štev. 29 — Letnik IV. PTUJ, 27. julija 1951 Cena din 5.— Požtnfna plačana v gotovînt Uređniltvo io uprava Ptuj, MLO, 11 cadstropje — Telefon št€T. 156 — Cekomi račun pri Narodni banki Ptuj Itev. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured- nik V r a b 1 J o ž e — Rokopisov ne vraćamo — Mesečna naročnina od 1, maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina 208 dia. Naročniki, ki so plačali din 156.~ za celo leto, doplačajo din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna. ](P¡f defietletniei rntaje рш^мо ćn^oiino Mcišo siìéb^d® Prebivalstvo ptujskega okraja je dostojno proslavilo praznik vstaje I 2e dalj fasa sp ie Uudsivo po vsfj Sloveniji vsestransko pripravljalo [ na svoj veliki praznik — 22. julij, k» prai&nuje l«-letnico vstaje proti okupa- ¡ torju. 22. Julij je velika prelomnica ▼ zgodovini slovenskega naroda^ Oboro- '' žena vstaja in množična herojstva v borbi na! bodo rpled vsem poznejšim po- ,¡ holenjem, kako se je treba boriti га svobodo in braniti svoj narod pred '}¡ osvajalci. Velike кта^е v borbi In s krvjo plačana svoboda naj bodo resen f opomin vsem onim, ki bi ponovno poskušali se poslužiti fašističnih netod 'i osvajanja in uničevanja in teptati ila, kjer žele jugoslovanski narodi Sivctl i v mir«. TUdi v ptujskem okraju smo do stojno proslavili praznik vstaje. V rtuju in večjih krajih okraja so se na predvečer vržile slavnostne akademije ; na dan praznika pa so bile odkrite spominske plošče padlim borcem în ! talcem v Destemiku, kjer je govoril minister tov. .Г. Potrč, talcem In bor- ! rem v Vel. Nedelji ter plošča na »Lackovi tehniki« v Stogovcih. Tudi v osta- lih krajih so bile svečanosti. У Markov cih so na primer bila na svečan na¿iu podeljena odlikovanja itirim borcem NOV. i i\/i proslavi Dnera zstaje so bila razdelfena roìaska odUkovanía i v Ptuju v Titovem domu je bila v \ 1Ö51 2Л'ебег svečana j akademija za množično počastitev [ državnega ргатлЈка 22. julija, katere se je udeležilo veliko število Ptujčanov In okoličanov. V daljših govorih sta org. sekretar OK KPS tov. Rogl Rudi in kapetan lov. Pire spomnila številne udeležence proslave na vse težave in uspehe .vi- ših narodov v borbi proti režimu v stari Jugoslaviji, proli okupatorju in proti intrigam Informbiroja Spomnila sta vse navzoče na heroje NOB in člove.^ke ter materialne žrtA?e v času druge sve- tovne vojne ter na vodilno vlogo KP.T pri organiziranju množic za oborožeuD vstajo proti okupatorju kakor na od- ločni odpor proti informbirojevskim po- skusom razbijanja enotnosti naših na- rodov. Soglasnost z njunimi izvajanji so udeleženci jpotrdili z viharnim plo- skanjem. V svojem govoru je tov. Rogl Rudi med drugim dejal: »Od borbe za osvoboditev tudi prebi- vristvo našega okraja ni izostalo, ampak se je že od vsega začetka ak- ^iyno vključilo van.io ne glede na ге1о f<»rke pogoje vsied zelo moànt mreže pettrkolonašev in vpliva, ki so ga