svoj kruh, in morali pretrpiti najhujša preganjanja in žrtvovati vse svoje fizične, materijalne in moralne moči, katerim edinim se ima danes zahvaliti vsak železničar da so se njegove gmotne in moralne razmere tako temeljito spremenile. Namenili smo se vsled tega, podati kratko sliko plodonosnega delovanja naše socialnode-mokratične organizacije ter poklicati marsikateremu pozabljivcu v spomin njene mnogobrojne vspehe na socialnem polju, kakor tudi na polju kulture. Mogoče se nam posreči, ovreči nesramne lazi naših nasprotnikov, ki takrat, ko je organizacija počela svoje delovanje ter• pojeva la krut, boj, niso hoteli ničesa vedeti ni slušati o železničarjih. Prepriča se mogoče tudi marsikateri zaslepljeni tovariš železničar, ki ima le še količke j poštenosti v sebi, tako tudi marsikateri mlačni indiferent, da je organizacija za železničarje dosegla velikanskih vspehov in, da je bila vedno poštena in energična zastopnica njihovih koristij. Ko se je organizacija ustanovila so njeni voditelji imeli prav dobro pred seboj vse po-teškoče, ki jih imajo premagati. Toda nič jih ni strašilo. Z mladeniško ognjevitostjo so šli na delo ter kljubovali vsem cesarsko kraljevim i oblastnijam, ki so gledale organizacijo po strani, 1 premagali vse šikane od strani železniških po-duzetij in premagali tudi vse zapreke stavljene od strani uslužbencev samih, ki so bili tako navzeti separatističnega duha, da so se v svoji zaslepljenosti prav resno trudili ovirati nje, naravni razvoj in zaprečiti vsak njeni vspeh. l‘rvi vspeh energičnega delovanja mlade organizacije je bilo proširnje zavarovanja proti nezgodam na vse kategorije železniških uslužbencev. S svojim ravno ustanovljenim strokovnim listom in s prirejanjem shodov se je organizaciji posrečilo vzbuditi zanimanje za to velevažno socialno ustanovo velik de) javnost in si pridobiti na svojo stran razven sodrugov Pernerstorfer in dr a Kronavoetlerja tudi še nekej drugih državnozborskih poslancev, ki so se pa za stvar začeli prav iskreno zani- ! mati. Le-tem se je posrečilo prisiliti vlado, da je sklicala enketo, ki je zborovala meseca av-i glista 189.‘! in pri kateri je sodrug \Vinters-berger imel priliko razpoložiti vso mizerijo, v i kateri železničarji živijo. Vprašanje železni čarskega zavarovanja proti nezgodam je bilo | nato predloženo parlamentu in v seji dne 7. | decembra 1893 je bilo sklenjeno, naročiti obrtnemu odseku, da sestavi tozadevni zakonski ' načrt. Dne 20. julija 1894 je bil parlament ; sprejel takozvani »razširjerulni zakon« s ka-I terim je bilo zavarovanje proti nezgodam pro-| širjeno na vse železniške uslužbence. Res je, da so vsled tega železničarji izgubili pravice, ki so jih imeli po »jamstvenem zakonu« — ker v naši razredni državi sploh ni bilo dru-i gače mogoče -• vendar pa je ta prvi uspeh še mladinske organizacije poln materijelnih koristij j za ponesrečene železničarje. Januvarja meseca leta 1895 je organizacija izvojevala delavcem c. k. avstrijskih dr-! žavnih železnic s/abilizovno nastavljenje. Njeni nasprotniki so bili nevošljivi takemu uspehu in ker niso imeli drugih sredstev, s katerimi bi zatemnili to velevažno pridobitev, so razširili podlo laž, da je bila soeialnodemokratična J stranka stabiliziranju delavce'- nasprotna. Zahvaliti pa se ima železniški delavec za stalnost svoje službe, jedino le naši socialnodemokratični ! organizaciji, ki je neustrašljivo objavljala javnosti mizerijo v kateri so se nahajali uslužbenci državnih kakor tudi privatnih železniških pod-jetej in obelodanjevali kričeče krivice, ki so jih morali prenašati pod absolutnim režimom železniških uprav. Naša strokovna glasila res niso hotela in tudi niso mogla slediti meščanskemu časopisju, ki se je širokoustilo na vse grlo o velikanskem vspeliu, da je bilo 1. januvarja 1895 kakih 6000 delavcev stabiliziranih; kljub temu pa i se ne sme prezreti, da je to pomenilo na socialnem polju velik in resen korak naprej. Da je bila naša organizacija nasprotnica stabiliziranju, to je podla laž naših nasprotnikov, ki jo moremo ovreči še s tern, da je naš sodrug Tomschick in sedanji državni poslanec že na i prvem avstrijskem železničarskem kongresu, ki se je vršil od 22 do 24 marca 1890 na Dunaju zahteval, da sc uvede zakon, o katerim naj se uredijo mezdni in delavski odnošaji železniških delavcev. Tak zakonski načrt je organizacija tudi izdelala in ga je potem leta 1898 dr. Ver-kauf v imenu sveže socialnodemokratičnih poslancev tudi predložil državnemu zboru. Ta načrt, je bil za časa zadnjega državnozborskega zasedanja revidiran in popravljen od sodruga Tornsechika, ki ga je tamkaj letošnje leto ope-tovno predlagal prenovljeni načrt. Razven tega pa je bila tozadevna zahteva po stabiliziranju obširna tudi v spomenici, ki jo je leta 1900 deputacija predložila železniškem ministru. Leta 1897 je vlada našo organizacijo razpustila na ljubo krščanskim socijalcem, ki s« tistega leta sijajno zmagali v državnozborskih volitvah. Novembra meseca istega leta je padel Gultenberg in je prevzel njegov stolček prekanjeni jezuit Wittek. Tu je nastopila nora doba naše organizacije ki je premenila tudi švoje ime in se začela imenovati »Splošno pra-vovarstveno in strokovno družtvo za Avstrijo*. Gospod Wiltek, zavit v svoj plašč jezuvitskega hlinstva, »socijalni politik*, »strokovnjak v železniških stvareh* kot »prijatelj železniških uslužbencev* in konečno tudi prijatelj naše organizacije je s početka res občeval nekaj j uljudneje s svojimi uslužbenci nego njegov : prednik komis kaprol (iutlenberg. Razmere