MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 # Telefon 3440in 3456 lahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri i Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Oln i Oglasi po eeniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Liubllani t Poitnl čekovni račun it. 11409 99 JUTRA 99 Pomnoievanie prebivalstva in razvoj gospodarstva Razmerje med prebivalstvom, Že v članku »Borba za zmago nad svetovno zmedo« smo ugotovili, kako važno je postalo docela znanstveno proučevanje problemov sedanje gospodarske krize, ki se lahko razširi na nedosledno bodočnost ali pa v tej ali drugi obliki kdaj pozneje obnovi. Med temi Pioblemi je gotovo zelo važna tudi ugotovitev razmerja med naraščanjem števila prebivalstva in gospodarskim življenjem odnosno gospodarsko konjunkturo. In prav o tem razmerju je napisal univerzitetni profesor Paul Mombert (Essen) izčrpno razpravo, v kateri izvaja, da obstojajo med razvojem človeštva in oblikovanjem gospodarstva, najrazličnejše zveze, naglasa pa že takoj spočetka, da te zveze niso mehanične vzročne narave, na kar svet le vse- prelest? pozablja. Vzroki in posledice si ne stoje nasproti v enakih številih,- in en savn vzrok rodi lahko več posledic, ena posledica je pa, nasprotno, lahko rezultat mnogih vzrokov. Če torej vpliva razvoj človeštva na oblikovanje gospodarstva, upliva gospodarstvo lahko tud! na razvoj človeštva. Število človeštva, ki se manjša ali veča, upliva na razvoj in oblikovanje gospodarstva docela drugače, če se istočasno tehnika počasneje ali hitreje razvija, ali pa če sc v,’ katerega drugega vzfoka manjša ali veča blagostanje. Zelo vašno pa je pri tem tudi snovanje novega kapitala. če primerjamo potemtakem vse te pojave medsebojno na ta način, da opa-' zajemo vpliv drugega na drugega, še ne moremo izčrpno ugotoviti vseh njihovih zvez. vsaj ne do poslednjega konca. Absolutno namreč ni potrebno, da bi bili ti pojavi uplivani le po zaporednih povodih. Gre lahko tudi. za izmenične od-nošaje, za medsebojne vzroke v pogojnem smislu, s čemer se efekt vzrokov lahko silno stopnjuje; konkretno gre torej za to, da se neke razvojne linije človeštva in gospodarstva medsebojno povzročajo ali izključujejo. Gostota prebivalstva je nujno vezana na razvojno t stopnjo gospodarstva, nasprotno pa je dvig gospodarstva do določene stopnje odvisen od neke določene gostote prebivalstva. Toda načini odnošajev so lahko kljub temu silno različni, kar nam dokazuje n. pr. Kitajska, kjer se je silno naraščanje prebivalstva v gospodarstvu manifestiralo docela drugače kakor v zapadni Evropi. Najvažnejši znak preobljudenosti. je vsekakor nazadovanje povprečnega načina življenja, vendar pa ne smemo tega 16 vsled poslabšanja konjunkture nastalega nazadovanja smatrati že za resnični simpton preobljudenosti. Vsi pojavi preobljudenosti so, neglede na to, iz kakT snih vzrokov so nastali, le časovnega značaja. Zato ne moremo nikoli trditi, da bodo ostali nespremenjeni, ker vseh gospodarstvom in konjunkturo možnosti nadaljnega vsestranskega napredka in razvoja sploh ne moremo pregledati ali slutiti. Izraz »časovno« je pa mnogostranski in označuje , lahko zelo dolgo ali pa prav kratko obdobje, kakršen je pač razvoj konjunkture. V okviru te časovne preobljudenosti je pa mogoče tudi fiuktuirauje. Tako nastane lahko iz