Nemci uspel: Annesti povsod s svojimi dema- goškimi frazami in materialnimi pod- porami, s katerimi so hoteli na vsak način podkupiti ljudi vseh, pa tudi naj- revnejših slojev, da bi si tako xagoto- т1И zaledje, prometne komunikacije ter letovišča v prelepih haloskih gričih in Slovenskih goricah, pa čeprav na račun siradan.ia miUjonov ljudi drugih pokra- jin in narodov. Največ pa .fim Je lio- risfilo to, da so uspeli v veliki meri takoj po prihodu likvidirati KP. Ven- dar, v okraju PO ostali Jože Lacko, Osojnik Franc in djrugl komuniii^ti, k! so že pred vojno delali s tov. Potrčem in takoj po okupaciji pričeli s pripra- vami za vstajo. Že 1. 1941 so uspeli *brati paríixansko četo, ki je Imela na- logo predvsem organizirati Uudl na vstajo in izvajanje sabotaž in drugih akcij. Ceta je že leta 1941 uspeSno de- lovala. Uničevala je nemški vojni ma- terial, zažgala opekarno in porušila ewst v Rogoznici. V letu 1942 Je na- Mdala žandarmerijske postaje, patrulje in drugo. 7. avgusta 1942 je sprejela "đprto borbo ob Pesnici z mnogoštevil- liijšo enoto gestapovcev in se z njo herojsko bi>rila. Tam so izgubili /i vije- "jp prvoborci: Kramberger Franc, brata Reša in Zavec 1л>јге. Vbili pa so med ^'fugimi dva gestapovska oficirja, ki sta v zaporih osebno zverinsko mučita zavedne Slovence. V tej borbi je bil fanjen Jože Lacko ter nato čez nekaj 'Ini vsled izdajava ujet in nečloveško ¡nučen, kar pa ga ni pripravilo, da bi iïdal le besedo. Me-d tem časom je okupator tudi na ostale ljudi iz^'ajгl siJen pritisk z zapiranjem, preseljevi- "jem. odvažanjem v koncentracijska taborišč:a, streljanjem talcev itd. Na to so borci pod vodstvom članov Partije odgovarjali z vedno večjimi ak- cijami. Leta 1943 je uspelo pokrajînske- komit-pîju, španskemu borcu 2nid4 •■•ÍH in Praprotnik Štefki postavili v j^Ulozah okrajni komite KP, ki je po- iz enega mesta vodil borbo 1er ""■Raniziral ljudske odbore z nalogo ^'Sfistranske pomoči vojnim edinicim, •Mobilizacije novih borcev, materialnega ^»"eskrbovanja itd. V tem času Je biU ^i»o;;tavl,iena zveza med Halozami in ?joven;diimi goricami ter đn:gimi okra- V tem letu je začela z delom lAcko- tehnika v Podložu pod Ptu.|sko goro, ''' ie bila te dni obnovljena in bo jutri "Skrita. Leta 1944 je bila vzpostavljena '>taîna zveza in medsebojna pomo-I z Zagorskimi edinicami. XIV. divizija^ k! napravila zmagoslavno pot po Sta- J^f^ki. je kljub januarski zimi. debele- snegu in žrtvam pobila švsbsKO J ®4utost t?r pri ljudeh dvignila mora- ^ V poleiju 1944 se je formiral Lackov ^/^taijon. ki je poleg drugih akcij U- j^del tudi uničenie 14 gestapovcev pii jjlJ'fenîîu v Halo?:ah. Na PolenSaku te ^^'Viciir.'îi dva znana kn-oločna švabska ^.'