so se povsem predrugačile z vstopom socialnodemokratičnih poslancev v državni zbor posebno poslanca d.ra Ellebogn& po novih volitvah leta 1901. Dr. Ellenbogen ni prizanesel Wit.teku ničesar. Hotel je njegov sistein v nagoti razkriti in potrudil seje, spraviti ministra v marsikatero blamažo. Gospod Wittek se je sevela maščeval nad dr. Ellon-bognom s tem, da je s pomočjo železniških ravnateljev šikaniral organizirane železničarje, ter jih zatiral, ce tudi ne vidno in jim tako izpodkopaval njihovo eksistenco. Močno agitacijo je razvila organizacija leta 1897 in 1898 vsled velikega števila nezgod, ki so se dogajale po železnicah dan za dnevom. Na drugi strani se je razvila organizacija v smeri pravovarstva v taki meri, da so obdolženi uslužbenci bili drug za drugim oproščeni obtoženih službenih deliktov, /železniški minister gosp. Wittek je bil vsled tega prisiljen izdati znani ministerijalni odlok štev. 2725 od 14 februvarja 1898 o skrajšanju delavnega časa in službene dobe. Te zadnje pridobitve nikakor ne prištevamo takozvanim velikim pridobitvam. O tem vspehu smo sodili jako ponižno, dasi je tvorila ta nova koncesija takorekoč podlago organiza cije, na katerej je mogla nadaljevati svoje plo-dovno delovanje. Odlok sam je pa za železničarje velikega pomena in važnosti. Stari naši Brezplačno. ♦ŽELEZNICA R» Stran III. sodrugi se bodo še spominjali, kak je bil de- ! lavni čas in kaka je bila delavna doba pred obstojom naše organizacije. Mlajšim sodrugom pa priporočamo, naj se o tem prepričajo iz prejšnjih letnikov našega strokovnega časopisja in iz brošurice ki jo je napisal in izdal dr. Ellenbogen pod naslovom: “Železničar in socialna demokracija«, in je prevedena tudi v naš slovenski jezik. Tako se morejo prepričati iz avtentičnih virov, o tadajnjih nezuoznih razmerah glede delavnika in glede službene dobe. j In mraz jih bo stresal, ko bodo čitali te grozne j podatke. Službeni čas prožnega čuvaja je znašal stalno in nepretrgano po Uti ur s 7 urnim I odmorom. Vslužbeni čas pa niso bila všteta niti njegova postranska opravila kakor čiščenje proge plevela i t. d. Ogibni čuvaji so delali po d6 ar s I? urnim odmorom skladiščni in postajni delavni pa sploh niso imeli ' nihali ega določenega delavnika, ker so morali delati toliko časa, dokler niso same utrujenosti popadali. Saj je splošno znano in je bilo svoječasno tudi dokazano, da so skladišni delavci državno-železniške družbe na postaji Ska-litz-Bukovitz opravljali skori 60 ur kar nepretrgoma službo, še slabše pa se je godilo'voznemu in spremnemu osobju. Le-temje zdravnik določeval čas odmora, ko je uslužbenca spoznal bolnega, da se je mogel odpočiti in prespati. Lahko bi napisali cele knjige primerov, a se na tem mestu omejimo le na dva jako kričeča in notorična slučaja: V Reiche nbergu so službovali kurjači po 51 ur, dočim so dobili le po 6 ur odmora. V Bodenbachuje strojevodja stal na svojem stroju nepretrgoma 42 ur. Same utrujenosti je pal nato s stroja doli in se pri padcu težko ranil. Kedo ima vendar še korajžo reči, da. se glede tega do danes ni ničesar spremenilo?! Kak pa je vendar današnji delavnik posameznih uslužbencev. Danes sme le 40 odstotkov časa, določenega za turnus, spadati na službeni čas; osobje samo more po svojih izvoljenih zaupnikih posredovati pri sestavljanju turnu-. sov. Marsikdo gotovo poreče: pa kljub temu ravnateljstva debija prav tako kakor se jim ravno poljubi. No, jako se moti vsakdo, kdor tako misli. Kje najdete vendar še danes one izkoriščevalne turnuse, ki so se sestavljali nekdaj in s katerimi so železniške uprave tako-rekoč kar naravnost trgale kožo in meso raz teles nsužnjenih uslužbencev. Takega konjeder-skega izkoriščevanja danes ne najdemo več. Le [iri c. k. severni železnici je dobiti še turnuse, v katerih delavnik znaša še preko 40 odstotkov, kar spominja še na kruto judovsko, oderušvo prejšnjih desetletij. Danes nima noben avstrijski prožni čuvaj več 26 ur službe in pa 7 ali 9 ur prostega časa. Ravno tako je tudi delavnik postajnega osobja mnogo krajši. Na večjih disposicijskih in premiloilnih postajali je sploh 24 urna služ- | ha popolnoma odpravljena in je uveden 12 urni delavnik s 24 urnim odmorom. Sploh pa imamo te povsod uveljavljen 18 ali 16 urni delavnik in organizacija si smatra kot svojo prvo nalogo v tej smeri delovati še nadalje, da doseže čim boljših rezultatov. Tudi dclavniškim uslužben-c.em in prožnim delavcem se je v tem pogledu marsikaj doseglo. Omenimo naj le zadnjo koncesijo o :>4 oziroma 52 urnem službenem času za delavniške delavce. Obljubljena nam je tudi regulacija delavnika pri vseh drugih delavskih kategorijah, ki se uvede čimpreje potom delavskih redov, sestavljenih v sporazumljenju z delavstvom samim. Nadejati se moremo tedaj še prav lepega napredka. Da nadaljujemo v kronologičncm redu, moramo najprej omeniti še onih vspehov, ki uslužbencem niso donesli sicer’ momentamnih materijalnih koristij, ki so pa za nje, kakor tudi za njih družine dalekosežne važnosti v slučaju nezgod in bolezni. Žalibog, da uslužbenci ravno temu organizacijskemu delovanju pripisujejo premalo važnosti, ker ne razumejo velikega socialnega pomena, ki ga imajo za njih in njihove družine take pridobitve. Kaj je počenjala v prejšnjih časih železniška uprava po svojih zatiralcih z bolnimi ali onemoglimi uslužbenci, to je znano našim starim sodrugom, ki so čitali strokovno glasilo. Tam smo jih postavljali na oder in jih očrtali, kakor so, kot izsesevalci suženjske železničarske krvi zaslužili. Starejši sodrugi se bodo še