produkcijskih in strukturnih vzrokov prava, četudi le temporerua preobljude-nost, kakršno imamo n. pr. v Nemčiji, ali pa iz konjunkturah! le fluktuacijska, kot v Združenih državah Severne Amerike. Kakor prebivalstvo posameznih pokrajin in sveta, tako se stalno giblje tudi gospodarstvo. Statičnega gospodarstva v smislu popolnega mirovapja torej sploh ni. Vse gospodarstvo je dinamično, v j njem pa delujejo neprenehoma moči, ki j streme po statičnem ravnotežju. Za oddaljitev od tega ravnotežja pride v po-i štev pet momentov: Rast prebivalstva, rast kapitala, sprememba produkcijskih metod, sprememba organizacije industrije in sprememba potreb, konznmentov. Ti faktorji so enako močni kakor vplivi gibanja prebivalstva, tako da more biti njihov upliv na gospodarstvo po njih samih lahko več ali manj kompenziran, Odnošaji med razvojem prebivalstva in oblikovanjem gospodarstva torej niso odvisni od .relativnega, ampak od absolutnega .naraščanja ljudstva. Če se število prebivalstva množi, se stavijo na tvorno sposobnost gospodarstva vedno Večji zahtevki.. Ugotovitev razmerja obeh pa je zato težka, ker nam manjka vsako absolutno uporabno enotno merilo. Obseg in dvig prometa pa ni odvisen samo od števila in naraščanja prebivalstva, četudi je pri tem zelo važen faktor; Absolutno odločujoča je vedno le kupna moč prebivalstva. Da pa ta ni odvisna samo od števila, temveč vse bolj od naprednosti gospodarstva, nam zopet dokazuje Kitajska. Prav v tem primeru spoznamo lahko najožje izmenične vplive med številom prebivalstva in gospodarstvom, ki nastopijo lahko v različnih kombinacijah in različni moči. Zaostalo ali nižajoče se število prebivalstva ne povzroča nujno tudi že zastanka ali propadanja gospodarstva, kar dokazuje najlepše prav primer Francije in francoskega gospodarstva, kakor tudi to, da je v državah z močno naraščajočim številom prebivalstva rastlo gospodarstvo mnogo bolj naglo kakor prebivalstvo. Bojazen, da se z nehanjem naraščanja prebivalstva neha tudi gospodarski razvoj, je torej docela neutemeljena. Naposled pa obstojajo tudi še razni drugi momenti, ki bodo v bodočnosti prevzeli funkcijo namesto naraščajočega števila prebivalstva. To so v prvi virsti psihološke nagonske sile, ki so bile jjomembne tudi že doslej. Katastrofalna povodenj narašča Vode se povsod dvigajo in nasipi se podirajo —- Poplavljene vasi in polja — Beg ter reševanje ljudi in živine BEOGRAD, 18. aprila. Dež, ki je padal te dni in ponekod še vedno pada, je povzročil novo naraščanje rek. Sava še vedno narašča in^ strokovnjaki zatrjujejo, da bo naraščala še najmanj štiri dni. Pri Beogradu je že dosegla višino 624 cm nad normalo. Dasi je sedanja povodenj večja kakor ona 1 1924., se vendar upa, da posledice ne bodo tako katastrofalne. Včeraj je Sava ogrožala najbolj okolico Šabca, kjer so bili poklicani ua obrambno delo prebivalci vseh okoliških vasi. Tekom noči je voda narastla za še nadaljnih 14 cm. Dunav narašča sicer stalno, a bolj počasi in je stanje njegove vode pri Pančevu 63 cm, pri Smederevu pa 80 cm pod doslej znanim maksimum. Silno naglo pa narašča Tamiš pri Pančevu, kjer je njegova voda poplavila kopališče in mnoge dru ge zgradbe. Železniška proga moli samo še 15 cm iz vode. Reka Tisa je dosegla včeraj največio višino pri Sentl. Narastla je za 11 cm in raste še vedno. Povsod