^'í'.ja. V borbi na sektorja Polenšak — je dala Parili» večje žrtve, sio-r: padli so člani OK Petro rič sekretar OK Belšak Tone, tov. komandant relejne linije, Sever Rudolf, komandir kurirske stanile XIV. »Sa ter sestri Sonja in Mimica. Ta dejstva nam dajejo polno pravico samozavestno praznovati Dan vstije slovenskega naroda.a Tov. Rogl je nato govoril o revolucio- narnem pomenu osvobodilne borbe t'ir nato prešel na obravnavanje informbi- rojskega pritiska na naše narode. Obravnaval Je tudi z italijanske strani pogreto tržaško vprašanje. Potem pa ic nadaljeval : »'Končno se moramo ustaviti §e pri postavki ,kđo Je koga osvobotlil'. Leta 1941 so bili v vseh okupiranih driai'aîi približno enaki objekti\T»i pogoji /л vstajo in sploh za borbo proti okupa- torju. Od teh so bili morda najtežji v Jugoslaviji, ker smo Jugoslovani minj številni in ker je okupatorju ter že prej raznim strankam v precejšnji meri uspelo vnesti razdor in celo pokolj med nai4>de in verske skupine. In vendar je pri nas vstaja uspela najbolj, oziroma skoraj izključno. Uspela pa Je zato, ker je bil taltrat pri nas poleg objektivnih pogojev dozorel in sposoben subjektiv- ni faktor — vodilna sila odpora — na5a KPJ. Prav tega sub,iekti\Tiega fak- torja je primanjkovalo v Franciji, Polj • ski. Celki in drugod. Pri nas je pr\ič v zgodovini človeštva v borbi nastala iz majhnih diverzantskih skupin regular- na armada, ki je bila sicer potrebna materialne pomoči, katere ji pa izdatneje ni nihče nudil, razen okupatorja v ko- likor ga je v to prisilila. Takšna armada, vzrasla iz množice, ni čakala, da bi nekdo drugi prišel osvobajat njenega ljudstva, bila Je sama kos tej nalogi. Se več: v času. ko Je v okupiranih delih SZ zadostovala švabska divizija za en million niskih prebivalcev, so vezali naši narodi na milijon prebivalcev dve sovražnikovi diviziji. Iz Jugoslavije se je sirila spodbuda za dvig tlačenih narodov. Res da je Rdeča armada pomagala osvoboditi Beograd, res Je pa tudi, di je naša borba bila enaka, če ne večja pomoč njim, ko so švabi korakali na Moskvo in Leningrad, ko .n je bilo naj- težje, kakor pa takrat ko so se od t-îm umikali.« Tov. Rogl je zaključil: »Ti napori In uspehi, ki so se pri nas v Sloveniji za- čeli z 22. Julijem, naj nam bodo porok v borbi za čuvan,ie pridobitev NOB. v borbi za izsraditev socialistične domo- vine, v borbi za lepšo in srečnejšo bo- dočnost nžvših narodov.« Naj živi desetletnica oborožene vstal« slovenskega naroda! Naj živi iniciator in organizator zmag NOB, tov. Tito! Po obeh končanih govorih sta tov. Belšak Franc-Simon in tov. Prime Franc razdelila 73 odlikovani zaslužnim in požrtvovalnim borcem NOV s pod- ročja ptujskega okraja in iz drugih področij, ki sedaj službujejo v Ptuj'.i. Vsakemu odlikovancu je ljudstvo po prevzemu odlikovanja čestitalo s plo- skanjem. Ob prvem državnem prazniku obo- rožene vstaje slovenskega ljudstva po prejeli odlikovanja sledeči delovni ljudje: ORDÍTN ZA HRABROST: Rogelj Jožeta Rudi, org. sekretar KPS. Ptu.i: Furlan Josipa Dušan, sek. LMS, Ptuj; Premk Alojza Alo.jz, želez- niška sek., Ptuj. ORDEN ZASLUGE ZA NAROD III. REDA: Bratina Franta Beri», Ptuj; Bratina Franca Jože, Ptu.1; Bizjak Rudolfa Minka, pošta Ptuj; Berg .Tosipa Milka, toA^ma Stmišče; Cvetko Jakoba Peter. Markovci; Capnder Lovrenca Tožc. MLO Ptuj: Cuček-Nunčlč Zinka, soc skrbstvo, Ptuj; Elzner Ivana Ivan. to- varna Stmišce; Furlan Josipa Dušan, sek LMS, Ptuj; Gomilšek Ivana Kazi- mir, Gorišnica; Holobar Ivana Anica, up. bolnišnice. Ptu,!; Ulevec Neže Ivan, perutnina. Ptuj; Kosianjevec Franca Marija, Msrkovci: Kotar Franca Ludvik drž posestvo. Zavrr; Kosec Antona Milka. zob. ambulanta. Ptuj; Mihelič Janeza Jane?.. VVI Ptuj; Možina 'îla'a Ivan, Tumiški vrh. Zavrč; Majcen?vlč Martina Jože. drž. posestvo, Zavrč; Pe- trovič Mihaela Janez, pređ.4ednik OLG Ptuj; Potočnik Valentina Anton, pred- sednik sindikata, Ptuj; Puljko Franca Franc, VVI Ptuj; Pllhan Ignaca Janez, Ptuj, Ljutomerska 29; Samec Jožefa Danilo, pov. za finance, Ptuj; Sednvik Jožefa Celestin, up. bolnišnice. Ormož; Tušak .ložefa Anton. MOZB Ptuj; Sta- lekar Antona Franjo, drž. posestvo, Podlehnik; Tušak Vinka Marija, Viča- va, Ptuj; Veber Alojza Alojz. Ptuj, Pre- šernova 8; Verlič Antona ^мЦте, Ptuj, Ormoška 1. MEDAL.ÎO ZA HRABROST: Holobar Vinka Anica, up. bolnlSnice, Ptuj; Bezjak Antona Franc, Velika Ne- 1elja; Bratina Franca Berta, Ptuj; Bn- tina Franca Jože, Ptuj; Bizjak Rudolfa Minka, pošta Ptuj; Belca Filipa Stefan, Sestcrže; Cuš Blaža Blaž, Ptnj, Nova cesta 4; Elzner Ivana Ivan, tovarn a StrnlSče; Jakša Janeza Ivan, bolnišni- ca, Ormož; Körper Jožefa .Toško, Osla- Sevci štev. 8; Kostanjeve« Franca Ma- rija, Markovci; Laznik Ivana Ivan, Ptuj, Aškerčeva 13;( Mesarič Stefana Ludvik, tovarna Striiišče; Nunčič An- tona Stane, tožilstvo. Ptuj; PotoCmft Valentina Anton, predsednik sindikata, Ptuj; Ruter Fanike Jože, Polenšak; Skok Katarine Franc, Korenjak, Zavrč; Vegan Neže Martin, Ptuj. Aškerčeva 12; Verlič Antona Lo,ize, Ptuj, Ormoška Ï; Vamberger Tomaža Franc, Rogornica. Ptuj. MEDAL,10 ZASLUGE ZA NAROD: Cuš Ivana Anton. MLO Ptuj; Ig- iene Vincenca Vinko, Medvedce (Se- ster/e); Kosi Neže Frane, Velika Nede- lja: Kokol .ložefa Mihael. Ptuj, Zg. breg 39; Kralj Valenthia Vinko. МШ Ptn,j; Kekec Janeza Anton, Markovci: Lacko Jožefa Milan, Rogoznica, Ptuj; Močnik Franca Tonka, šiv. zad., Ptuj; Majhen Jožefa Jože, Ilrastovec. ZavrC; Petrovič Ivana Ivan, Ptuj, Krekova 3; Rogelj Antona Ivan. Sp. Hajdina 121; Ruter Fanike Jože, Polenšak; Simonie Mihaela Frante, Zavrč 11; Strafela Alojza Ožbalt. Markovci 17; Straus J»- žefa Joîe, VVI Ptuj; Straus Avgusta Marija. Ptuj; Vidovič Blaža Miha. di- jaški dom. Ptuj; Vučak FUlpa Frane, tovarna perila, Ptuj; Leskovec Fr^nc, sekretar OK KPS, Ptuj. Proslavo je vodil predsednik Mestne- ga odbora OF tov. Sprah Stane. Tamburaški orkester in godba na pi- hala SKUD »Jože Lacko« sta zaigrala več narodnih in partizanskih pesmi ter narodno himno, s katero je proslava končala. V. J. Na „Lackovi tehniki* v Stogovcih so odkrili