spominjali, da so se prejšnje bolniške blagajne reformirale v smislu zakona iz meseca decembra 1887; leta. Uslužbenci so plačevali prav redno svoje prispevke v bolniško blagajno, a razpolagati s j* temi svojimi žulji niso imeli pravice ne v upravi tega zavoda kakor tudi ne pri penzij-skih ali provizijskih blagajnah, Železničarji niso imeli svojih zastopnikov v ravnateljstvu teh humanitetnih zavodov nego so gospodarili z njihovim denarjem možje, ki so jih določile železniške uprave same in katere so uslužbenci hočeš ali nošeš tudi morali voliti. Kako so ti ljudje gospodarili, nam pričajo vedni deficiti teh zavodov. Organizacija je opozorila železničarje na te važne zavode, kjer se zbirajo njihovi žulji, ter jih prepričala, da morejo in morajo tudi oni poslati tja svoje zaupnike ki bodo gledali, kaj se z njihovim denarjem godi. Komaj so naši sodrugi stopili v te zavode, so začeli preustrojevati te institute v korist železničarjev. Prvi njihov uspeh je bil ta, da je moral železniški minister Wittek izdati reformo statuta bolniške blagajne, s katero je bolniško podporo oženjenim članom, ki imajo dva ali več otrok, zvišal od 60 na 70 odstotkov. Ravno tako so naši sodrugi dosegli sličnih uspehov tudi pri drugih privatnih železniških podjetjih. Sodrugi pri južni železnici se potegujejo še danes zn zvišanje bolniških prispevkov in za takozvano družinsko bolniško zavarovanje. Za vsak najmanjši napredek v korist uslužbencev je bilo treba hudega boja in vsa podjetja so klonila vedno le v strahu pred močjo naše krepke organizacije. Ravno tako imamo pripisovati tudi vsako reformiranje v pcnzijskih in provizijskih skladih, le delavnosti naših so-drugov v odborih teh institutov, ki so z jekleno vstrajnostjo in železno encržijo in s pomočjo naše organizacije dosegli marsikaj v prid že-lezničarstva in so izbrisali marsikatero nečloveško določbo iz statutov teh zavodov. Tako se je pod pritiskom organizacije oziroma pod pritiskom naših sodrugov delujočih v odborih teh dobrodelnih zavodov, odpravila pri buštirradski železnici določba, da ponesrečeni železničar dobi le diferenco mej penzijo in mej rento, če je njegova penzija ob času po-nesrečenja višja. Leta 1898 se je pri ausiško tepliški progi ustanovil penzijski sklad za delavce. To ustanovo so hoteli spraviti v zvezo s cesarjevim jubilejem, češ da so jo dovolili v spomin cesarju, resnica pa je, da je tu govorila organizacija svojo odločilno besedo. Pri državno-železniški družbi se je pod vplivom organizacije odpravila 70-odstotna pokojninska sramota in Avstrijska severno-zapadna železnica jo morala odpraviti naravnost nesramni sistem obligatoričnega privatnega zavarovanja. Največ pa je v tem pogledu dosegla organizacija pri c. k. avstrijskih državnih železnicah. Moč naše organizacije je prisilila \Vitteka, da je leta. 1906 znatno spremenil statute provi-zijskega sklada, /e sprejetje v ta zavod se je proglasilo kot pravica posameznega delavca, katero moro uveljaviti do svojega 55. leta : ka-renčna doba se je onim, ki so oboleli v službi, skrajšala na pet let, in oni uslužbenci, ki so vslod nezgode postali nesposobni za službo, morejo takoj zahtevati najmanj 40 postotno provizijo. In še veliko vrsto drugih določb bi bilo omeniti, ki jih je organizacija izposlovala v prid železničarjev. Energičnemu nastopu naših sodrugov imamo zahvaliti tudi 40 odstotno nračunanje dunajske stanarine v provizijo in poldrugohral.no v računanje službene dobe za, spremno osobje. To slednjo ugodnost si je st.ro-jevno osobje pridobilo že leta 1899. Kot največji uspeh pa moramo beležiti to, da se je podlaga za izračunavanje delavske provizije zvišala od 70 na 85 odstotkov, in kar je najvažnejše, brez najmanjšega zvišanja članarine. Akcija za skrajšanje službene dobe od 35 na 30 let je tudi že započeta in se je nadejati povsem ugodne rešjtve. Omeniti je tudi še ugodno rešitev stanovanjskega vprašanja, in le dotičnim odbornikom provizijskega sklada imajo železničarji zahvaliti, da se iztrgajo iz krempljev hišnih posestnikov, ki jih ravno tu izkoriščajo prav oderuško. In kdo je še med Vami, ki ima mu pog vprašati: kaj pa je storila organizacija za železničarje! ? Oglejmo si nadalje nekoliko službeno prag-matiko ! Kaj seje tekom 20 let in od obstoja organizaciji’ spremenilo in reformiralo v disciplinarnem postopanju? Gotovo, današnja službena pragmatika nikakor ni idealna in še dolgo tudi nebo. Ali, starejši uslužbenci se gotovo spominjajo, kako je bilo pred 20 leti, ko uslužbenec ni imel trohice pravice, in je vladal sa-mopašni absolutizem eksekutorjev železniške uprave. Priznati mora vsakdo, ki je poznal prejšnje neznosne razmere, da je tudi tukaj organizacija izvršila ogromnogo dela. In kaj porečete k temu, da se bodo delavski redi, kjer se bode odločevalo o službenem času o visokosti mezd i t. d., sestavljali sporazumno s železniškim delavstvom samim ! Ali, bodimo prepričani, tudi v očigled tej najnovejši, toliko važni pridobitvi še kedo poreče: kaj pa se je j i storilo za želeniške delavce i Kakor glede ureditve delavnika in službene dobe, so se dosegle važne spremembe tudi glede visokosti dnin in plač; pozabiti tudi ne smemo znatnih pridobitev pri avanziranju. Malo smo imeli takih podjetej, v katerih bi se bilo delavstvo tako zborabljalo Ti izko-riščevalo, kakor ravno pri železnicah. Plača je obstajala po večini v premijah ; zraven pa so vrinili še akord, tako da je bil sistem iz-mozgovanja popoln. Plače so bile pa majhne. Neumorno je delovala organizacija na odpravljanje akorda, ter ga je pri