Zaznamovani dnevi (Spisal J. Štrukelj.) VIII. O s e. |||prije so bili: Tugovčeva dva, Ciril in Jožek in pa Eobov Tonček. Vedno pvlL so bili skupaj, kakor bi bili zvezani. Če so se semtertam malo skavsali, r©®6 to nič ne de, saj drugače bi se ne bili mogli, če bi ne bili tičali zmeraj skupaj, pa take reči so bile hitro pozabljene. Oni dan so se kopali. Ze drugače so bili poskočni in razposajeni, da nikoli tega, sedaj pa, ko jih je še voda poživila, res ni bilo drugače mogoče, kakor da zopet katero uganejo — samo ne povprašujte, kakšno. ,,Mene skoro mrazi", dejal je Tugovčev Jožek, ki se je doslej zares nekam zmrznjeno držal; ,,poskusimo se, kdo bo preskočil to - le ribičevo ograjo." Stali so namreč pri nekakšnem plotu, na katerem je ribič Martin mreže sušil. ,,Saj res ni gorko", pritrdi mu brž brat Ciril ter je brž pripravljen skakati. ,,Martin je še od zadnjič hud na nas, ko smo mu čoln odvezali in se majhno vozili", pa jima ugovarja Bobov. ,,Naj se jezi, da nas le ne dobi", zavrae ga Jožek. ,,Ej, mi nismo tako nespametni kakor ribe", ponaša se Ciril. ,.Ribo že ujame, ribo, mi se pa ne damo! Naj le pride! Saj nas ne bo dolgo videl." ,,Vesta, kaj?" nasvetuje sedaj Bobov, ki se je vendar-le Martina bal, ,,vesta, kaj ? Tecimo rajši gori v breg, pa se bomo še bolj ugreli. Tam blizu Simenčevega hrasta so ose v zemlji. Dajmo jim nad luknjo zakuriti." ,,Pa tecimo tja gori!" bil je Jožek brž pri volji in si pritrdil klobuk, za katerim je imel vedno pero. ,Jaz bom prvi tamkaj." „0, saj boš res!" hotel se je že kregati Ciril in mislil brž steči, ker je stal pred ograjo, onadva pa za njo. ,,Stoj, lej ga, vsi hkrati bomo stekli in v vrsto se bomo vstopili!" potegnil se je Jožek za pravico ter bil s Tončkom v hipu na drugi strani ograje. Toda dasi je hitel, ni mu dalo drugače, moral je ribiču mimogrede mrežo majhno zamešati, češ, kaj je pa tako siten. Potem so stopili drug pojeg -W 120 »t- drugega, zmenili se, da bodo tekli do hrasta ter da se poprej ne sme nihče ganiti z mesta, dokler nc došteje Ciril do ,,tri". ,,Tri!" izrekel je Ciril, in ucvrli so jo, da je bilo veselje. Bobov je precej zaostal. Jožek je hotel biti pa po vscj sili prvi. Večkrat si je popravil klobuk in poskušal še urneje teči, pa Ciril je bil vedno vštric njega. In ne samo to, celo majhno pred njim je že bil. Hrast jc bil že blizu, in vse je kazalo, da bo Ciril prvi pri njem. Pa lc ni bil. A nc zaradi Jožkove hitrosti, temveč zato, ker se je ob palec pobil. ,,No, kdo je bil prvi?" bahal se je Jožek, ki je ves spehan hrast objemal; ,,ali nisem poprcj pravil, da bom jaz?" ,,Pa bi ne bil, če bi se jaz ne bil tako iu:znansko udaril. 0, ti reč ti, glej no, saj mi kri teče", jezil se je Ciril in sedel tcr jel ogledovati poškodo-vani palec. ,,Prvi sem, pa reci, kar hočeš!" ,,Sedaj scveda, drugače bi pa nc bil." ,,Ti ne znaš dobro teči, ker ne gledaš pod noge." .,E, seveda ne." Bobov je pa šele sedaj pritekel do hrasta in nič Se mu ni zdelo za malo, četudi je bil zadnji; saj je bil najmlajši in sploh bolj slaboten kakor Tugovčeva. Kako bi se mogcl z njima mcriti? Morda bi se bila Jožek in Ciril še dolgo prepirala, kdo je boljši tckao, zakaj vedno sta trdila vsak svojo. ,,Jaz sem bil prvi, pa je." — ,,Pa bi nc bil, če bi se jaz ne bil udaril; usajaj se, kolikor hočeš." Toda Tončka ta prepir ni prav nič zanimal, zato ju zmoti s pozivom : ,,Pojdimo nad ose!" Takoj nad hrastom se je svet polagoma vzdigoval v griček, na katcrem je rastlo spodaj resje in trava, višje pa grmovje in drevje. Blizu hrasta v resju so itnele ose svoj dom. Kakšen je bil, to je težko povedati, kcr niso nikoraur dovolile pogledati vanj. Samo vhod — ozka luknjica — je bil viden; drugo je bilo v zcmlji. ,,Kar zakuri", ukaže Ciril Jožku, ki je imel užigalice pri scbi. Čemu jih je neki s seboj nosil ? Za kaj pametnega jih pač ni