je na delu vse okoliško prebivalstvo, da utrdi in poveča nasipe. Če jih voda podere, bo nastala silna katastrofa. Poplavljeni bodo tisoči hektarjev najplodovitejše zemlje in uničene bodo številne vasi. BEOGRAD, 18. aprila. Nasip Bosanski Brod — Dolnji Klakar popušča in se ruši. Vsi napori, da bi se pokvar!e»a mesta popravila, so zaman. Voda je že doslej poplavila več vasi in vsa polja. Prav tako so se porušili tudi nasipi Vidovec — Orašje, Toliča — Uglari in Toliča — Don ja Mahala. V nevarnosti je tam 1200 ljudi. Skoraj vse vasi so izpraznjene. Najtežji je položaj v Domaljevcu, katerega prebivalstvo ni moglo pravočasno zapustiti. Na pomoč sta bila odposlana remorkerja »Srbin* in »Slovenec« z vlačilci in pontoni. Doslej so odpeljali na varno okoli 4000 ljudi in okoli 3500 glav živine. Nasip pri Črni Dari brani 800 ljudi, a delo je skoraj brezupno. V nevarnosti je vsa Mačva. Prebivalstvo beži na vse strani. Sava je pri Brodu 19 cm, pri Sremski Mitroviči pa 23 cm nad doslej znanim maksimom, do-čim je pri Beogradu še 35 cm pod maksimom. BEOGRAD. 18. aprila. V Sremu je Sava poplavila že okoli 20.000 hektarjev polj. Več vasi je pod vodo. V Prahovu jo v vodi 180 hiš. Položaj v Mačvi se slabša od ure do ure. . MOSTAR, 18. aprila. Zaradi močnega deževja so narastle vse reke in poplavile Popovo in Bekijsko polje ter Mostarsko blato. Ponekod so uničeni vsj posevki in zemlja letos sploh ne bo več porabna za obdelovanje. Velike protifašistične demonstracije v Varšavi Onemogočena predstava Mussolinijeve drame — Demon- stracije po ulicah —■ VARŠAVA, 18. aprila. Sinoči je bila v varšavskem Narodnem gledališču premiera drame »100 dni«, katero je napisal italijanski ministrski predsednik Be-nito Mussolini. Predstavi je prisostvovalo tudj vse osobje varšavskega italijanskega poslaništva in konzulata s poslanikom na čelu. Kmalu po pričetku pa so vrgli neznanci med občinstvo letake, ki Več oseb aretiranih so povzročili ogorčeno demonstracijo proti fašizmu. Predstava je bila ixmov-no prekinjena in naposled sploh odpovedana. Nastopilo je redarstvo, ki je več demonstrantov aretiralo. Demonstracije so se nato prenesle še na ulice poljske prestolnice. Nadaljevale so se na raznih krajih pozno v noč. ZLATA PODLAGA FRANCOSKEGA FRANKA. PARIZ, 18. aprila. Manjšanje zlatega zaklada Francoske banke, ki se je pojavilo koncem marca, je zaustavljeno. Po zadnjem poročilu se je v enem samem tednu dvignil zlati zaklad ža 123-2 milijonov frankov, tako da znaša sedaj okoli 76.909 milijonov. Zlata podlaga je tako sedaj prvič dosegla 70 odstotkov. ROMUNIJA IN MALA ANTANTA. BUKAREŠTA, 18, aprila. Rador. javlja: Komentirajoč zadnje manifestacije romunsko-bolgarskega prija Aljstva v Sofiji, naglaša ves bukareštanski tisk, da te manifestacije nikakor niso bllč naperjene proti Jugoslaviji. Romunija ostane zvesta mali antanti. NOVO PREGANJANJE NEMCEV NA JUŽNEM TIROLSKEM. CELOVEC, 18. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da se je pričelo lia Južnem Tirolskem novo preganjanje Nemcev. Posebno pozornost so posvetili fašisti še preostalemu nemškemu učiteljstvu, katero obtožujejo, da uči tajno otroke nem-ščine. Fašisti zahtevajo, da se iztrebi vse, kar je nemškega. GOSPODARSKA KRIZA V GRČIJI. Akcija narodnih organizacij za obvarovanje valute. ATENE, 18. aprila. Grška gospodarska 'kriza se je tako katastrofalno povečala, da je v nevarnosti tudi že valuta. Narodna društva vse Grčije so uvedla veliko nabiralno akcijo, ki naj bi preskrbela narodni banki potrebno zlato kritje nov-čanic. Prebivalstvo je akcijo pozdravilo i navdušenjem in je zato dosegla že doslej lepe uspehe. Samo včeraj so nabiralci zbrali za več milijonov drahem cekinov zlatnine, juvelov itd. Akciji so se pridružili tudi samostani in cerkve. V ta namen sta se danes sestala T:-'”’ni minister in atenski metropolit. naglo naraščanje hitlerjev- CEV V AVSTRIJI. DUNAJ, 18. aprila. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v St. Poltemi so dobili socialni demokrati 23, krščanski socialci 12, nacionalni socialisti 6, komunisti pa 1 mandat. Socialni demokrati so izgubili 5 mandatov, in preko 15C0 glasov, do-čim so jih hitlerjevcl, ki so imeli prej le 1 mandat, 5 pridobili. Število njihovih volilcev je narastlo od 650 na 3333. NEZNANA USODA ITALIJANSKEGA LETALCA. DUNAJ, 18. aprila. Italijansko športno letalo 1AEE0, ki je včeraj odletele iz Celovca proti Dunaju, je spotoma izginilo. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna usoda je doletela letalca in njegost aparat. ZA STRADAJOČE HERCEGOVCE MOSTAR, 18. aprila. Mostarski Hrvati so priredili v soboto in včeraj zbiralno akcijo za stradajoče Hercegovce ifl zL.ali 80.000 Din. Ker je tudi železnica dovolila breplačni prevoz žita za najpo-irebnejše, bo s tem beda vsaj nekolik* omiljena. GANDHI NOČE IZ JEČE. BOMBAY, 18. aprila. Mahatma Gan* dhi je odklonil ponudbo indijske vlade, da lahko zapusti ječo, če sprejme pogoje, ki mu bodo stavljeni. Izjavil je, da bo preklical svoj poziv k neposlušnosti in zapustil ječo samo tedaj, če se razveljavijo vse zasilne in izredne odredbe, ki so bile izdane po rnegovi vrnitvi y Indijo. Mariborski »VEČERNlK« Jutra, BnoanairaiK n ananamnu Prva dolžnost vladarjev je pravičnosti NAPOLEON. Smrtna kosa. Včeraj opoldan je po kratki, mučni bolezni preminul v Ribnici na Pohorju on-dotni župnik g. Andrej F i š e r v 77. letu svoje starosti. Pokojnik, ki so ga radi njegovega blagega značaja in humorja vzljubili vsi njegovi znanci, je župniko-val v Ribnici celih 30 let in bi bil praznoval čez dve leti zlatomašniški jubilej Bodi mu pohorska zemljica lahka! Smrtna kosa. Pretekli teden so umrli v Mariboru: Ivan Špindler, krojaški pomočnik, star 28; Franc Kalmus, pečarski pomočnik, 63 let; Anton Fideršek, čevljarski moj' ster, 42 let; Slavka Smoličeva, zasebna uradnica, 41 let; Terezija Wressnerjeva, zasebnica, 79 let; Adrijena Hoferjeva, vdova trgovca, 62 let; Lenart Blazuti, viničar, 61 let; Marija Sinkovičeva, zasebnica, 55 let; Mihael Tarman, sin trgovskega pomočnika, star 1 leto; Marija Košakova, vdova, 72 let in Ivan Jug, sodni uradnik v P-, 77 let. Naj počivajo v miru! Odlikovanje kulturnega delavca. Preteklo soboto je izročil okrajni gla var g. dr. Ipavic znanemu kulturnemu delavcu, šefu koncertnega biroja tukaj' šnje Glasbene matice g. Vaclavu Kunstu red sv. Save V. stopnje. Naše iskrene čestitke! Iz poštne službe. Premeščeni so: poštno brzojavni urad nik g. Mihael Horvat iz Maribora v Ljubljano; poštna uradnica gdčna Anica Blasinova iz Maribora v Ruše; upokojena pa je poštna uradnica ga. Ivanka Smerdujeva. Službeni list Dravske banovine odjavlja v 30. številki zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroci, pravilnik za izvrševanje zakona o prometu s pšenico, dalje pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence električnega toka, seznam ratifikacij in pristopkov k svetovni poštni konvenciji ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Centralni inšpektor državnih cvetličnih nasadov. Znani mariborski vrtnarski podjetnik g. Gjuro Džamonja je imenovan za centralnega inšpektorja državnih cvetličnih nasadov na železniških postajah v Jugoslaviji. Posestno gibanje. Šolske sestre III. reda sv. Frančiška Asiškega so kupile hišo št. 13 v Stross-majerjevi ulici od posestnic Marije Ter« merleve in Amalije Kovačičeve za Din 340.000. Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Mariboru, pa je prodala hišo št. 18. na Betnavski cesti zasebnici Frančiški Šibenikovi za 145.000 Din. Starešinsko društvo »Triglava« v Mariboru poziva vse bivše člane akademskega društva »Triglava«, kakor tudi vse one bivše akademike, ki še niso včlanjeni v nobenem akademskem društvu, da vstopijo v starešinsko društvo »Triglav«. — Istočasno javlja, da izdaja »Triglav« v Mariboru doslej edino napredno akademsko glasilo in vabi v prvi vrsti vse akademike, da si ga naročijo. Občni zbor starešinske zveze »Triglava« bo dne 8. V. 1932 z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so starešine »Triglava« in »Jadrana« ter aktivni člani. — Odbor. Desetdnevni večerni tečaj za fino pecivo na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne 25. aprila. Prijave sprejema vodstvo zavoda dnevno od 10.—12. ure. Praznik naše pesmi Občni zbor in sijajno uspeli pevski koncert Ipavčeve župe Včerajšnji dan je bil posvečen naši prvi veliki skupni pevski manifestaciji na slovenskem severu. Dopoldne je imela Ipavčeva župa v veliki unionski dvorani svoj redni občni zbor, katerega so se u-deležili delegati z vsega župnega področja in številni pevci, ki so sodelovali pri popoldanskem koncertu. Navzoči so bili tudi razni odlični zastopniki mariborske javnosti in zastopnik Hubadove župe ter ljubljanske Glasbene matice g. Skalar iz Ljubljane. Občni zbor je o-tvoril župni predsednik, g. prof. Vasilij Mirk, ki je po pozdravnem nagovoru podal predsedniško poročilo. Naglasil je izredno potrebo in neprecenljivo vrednost gojitve naše pesmi. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal župni tajnik g. M o r d e j je razvidno uspešno in plodonosno delovanje župe, ki ne posluje še dolgo, a je združila v tem kratkem času skoro vsa pevska društva mariborskega okrožja. Blagajnik gosp. L u k š a ie po zadovoljivem blagajniškem poročilu predlagal znižanje dajatev posameznih članic župi in pevski zvezi v Beogradu. Vse zadevne predloge je zbor soglasno sprejel. V imenu nadzornega odbora je izrekel g. Joško V o-k a č odboru zaupnico, ki je bila s splošnim odobravanjem tudi sprejeta. Posebno zahvalo je izrekel še tajniku g. Mor-deju za njegovo neumorno delo in trud. Po poročilih župnega zborovodje g. Albina Horvata in arhivarja gosp. Jagodiča so sledile volitve odbora. Izvoljen je bil dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom g. prof. Mirkom na čelu. Za podpredsednika je bil izvoljen g. I. Bradač iz Celja, za tajnika g. M o r d e j, za blagajnika gosp. Joško Lukša, za zborovodju ga gg. Albin Horvat in Janez Ev. Gašparič. V ostalem