c. k. državnih J železnicah tudi odpravila in uvedla stabilizacijo. Zvišale so se mezde, določile začetne in konečne plače ter se tudi znatno zvišale. Z avtomatiko se ji- uredilo avanziranje in se s tem omogočilo, da vsak vslužbenec v teku predpisanih let doseže najvišjo plačo svoje kategorije. Izkoriščevalni sistem je bil s tem odpravljen in gmotno stanje železničarjev se je znatno dvignilo. Mezde po 1 krono 20 vin. do največ 2 kroni so izginile in sramotne plačice najbolj zatirane kategorije železriičkih uslužbencev, to je čuvajev, po 480, 576, 600 in 700 kron, so konečno odstranjene. Tudi danes železniški \ uslužbenec še ne dobi one odškodnine za j svoje delo, katera mu po vrednosti istega pri-pada, ali ta njegov položaj se nikakor ne da več primerjati z ono mizerijo, v kateri je živel v prejšnjih časih. Zboljšanja, ki jih je izvojeval železničar pod vodstvom organizacije v svojem prvem boju, leta 1905, so še vsem dobro v spominu in jih ni menda treba še posebej omenjati. Še bolj živo pa imajo železničarji pred j očmi ravno končano gibanje. Meseca marca 1908 je sodrug Ellenbogen v državnem zboru predlagal, da se stavi 20 milijonov kron v državni proračun, v svrho, d« se zboljša vsaj minimalno mizerni gmotni položaj železničarjev. Predlog je bil odklonjen proti glasovom j socialno-demokratične manjšine. Sprejeta pa je I bila njegova spomenica, v kateri je opisal najpotrebnejše njih življenske zahteve. Vlada si je v trenutku premislila. Dovolila je, gotovo samo iz strahu pred organizacijo, najprej 8 milijonov 600 tisoč kron ter k tej svoti dodala še svojevoljno 1 milijon 300 tisoč, ki naj bi došli v prid samo uradnikom. Organizacija je sklicala državno konferenco in je na tej izročila nadaljna pogajanja posebnemu komiteju. Kaj je ta komite izposloval pri vladi in izsilil, je vsem dobro znano. Primerjati hočemo le prav na kratko, kako je bilo preje in kako je danes. Preje poniževalno majhne plače, ki so danes znatno zvišane. Zvišajo se mezde, uredijo se različni stranski dohodki. Uvede se nočna doklada za celo vrsto uslužbencev, ki jo do sedaj še niso imeli. Cena naturalnih stanovanj se zniža, vsled česar dobijo prizadeti uslužbenci večje stanarine. Ta pridobitev je dobrodošla posebno čuvajem, kar moramo v prvi vrsti povdarjati. Zvišale so se začetne in konečne plače; uredilo se je avanziranje tako, da bode mogel vsak uslužbenec doseči najvišjo plačo svoje kategorije. Omejila se je provizo-. rlčna službena doba ter se nje dolgost stalno j določila; tudi seje konečno uredilo definitivno nameščenje ter se razširilo normiranje v višjih j plačilnih razredih. Čuvaji so prešli v drugo 1 kategorijo uslužbencev in stem dosegli ne samo velik gmoten nego tudi uvaževanja vreden moralni napredek. Pa tudi delavcem sc prikazuje polagoma boljša bodočnost. Nise doseglo samo zvišanje plač in regulacija delavnega časa (delavniškim uslužbencem je zagotovljen 52-urni tednik), nego tudi zvišanje stabilizacije in publikacija delav-niškega reda, ki se bo izvršila dogovorno z delavci in po katerem se bode delavni čas uredil, tudi še za druge delavske kategorije Ob enem se postavi plačilni tarif in sc konečno uredi plačani dopust tudi za delavce. To je bilanca šestnajstletnega poštenega delovanja organizacije! Kdor bi v očigled navedenim dejstvom, i ki so javnosti v A vstriji znana in katera so i se odigrala vspriču vsih železničarjev, še trdil, da socialnodcmokratična železničarska organizacija ni storila ničesar za železničarje in da, ni za, nje potrebna, ta j/• ali zlobnež ali pa bedak. Ker hočemo biti stvarni, ne smemo pozabiti na dve drugi stvari, ki sta velepomembni za železničarje, to je aktiviranje personalne komisije in delavskih odborov in pa posredovanji’ organizacije pri akciji za podržavljenje železniških podjetij kar se tiče personalne komisije in delavskih odborov, se nikakor ne moremo strinjati z mnenjem naših nasprotnikov, v,e tudi priznamo, da niti sestava te inštitucije niti nje pravila ne odgovarjajo faktičnim potrebam, smo vendar prepričani, da je ta zavod za uslužbence velike vrednosti1 in da postane s časoma izvrstno orožje, v boju za blagor prizadetih; nikakor pa nismo mnenja naših nasprotnikov, ki trdijo, da je ta zavod le varanje in pesek v oči uslužbencem. Za gospodo je grozdje prekislo, ker ne morejo spraviti svojcev v ta zavod, da bi tam preobračali šovinistične kozolce in stem ovirali delovanje. Mi vprašamo vsacega posameznega uslužbenca, ki dobi ta list v roke. — naj si je prijatelj ali sovrcžnik, da razmišljajo, je-li koristno, da se omogočuje uslužbencem ])Otom njihovih izvoljenih zaupnikov priti v direktno dotiko s svojim najvišjim predstojnikom in 'prinesti tja njihove želje in pritožbe. Kako je bilo pa nekdaj' Se je li suženj-uslužbenec mogel drzniti stopiti v svetišče uajvišjega predstojnika, postavljenega od »Boga* z namenom da mu predloži ponižne želje in prošnje, sleherni uradni sluga je za-mogel takemu drznežu zapreti duri pred nosom. Le majhnem številu uslužbencev seje posrečilo stopiti pred »Boga* : večino teh prosilcev je sprejel gospod tajnik ali pa kak zakotni pisne, z namenom, da ne motijo gospoda ravnatelja i t. d.; istim je uslužbenec lahko povedal svoje prošnje in pritožbe, ki so našle svoj prezgodnji grob v papirnem košu. Ravnateljem železnic je bila revščina uslužbencev popolnoma neznana; niti pojma niso imeli, kake potrebe in želje ima uslužbenec. Smelo lahko trdimo, da sojih namenoma slabo informirali o razmerah, v katerih so životarili železničarji. (Glej enketa čuvajev iz