potruboval. Toda imcl jih je. ,,Prinesitc poprej suhljadi, s čim naj pakurim?" zapoveduje zopet Jožck in išče po žepu užigalic. ,,Ce so osc globoko v zemlji, saj še čutilc nc bodo", ima tudi Tonček svoje pomisleke. ,,Luknjo bi bilo dobro malo razbrskati." ,,Potlej boš pa kuril, kaj ne, ko bo vse polno osa iz njc privrelo", oporeka Jožek. Ciril pa svetuje to-le, in to je tudi obveljalo : ,,Zakurimo najpruj tam pod hrastom. Tačas si odrežimo smrekovih vcj in nanesimo dračja. Potem bomo pa s palicami luknjo malo razkopali in s tem tudi ose razdražili, pa hitro ogenj nad luknjo prenesli, pa bo. S smrekovimi vejami se bomo pa branili." Ni minilo deset minut, pa je že gorelo pod hrastom z mogočnim pla-menom. Ktnalu so prenesli ogenj na treh palicah k osji luknji. Ker sc jim -* 121 »- je pri prenašanju ogenj razgrebel, morali so malo počakati. Par osa" je jezno brenčalo okrog njih, kakor bi slutile pretečo nevarnost, vendar v luknjo si r ¦- 1 niso upale, da ne bi izdale svojega domovanje. Naši trojici so se zdele sitnice nevarne, zato so jih pobili. Ogenj je na novo dobro zaplamtel, in sedaj so se urno obrnili. Jožek je s palico povrtal luknjo, iz katcre je precej začelo jezno brenčati, pa isti -*« 122 &*- trenutek je že tudi padla žerjavica nad njo. Vse okrog se je zakadilo, da ni bilo nič videti. Ciril, Jožek in Tonček so stopili na stran in si mencali oči, v katere jim je siliJ nadležni dim. ,,Še na ogenj!" zavpije Ciril, ,,poglejta, koliko je osa! Kje se neki jemljejo?" Nametali so sušnjave na ogenj, osa je bilo pa res čedalje več. \z luknje jih pač ni moglo mnogo živih priti, toda druge so se vračale s paše. In ko so videle zlikovce, ki so jim hoteli dom požgati, prijela jih je silna jeza. Niso vedele, ali bi se znesle nad ognjem, ali nad zažigalci. Povsod so po-skušale, a povsod brez vspeha. Ogenj jim je zažgal lahke peruti, da so brž poginile, Ciril, Jožek in Tonček so se pa tudi z vejami spretno branili. Toda najedenkrat niso več pazili na ose, ampak nekaj hujšega se je pripetilo. Suho resje in trava je začela v celi črti od hrasta do osjega doma goreti. Poprej niso pod hrastom ognja pogasili in ko so ga prenašali, stresali so žerjavico in ogorke, sedaj se je pa vnelo. In kako hitro se je ogenj širil! ,,Skrijmo se, bežfmo!" zakliče Bobov ves prestrašen. ,,Kaj še, gasimo!" oglasi se pogumno Jožek, ,,če ne, gorje nam!" To je bila brez dvoma najpametnejša, kar jih je tisti dan rekel. Da bi ne bili ognja zadušili, sam Bog ve, kakšna škoda bi se bila zgodila ob taki suši, kot je bila tisti čas, in ljudij nič blizu! Sedaj so se skazale smrekove veje! Vendar komaj so potolkli ogenj tukaj, že se je prikazal drugje. Curkoma jim je tekel pot po licu, pa saj jim je tudi lahko: vroče je bilo samo na sebi, pri ognju so bili in še delali, kar se je dalo. Nazadnje so le udušili ogenj povsod in si oddahnili, toda kakšni so bili! Tonček je bil padel in si rokav zažgal; dobršen kos ga je manjkalo. In kakšno je imel spodnjo ustnico! Kakor kopito! Neka osa mu je pokazala, da tudi ona nekaj premore. Ciril je bil pa po nogah do kolen ves opečen, ker je tako predrzno skakal po tlečem in gorečem resju. Težko če se mu ni tudi nekaj osa spravilo v kodraste lase in mu raalo poplačalo njegovo razposajenost, zakaj glavo si je pretipaval in gledal žalostno. Jožek je tudi dobil svoj delež. Na desno oko skoro nič ni videl. Tudi on je padel in se po vsem licu opekel, in pa pero, ki ga je imel tako v časti, se je čisto obžgalo! Tako se je končalo draženje osa. Ose so bile ubožice, njih mučitelji pa tudi. In ko so vaščani videli naše zaznamovance — pa precej dolgo so se jim poznali sledovi tega dne — niso jih prav nič pomilovali, temveč dejali: ,,Prav jim je, prav, še premalo so jo skupili! Zakaj pa ne puste v miru nobene stvari!" I, no, pa še mi tako recimo, če niste drugačnega mnenja, kaj?