odboru so: gg. prof. Fink iz Celja, ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj in ravnatelj Logar iz Ptuja, v nadzornem odboru pa gg.: Janko Arnuš, Vokač in Koc. Popoldne je priredila Ipavčeva župa v veliki dvorani Uniona, ki je bila nabito polna, pevski koncert. Le ob izrednih prilikah je unionska dvorana tako napolnjena, kot je bila včeraj. Nastopilo je dvanajst pevskih društev, in sicer »Zarja« s Pobrežja, »Poštni rog« iz Maribora, »Jadran« iz Maribora, »Drava« iz Maribora, »Maribor«, mariborska »Glasbena matica«, »Lira« iz Radvanja, pevski odsek »Sokola« iz Poljčan, »Oljka« i/. Celja, »Luna« iz Krčevine, ptujska »Glasbena matica« in »Celjsko pevsko društvo«. Vsi zbori so bili deleženi velikega odo bravanja občinstva, ki je bilo zaradi mogočne pesmi Ipavčeve župe naravnost iznenadeno. Mariborski pevski praznik je dosegel popoln uspeh in tako najlepše dokazal, da so organizatorji župe storili že doslej veliko delo. Oceno koncerta bomo še objavili. mariborsko gledališče REPERTOAR. Ponedeljek, 18. aprila: Zaprto. Torek, 19. aprila ob 20. uri: »Traviata«. ab. D. Zadnjikrat. iSreda, 20. aprila: Zaprto. Jz gledališča. V torek, 19. t. m. se poje priljubljena Verdijeva opera »Traviata« s primadono graške opere go. Vinko Wesel-Pollo. To bo zadnja uprizoritev, Prihodnja dramska premiera bo v najkrajšem času. Uprizori se drama »Brez tretjega«, delo odličnega hrvaškega pisatelja Milana Begoviča. Kot režiser debi-tira g. Bojan Stupica iz Ljubljane, nastopita pa ga. Sever-Scherbanova, ki je že svojčas nastopila z lepim uspehom na mariborskem odru v Kreftovi priredbi »Groba neznanega junaka« in g. Vladimir Skrbinšek. Fenomen Marveli danes v Veliki kavarni. Nove trpežne podplate. Kdor ne pozna PALMA-OKMA gumijastih podplatov, naj jih vsaj enkrat preizkusi. Njihova trpežnost nadkriljuje najboljše usnje. Razen tega so PALMA-OKMA gumijasti podplati najboljše sredstvo proti mokroti, zelo so tudi elastični ter varujejo noge in čevlje. Dobite jih lahko pri vsakem čevljarju. Tujci v Mariboru. V mesecu marcu je bilo pri policiji prijavljenih 805 tujcev; od teh 196 inozem-cev, in sicer 92 oseb z Dunaja, 17 iz Gradca in 87 iz drugih tujih mest. * ujskl promet v prvem tromesečju. V prvih treh mesecih letošnjega leta je prišlo v Maribor 7.075 tujcev. Od teh je bilo 1582 inozemcev in sicer i057 Avstrijcev, 142 Italijanov, 106 Nemcev, 159 Čehov, 52 Madžarov, 6 Francozov, 2 Belgijca, 1 Holandec, 2 Skandinavca, 18 Rusov, 7 Poljakov, 7 Švicarjev, 2 Rumuna, 1 Bolgar, 1 Grk, 1 Amerikanec in 15 Azijatov. Obmejni promet. Našo severno mejo je pr.koračilo v preteklem .mesecu skupno 16.458 oseb. Dopotovalo je 3387 Jugoslovanov, 3081 Avstrijcev, 937 Čehoslovakov, 193 r --cev in 486 podanikov drugih držav, skup no tedaj 8024 oseb, in sicer preko 'Maribora 6799 oseb, preko Št. lija 683, preko Cmureka 63, preko Dravograda 22, preko Prevalj 298, preko Radgone 195 in preko Hodoša 19. V istem času n:’ ' KUPUJTE • *. vse svoje potrebščine pri naših cenjenih ■ . . INSERENTIH Motor 175 HP . bi menjal za navadno kolo. Naslov v Kupujte kolke *Protituberkulozne lige" j CITATEL3I ? Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano mesečno 450 Din. Studenci, Aleksandrova 33 I. 1255 Izdaja Konzorcij »Jutra« m Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO, DETELA v Mariboru.