I. 1899). In kako se /o reši sedaj' Voljeni zaupnik stopi pognomu pred ministra ali svojega ravnatelja; na podlagi dejstev mu razloži resnični položaj onih kategorij, ki so ga odposlale in dostikrat tudi zastopa druge kategorije, če mu je v to svrho podeljeno zaupanje. In sedaj si pa oglejmo akcijo za podržavljanje železnic. Onim starini železniškim uslužbencem kateri so bili poprej podržavljeni je ta akcija še dobro v spominu. Podržavljanje železniških podjetij seje izvrševalo tako-le: Vlada se je dogovorila s železniškimi podjetnikimi o potrebnih modalitelah i t. d., sklenila se je pogodba, ki jo je potrdil parlament in železnica je bila državna last. Kaj se je zgodilo z uslužbenci V Za te se ni zmenil nikdo ; bili so namreč inventar, ki je bil predan kakor žir vinče na semnju. Stvar se je danes nekoliko predrugačila. V parlamentu sedijo »rudečkarji*. Povsod hočejo imeti svoj nos in vprašanja podržavljenja temeljito preštudirajo in imajo to grdo navado, da gledajo manj na denarnarni Žakelj gospodov akcijonarjev in gospoda finančnega ministra, dočim obračajo veliko večjo pozornost majhni mošnjici železničarskih uslužbencev. In dogodilo seje o priliki podržavlenja severne železnice, da se je eden teh «rudečih poslancev*, gospodje meščanski poslanci nimajo časa za take malenkosti — pri posvetovanju podržavlenja severne železnice v odboru zavzel za uslužbence te železnice in predlagal, da se ima varovati pridobljene pravice prizadetih njenih uslužbencev in delavcev. Ta predlog je bil sprejet in je tudi obelodanjen v zakonskem načrtu v člen IV. in v tem smislu tudi v polni meri uveljavljen v § 1 '2 pogodbe. Organizacija je s pomočjo socijalno-demokra-tič,ne državno zborske frakcije potisnila akcijo za podržavlenje na pot socijalne politike in uslužbenec sedaj ni bil več del inventarja, marveč živ človek, ki je obstal na svojih zajamčenih mu pravicah. Principijelni načrt uvrščenja kakor ga je izdelala osobna komisija severne železnice, je bil predmet jako živahnih debat, resultat pa se je pokazal za uslužbence povoljen, katerega je energično zastopalo vodstvo organizacije. Uslužbenci severne železnice so seveda pričakovali zboljšanje položaja za celokupno osobje, ker so napram tovarišem, vposlenim pri drugih železnicah vsled barbaričnega Jajtteleso-vega sistema daleč zaostali. Vendar se niso mogli takoj sprijazniti z novimi razmerami. Da, še celo trdili so, da so pri podržavljena zapostavljeni svojim tovarišem pri c. kr. državnih železnicah. Toda konštatirati moramo, da seje energičnemu posredovanju organizacije posrečilo iztrebiti marsikatere nepravilnosti in zapostavljanja. Uslužbenci severne železnice so deležni vseh pridobitev svojih tovarišev pri c. k. državni železnici in uverjeni smo, da bodo tudi zadnje koncesije, kakor razšijranja izvršene njim v prilog, dovedle do tega, da .bodo uslužbenci severne železnice hvaležni svojej organizaciji za njen trud. Razmere so danes še precej zamotane, in kadar se situacija razjasni bodo uslužbenci severne železnice izprevideli, da nimajo radi uvrščenja ne-le nikakc zgube, temveč lep dobiček. Uvrščenje uslužbencev severne železnice je provzročilo organizaciji mnogo truda in skrbi. Nadejamo se, da bodo ti uslužbenci, če tudi kasno, izprevideli, da je organizacija varovala v polni meri njih interese. S tem zaključujemo svoje kritične študije, nadejaja se, da se nam je posrečilo prepričati ne-le naših sodrugov temveč tudi naše nasprotnike ako sploh morejo še objektivno soditi in čuvstvovati, da je organizacija v svojom šestnajstletnem delovanju vse storila, neoziraje se na trud in žrtve, da izvrši svojo misijo — pošteno in pravično služiti želežničarjem. Uveijeni smo, da bodo naši nasprotniki porabili, vsa sredstva in z njim prirojeno zvijačo pripisali svote pridobitve naše organizacije, k svojemu računu. Prej kakor slej, bodo sumničili in obrekovali — saj to je njih .sramotna oboi, ki jo morajo izvrševati, da se obvzdreže na povišku — mi pa zaupamo še zdravemu razumu naših zeležničarjev, dobro vedoč, da jih bode bore malo številce takih, ki bodo tem obrekovalcem šli na limanice. Kdor ima pogum vreči na nas prvo poleno, ta naj izstopi! Komurkoli pride v roke la list, naj se potrudi, da čita nataučno besedo za besedo, vrsto za vrsto naj uporabi vse svoje skušnje in lastne doživljaje, pa se bode prepričal, da vse besede in vrstice vsebuje le samo resnico, katere ne more ovreči tudi naš najhujši nasprotnik. In v spoznavanju te resnice;, bode njemu in njegovim tovarišem, katerim bode dal ta ta list, da ga čitajo, dovedlo do prepričanja, da mora pripadati i on skupini onih ljudi, ki so toliko koristnega in dobrega storili za nekdaj usužnjene in izkoriščane železničarje. Spoznal bode, da je njegova dolžnost, sodelovati pri spopolnitvi organizaciji; v kateri je našei varstvo v sedajnosti, in katera mu bodi tudi za vetišče v prihodnjosti. Na n ot/e loraj vi železničarji, pričnite delo ! Podpirajte nas r našem stremljenju in r naših nadaljnih bojih in koneena znaga naša bode ! Železničarji »prodani in izdani". Odkar se železničarji bojujejo v svoji organizaciji za svoj gmotni in moralni napredek, se vije kakor morska kača v vsem meščanskem časopisju, o priliki sklepanja bodisi kojc zapečete akcije, prazna in puhla fraza; »železničarji so bili prodani in izdani.« Človek, ki čita dan na dan taka zlobna obrekovanja naših nasprotnikov, si že mora konečno res misliti, da naša soeialnodemokratična organizacija kupčuje s človeškim mesom, kakor kak »civiliziran« Anglež s zamorci v Afriki in da prodaja železničarje na svojem trgu, kakor kak veletržee ali bankir svoje žito oziroma akcije na’ borznem trgu. Tudi ob sklepu našega 'ravno končanega gibanja na državnih železnicah smo morali čuti slična podtikanja. »Železničarji so za štiri 'leta okovani r verige,« so pisali vsi nasprotniki socialnih demokratov, ko je eksekutivni komite koaliranih železničarskih organizacij podpisal na Dunaju, v ministerstvu, že znano, sledečo izjavo: Res, da so ravno podeljene koncesije držav-noželezniške uprave v stanu zboljšati gmotni in socialni položaj železniškega osobja, ako namreč nenadoma ne poskočijo cene življenskim potrebščinam, ali kljub temu se ne more vsako prihodnjo upravičeno zahtevo zavrniti. Vsled tega koalirane organizacije zapostavljanje ta kih zahtev, ki so odvisne od večjih denernih žrtev ne morejo dovoljiti dalje nego za štiri leta. Pri tem pa se eksekutivni komite nadeja, da se predlogom, stavljenim v centralnih odborih po možnosti udovolji. K takemu predbacivanju ne moremo pač drurega reči, nego, da se v njem zrcali goro-stasna nevednost na jedni strani, na drugi strani pa jezuitsko zlobno zavijanje, ki naj ima jedini namen, očrniti našo organizacijo v očeh njenih pripadnikov, kakor tudi pred celo jav-nostijo. Razumeti je treba, da danes tvorijo delavci in podjetniki dve jednakopravni stranki, ki sklepati pogodbo, veljavno pod določenimi pogoji za določeno dobo. Dolgo vrsto let so se morale posaihezne organizacije bojevati, da so dosegle to velevažno stališče v socialni politiki in kjer so jo dosegle, so mora iskreno priznati od vsakterega, ki količkaj razume pomen takega stališča, da to znači velik korale v njihovem razvoju. Delavec danes ni več osamljen napram svojemu delodajalcu. Roka v roki, združen v trdno verigo, nastopa on proti svojemu gospodarju delodajalcu in sklepa z njim 'pogodbe, ki ne veljajo le za njega samega nego za vso delavsko kategorijo, združeno v jedni organizaciji. Od avtokratičnega sistema prešli smo tedaj v industriji k demokratičnem sistemu, po katerem je delavstvo postalo jednakopraven pogodnik v pogajanjih s podjetništvom. Toda zlobnost, ali bolje, brezmejno idiot stvo naših nasprotnikov ne vidi v tej važni socialni predobitvi nikakega napredka. Zaslepljeni so tako od same nestrpnosti, da jim tudi tukaj ni na misel druga fraza nego: železničarji so bili prodani in izdani. Splošno se prizna danes vsaka kolektivna pogodba mej delavstvom in podjetništvom za važen napredek v svetovnem proletarijatskem gibanju, ker delavec ne stoji osamljen in onemogel nasproti podjetniku delodajalcu. Pari far pogodbe so v vsem delavskem svetu cenjene tim višje, čim daljša je doba, za katero so sklenjene. Ta moderna oblika delavskih pogodb se je •uveljavila že povsod in strokovnjaki, teoretikarji kakor praktikarji, se pečajo s tem važnim predmetom socialne vede. Gele- knjige imamo napisane o teh takozvanih kolektivnih pogodbah. Naši nasprotniki o vsem tem nečejo ničesar vedeti, ker je jedini njihov namen izpodkopavati upliv naše organizaciji z najostudnejšiini lažmi in z najumazanejimi sredstvi. Kolektivnih pogodb beležimo od leta do leta več. Pri nas v Avstriji je bilo sklenjenih leta 1904 komaj 157, tri leta nato pa, to je leta 1907, že 727. Dosti več jih seveda nahajamo na Nemškem in tudi na Angležkem, kjer se večina mezdnih bojev konča s sličnimi kolektivnimi pogodbami. Vsi praktikarji pa so danes mej sobej edini, da. ima taka kolektivna pogodba le tedaj pomena za podjetnike, ako je tudi organi zavija na njihovi strani toliko čvrsta, da more eventualno tudi s silo uveljaviti pogodbene pogoje. Na drugi strani pa imamo ljudi j mej nami, ki se dajo zapeljati, češ, sedaj imkmo pogodbo, katere se imajo podjetniki držali /oliko hi toliko let in je vsaka organizacija' takorekoč brezpomembna, ker je vsako njeno delovanje vsled pogodbe zaprečeno. Taki ljudje s temi svojim modrovanjem okužijo celo organizacijo in jo morejo tudi popolnoma uničiti. Ko je organizacija tako zgubila svoj vpliv, je pogodba postala brez vrednosti, ker jej manjka vsa podlaga, namreč moč organizacije. Le tedaj so železničarji prodani in izdani, kadar sledijo zavijanjem njihovih sovražnikov, ki se trudijo in mučijo z vsemi sredstvi, oslabiti organizacijo in jo polagoma tudi uničiti! Železničarski shodi se vrše: 22. t. 24. t. 25. t. 26. t. 27. t. 28. t. 29. t. m. m. m. m. m. m. m. ob ob ob ob ob ob ob uri uri uri url uri uri uri pop. v Trstu »Delav. dom«, zvečer v Divači, zvečer v Rakeku, zvečer v Logatecu, zvečer v Borovnici, zvečer v Postojni pop. v Sv. Petru na Krasu. Poroča sodrug Kopač iz Trsta. Železničarji obiščite za I'as zelo vatne shode r obilnem številni Želo t. ■■ i <• a r.) i ! = Žepni koledar = za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1909 jo ravnokar izšel. Ta koledar izhaja že deveto leto in se ga razpeča vsako leto nekaj tisoč. Posebno so odlikuje po vsebini koledar za leto 1909. Vsebina mu je naslednja: Ob novem letu (pesem), Koledar, Tabela va železničarje, Množdna razpredelnica, Kolkovne lestvice, Poštni tarif, Inozemske denarne vrednosti, Stara mera in nova, Koliko plačam osebne dohodnine, Vojna taksa (po no1 vem zakonu), Podpore svojcem k orožnim vajam klicanih mož, O volitvah, Centralni sedeži avstrijskih strokovnih organizacij, Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov, Organizacija avstrijskih državnih in privatnih železnic, Primož Trubar, Spanje, Drobiž in beležke za vsak dan v letu. Razen te vsebine prinaša koledar pet slik socialno - demokratičnih državnih poslancev, in sicer: Iludee Jos,, Renner Karol, Scabar Rajko, Skaret Ferdinand in Tomschik. Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Organizacije in posamezne naročnike kar najuljudneje prosimo, da ga naroče takoj, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. Cena v platno vezanemu izvodu je 80 vin, po pošti pa 10 vin. več. Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe popust. Naroča se pri »Delavski tiskovni družbi* v Ljubljani in pri upravništvu »Rdečega Praporja» v Ljubljani. (lostilnsi „CASA DEL POPOLO (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterinn Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. — Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodrugov. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Drag ut in Prtom v Kopru. PRISPODOBNA TABELA pltič in stanarin od uvedenja prve avtomatike naprej, pri c. kr. državnih železnicah in sicer „za podnradnike**. Doseže po službenih lotih Vponibna l< a te gori j a Regulacija S 0 3 4 o 0 7 s *> H) H 12 13 l-l 15 it; 17 18 1!) 20 •21 22 2;j 21 25 20 27 38 c 25» :io š.~ •r. r i ~~ it •r. ~ plačo v kron ah Delavniški mojstri glavnih in obratnih delavnic I. Avtomatika ] 1)0« 1400 KiOO 1800 2000 2200 2400 2000 1)281 M) II. Avtomatika 1W07 1 10» KiOO 1800 2000 2200 2400 201 to 28110 :K m it) .. 1 j i 0841 M) Zboljšana avtomatika 1900 1400 1(500 1800 2000 2200 2400 2000 2800 31 MM) 73000 10800 300 Za imenovane pred 1000 1400111)00 1800 2000 2200 2400 2000 281II l 3000 75000 12800 420 I. Avtomatika 1900 1401) IliOO 1800 2000 2200 2400 201 )0 _4 0}M M) Strojni mojstri II. Avtomatika 1007 1400 1000 1800 2000 2200 2400 2000 2800 3000 75000 Zboljšana avtomatika 1900 1 100 1()00 isoo 2000 2200 2400 20) H) 2800 3000 7501 lil OOOO 220 Delavniški mojstri v razsvetljarna iti impregnacijskih zavodih I. Avtomatika 1905 1.500 1400 1000 1800 2000 2200 2300 50000 II. A vtomatika 1007 1200 1300 1400; 1800 2001) 22110 2400 •2<;oo •2700 57 UM) Zlioljšana avtoma tika 1900 1 100 11)00 1800 2000 2200 2400 -201 H) 281 K) 31 MM) 73000 1701 lil 500 Za imenovane, prod 1000 1 100 Nit H) 1800 2000 2200 2400 2000 2800 3000 . 7501 M) I1MMM) 033 I. Avtomatika 1900 1300 1400 , KiOO- 1800 2000 2200 - 2300 — j 4--—1 5001 M) i 1 telavniški mojstri v elektrarnah II. Avtomatika 1907 1400 1000 1800 2000 2200 2400 201 »o 281)0 ;;<#)<) 0841 HI Zboljšana avtomatika 1909 1400 11)00 1800 2000 2200 2400 2000 2800 31 MM) 73000 17000 500 Za imenovane pred 1006 1 100 KiOO 1800 2000 2200 2400 2000 281II) 3000 —— • 75000 1 1 033 I. Avtomatika .1000 1200 i:soo 1400 11)00 1800 2000 2200 2300 51)500 Strojevodje II. Avtomatika 1007 1200 1300 1400 1000 1800 2000 2200 2400 2000 2700 05100 Zboljšana avtomatika 1900 1200 1300 1 100 KiOO 1800 2000 221H1 2400 2000 2700 05100 . 50110 180 Prost ajni 1. Avtomatika 100« 1100 12(M 1300 1400 KiOO 1800 2000 2200 2300 - 55111 M) mojstri, vozovni, vlačili II. A v tomatika 1907 1200 1300 1400 NJ00 1800 2000 22i K) 2400 2600 2700 05100 pregledniki Zboljšana avtomatika 1900 1200 1300 141 K) 1 GOO 1800 2000 2200 2400 2000 2700 05100 1)200 .",10 Doseže po službenih letih V povabila kategorija Regulacija ,g 2 7 8 9 H) 11 12 13 14 15 10 17 18 r.) 2o 21 22 23 24 25 20 27 28 21) 30 ~7. _£ > J. ~ p 1 a e o v kronal 'rožni, mostovni, stavbeni, J. A v tomatika 190« 1 100 1200 1300 1 UM) Kil )ll 18110 2000 2200 2300 lilKM) II. Avtomatika 1007 1-200 1300 1 100 KiOO * 1800, 2000 2200 •2400 21K M) 2700 2-151M) 8llv Za iinenovane pred 190« 1 100 1000 1800 2000 12200 2100 2000: 2800 31HIII d— ~L 1. 75000 20501) 88;» % I. A vtomatika 100« 1100 1200 1300 H t-—■—1 1 UM) 1000 1800 2000 2200 2300 11)100 Plovlmi strojniki I I. A vtomatika 1907 1*200 1300 1 Ulil 1000 1800 2000 2200 2400 20110 2700 57400 Z bol jšima avtomatika ]»».»*» 1-200 1300 1400 1000 1800 21IIM) 2200 2100 201 M) 2700 • . : - : ' f' [ 04300 15200 504 Za imenovane pred 100« J 200 1300 1 100 101)11 1800 2000 2200 2400 201 m 2733 I. A v tomatika 1000 1 101) 1200 1.300 1 UM) . KiOO 1800 2000 2200 2300 40100 ■ Kanclisti 11. Avtomatika 19ti< 1200 1300 1 100 1000 1800 2000 2200 •2800 55(1110 Za prešlo i/. kat. v služb. 1200 1300 1 100 KiOO 181II1 2000 221 H) 2300 51)500 10 UM) 340 Zboljšana avtomatika 1009 1200 1300 1 100 KiOO 18011 21M10 2200 2300 5U500 10400 346 Skladištni mojstri, nadspre-odniki,vozovni mojstri, plac- I. Avtomatika 190« 1100 1200 • 1300 1400 1001) 1800 1!)(M) 1 k 1111)00 11. A v tomatika 1007 1200 1300 1 100 1000 18* M) 2000 2200 ■ r - 2300 5D500 mojstri Zboljšana avtomatika 1900 1200 1300 1400 1000 1 800 2000 2200 .i 2300 51)51 MK Ulil K) 320 I. Avtomatika 190« 1100 1200 1300 1 100 100(1 181 M) 1000 40111 M) ■ Tolmači 11. A vtomatika J0t)7 1200 1300 1 100 1000 18110 2000 22()0 •2800 55(100 Za prešle v/, kat. vsliižb. 1200 1300 1400 1000 1800 21 n H i 2200 2300 : j;; 51)51 M) 12000 430 Zboljšana avtomatika 1909 1200 1300 1100 1000 1800 2000 221 n i 2300 511500 12000 430 I. A v tomatika 100« 1300 1 100 KiOO 1800 11100 <■ f • ' i j j 53700 Krmarji II- A vtomatika 1907 1200 1300 1400; KiOO 1800 2000 2200 2300 : 50500 Zboljšana avtomatika 19.Mi 1200 1300 1 100 101 m 1800 •_'( IIM) 2200 2300 —L. lJ 51)50(1 5800 11)3 —km 1. Avtomatika 19o« 1 100 1200 13110 1400 1500 I 42300 : Podk rinarji II. Avtomatika 1907 1200 1300 1400 1000 1800 ltMM) ‘1 | ■ j. ■ | 52300 - Zboljšana avtomatika 1900 1200 1300 ■ 1400 ■ . 1000 1800 ... 1000 52300 10000 333 A Pristanisčni I. Avtomatika 190« 1200 1300 1400 1000 ....... 1800 2000 2200 2400 2000 •2700 05100 lojstri otieijan-tje, vo>ovni 11. Avtomatika 1007 1200 1300 1 100 looo 1800 2000 2200 2400 2000 2700 i ■■ ■ i ' 05100, mojstri Zboljšma avtomatika 1909 j I. Avtomatika 190« ■ 1400 ... fj i. | te A" 1200 1300 1000 1800 2000 2200 2300 51)500 Svetilniški mojstri II. Avtomatika 1907 1200 1300 1 100 1000 1800 2000 2200 . 2300 51)500 Zboljšana automatika 1900 =t= ______ , i, /u • Opomba: V debelo tiskanih številkah je obsežena tudi letna starinska doklada NK) K. . došli iss kat. vslužbencev. — A avtomatiko 1907 vstvarjene kategorije Avtomatika l!)i)7 veljavna l.;l. 1 IH)7) za one kategorije podtiradnikov. Ivi so V fci I ii i. I> c ii <• i. r 1 )eseže po službenih letih | O . T ? V porabim kategorije Regulacija •> *> 1 5 Ii 7 s !> 10 11 13 11 l.'l l(i 17 IH 10 20 21 22 23 ■M 2(i 27 28 20 30 31 32 Se ■/. E. 5 — ‘T. S* '> x 2 -z. z plačo v k ro n ah - Strojili namrstniki (strojni in vozovni), strojni iu vozovni 1. Avtomatika 1 »Oti 00 • KiOO 3831III nad/.ornik in nadzorniki (postajni mostniki nadzor- II. A\tomatika 11107 900 1000 1 100 1200 1300 1 100 l.j(M) KiOO 1700 1S0( 40400 nad/,orniki) in mi nikov ZTaTTisa fin a \ tomatika 1000 1000 1100 1200 1.100 ... -1-.- r_ 1 100 l.")00 KiOO 17IHI ISOO 44000 100 Čuvaji pri pumpali i nadzorniki pri pumpali I. Avtomatika 1000 IM III 1000 1 100 1200 l:ioo 1400 151 Ml KiOO 38,300 Tl. A v tomalika 1007 800 000 1000 1 100 ■ .. 1 - - - 1200 i rtoo 1400 1 .”>00 KiOO 1700 381100 nad kurjač ZTioljsana avtomatika 1000 !K)0 1000 1 100 1200 1 1300 1 100 1 ;">00 KiOO 1700 11 .’>( M1 ion 1. Avtomatika 100« SIKI <100 1000 1 100 1200 1300 1400 1500 3;”>(i00 Strojni kurjači II. A \ tomatika 1007 SOO 000 1000 1 100 1200 1300 1100 l.”>00 liioo 1700 381100 I Zboljša na avtomatika 100!) 000 1000 1 100 1200 1300 1400 1 ■)( 10 KiOO 1 700 11.MIO r>‘KK) 107 Svetilniški (vozovni) iu premikalni nadzorniki T. Avtomatika moti <100 1000 1100 1200 13(M) , 1400 37000 II. Avtoma tiku 1007 000 1000 1 100 1200 13110 1 100 l.")00 KiOO 1700 1800 10400 Z bol j št na a\ tomat ika 1000 1000 1200 1200 inoo ■ 1 100 i r>oo iTioo . * 1700 i 1800 1 1000 7000 233 (Blokni ključavničarji) signalni ključavničarji I. A vtomatika 1000 700 soo 0110 1000 1 100 1200 131)0 1400 i;>(K) KiOO 34200 II. A \ tomat ik:i 1007 ‘>00 ICO) 1 100 1200 1300 1 100 1 .■)()() KiOO 1700 INI 10 40400 Zboljšana avtomatika 1000 1000 1100 • 1200 Ulooj 1 100 1500 KiOO 17(H) ISOO | 44000 9800 32 (i • Doseže poslužbe.nich letih j 2 j c .SL !a Y porabna kategorija ■Regulacija n; o t) 1 f> (i 7 S ‘I 10 11 13 II i:> 1(1 17 18 10 20 21 22 23 24 2(i 27 •28 20 30 31 32 1 o £ r «3 | «5 X — >•/. fr\ 'Ii i. i p lil C'o v kronali 1. A v lomiti ika Milili 1000 1 KM) 1200 1300 1 lllll 1500 IC( M) ;;7!mm) \ isji delavniški 11. Avtomatiki! delavci |!l"~ 1000 1 100 1200 1300 1 HM) 1500 KiOO 1700 ISOO }40100 Zboljšana iiinn avtoninti kii 11I0H 101III 1200 1300 1400 1500 Kil 10 1700 1800 4 IIMIO 6100 203 1007 000 IIMIO 1100 1200 i;;oo 1400 15011 llil III 1 700 3801II) 7500 250 Zlmijšjtlin avtomatika 10(10 * I. A vtomatika (. ... 1000 ‘ lilocnoou vajnisko 1000 ' 1000 1 UMI 1100 1*200 — 1300 1200 1400 1300 1500 llil lil 1700 ■ 4151KI 351 MM) hIiico (postajni im |, Cvtoiniilikn sum močniki), posta,|iii nadzorniki ruvajni 000 KIOO . 1100 , 120(1 1300 MIMI 1500 llil M) 1700 38(il)0 nadzorniki Zboljšana (wwv avtomatika 1000 * 1000 1 100 1200 1300 1100 1500 KiOO 1700 • r-7--- 41500 5900 11-6 Skladiščni nadzorniki i. Ahtomatika 11 i*f> il 11 i vi; i ii i n ti'a 111 I. A vtomatika J00t,i 700 800 000 1000 1100 1200 1300 320011 «■ " A vtii.jnM.ikt. vratarji. |uirolir<>~iu i nii m 1000 soo 1100 01III 1200 1000 1300 1 KMI 14IMI 1200 1500 KiOO 1300 1700 s 41500 320(M) Tiskarji voznih listkov 11. A \ tomntika tu u t 1007 ' 1000 1 KM) 1200 1300 I H M) 151N J IliOO 1700 isoo 40100 Zli»U4iilia avtomatika 1000 1 100 1200 1300 1 100 1500 KIOO 1700 1 Sl III 44<>(M) 11100 370 1. A vtomatika 1000 11’ SIKI 000 KUM) 1100 1200 1300 I 32!MM) 111(M) .‘!70 Kainnotiskarji II. Avtomatika 1007 800 000 11M10 1 KM) 121 M) 1300 1400 151 M) KiOO 1700 38600 Zboljšana avtomatika 1000 1 (M K) lioo 1200 1300 1 100 15(M) KMMI 1700 ISOO 44IMM) I Avtomatika 1000 700 800 000 1000 1 KM) 1200 1300 32TMM) Pomožni delavniški delavci 11. Avtomatika 1007 800 01 H) IIMIO 1 KM) 1200 1300 1400 ) 1500 ' U- .37700 • Zboljšana avtomatika 1000 I- Avtomatika J 000 !M)0 700 1000 800 1100 000 1200 1000 1300 1100 |4IMI 1200 1500 I3 1300 1400 1500 —.— 37701» f Zlmljšana-a vtomatika 1000 I. Avtomatika J 000 900 1000 1100 1200 1300 141 M) 1500 KiOO 1700 . ■ 41500 8600 2m; Pisarji voznih 700 SIMI OIM) 1000 1100 ;1020 — 8o 700 . 770 * 820 * S70 23400 r rožni. prožno-blo-jvinl /Mivuii n/iillllii1' Avtomatika 1007 7(KI - 7«) SOI) 000 24750 < Ol 1 H v lij ■. valci vlakov in vsi drugi čuvaji projjoN združujočo slušbo Uvrstitev III. kateg. vsluzbeniev 1908 SIM) ooo 1000 :.„1 1 KMI 1200 1300 1400 1500 37700 1621M) 540 . - / ■: Zbolišana avtomatika 1000 900! 1000 1 100 1200 1 3(MJ 1 KM) ■ - 1500 35)600 Opomba: V debelo tiskanih številkah jo obsežena tudi starostim službena doklada, petnih 100 kron. — S* zaznamovave debelo tiskane številke vsebujejo starostno službeno doklado letnih 50 kron. □ Plača 1500 k. se doseže, v 25. letih in se je le radi tehniških o tež k or postavila v rubriko za 24 službeno leto. Višji delavniški delavci so imeli po ]irvi avtomatiki (1906 1300 k. začetne plače -, v tabeli se je to kategorijo smatralo izlmjočo iz kategorije delavniških delavcev, in se začetna plača 900 k. prispodobja III. avtomatiki iste plače delavniškega delavea v I. avtomatiki.