spominsko ploščo Na dan praznika je tudi v Stogovcih bila spominska svečanost. Ob tej priliki .je bila odkrita spominska plo^a na kraju, kjer Je v letih narodnoosvobo- dilne borbe delala »Lackova tehnika«. Zbrani množici iz domače vasi, Majš- perka in okoliikih krajev je o borbi slovenskega naroda za njegove nacio- nalne in socialne pravice govoril tov. Kolarič Miha, član IO OLO, nato pa odkril spominsko ploičo. Sledila je pri- reditev, ki so jo pripravili člani pro- svetnega društva iz Majšperka. Med velike znamenitosti, ki so se ohranile izza časa borbe na.šega ljud- stva proti fašističnemu in nacbstičnem« nasUju, štejemo tudi »I^ckovo tehni- ko«, kjer so pisali in razmnoževali pro- glase CK KPS. pozive OF na oboroženo vstajo in pomoč partizanskemu giba- nju, članke, ki so budili narodno zaveit in tudi partizanske in druge pesmi. Koncem leta 194S je bUa ustanovlje- na »Lackova tehnika« v Muretincih. Po množičnih arf»iacijah zavednih domati- v Murctineih je takratno vodstvo Okrožnega komiteja KPS za Ptuj odre- dilo. da se tehnika pre-seli v Haloze, kjer bi ne bila tako v nevarnosti, da Jo odkrije sovražJiik. Urejena je bila v prostorih, ki jih je odstopil tov. Ru- pert. Delo T tiskarni ni bilo lahko. Sedeti za pisalnim strojem in opravljati ne- šteta druga tehnična dela je bilo v tesnem in vlažnem prostoru ter ob slabi razsveUjavi pod zemljo vsekakor naporno. Od septembra 1944, ko Je teh- nika bila preseljena v Stogovee. pa do osvoboditve je bilo tiskanih in razmno- ženih mnogo različnih del — od leta- kov, radijskih vesli in časopisov do broširanih izdaj partizanskih pesmi. Cesto Je bilo razmnoženih nad nekaj tisoč Izvodov enega dela. Propagandni BOSNA Na kraju, kjer eo ur.tasi med vojno p<ïHli nad 70.0C0 moških, žensk in otrok, priignanh iz zloglasnega taborišča v Stari Gradški. postavljajo veličasten spomenik tem žrtvam fašizma. Visok bo rad 8 metrov. Odkr li (Ja Kodo na dan vstaje ljudstva Bosne in Hercego\ine. material je Ml odposlan tudi v soseđn,1e okraje in celo tja do Porabskih Sloven- cev. Lackova tehnika tn njeno delo ni bilo pomembno samo тл širjen.je osvo- bodilnega pokreta v domačem okraju, temveč tudi v oirtalih okrajih, saj je v tehniki tiskana bejieda našla svojo, pa čeprav pogostokrat, trdo pot do sleher- nega zavednega Slovenca ter znala bu- diti in krepiti zavest našega ljudstva v borbi za svoj obstoj. Svečana otvoritev stalne razstave NOB Preteklo nedeljo, na dan slovenske narodne vstaje, .«¡mo odprli na gradu gtaljio razstavo NOB kot poseben od- delek Mestnega muzeja v Ptuju. Pri tej priliki bi ponovno poudarili, da je ude- ležba ljudstva na svečanostih, ko se spominjamo tako pomembnih in odlo- čilnih dogodkov naše zgodovine, še vedno odločno premala. Se vedno ne znamo dovolj ceniti velikih pridobitev naše zmagovite borbe, ne čutimo se zmagovalci, ne spoštujemo dovolj žrtev, ki so dale kri in življenje za to, da bl mi mogli živeti. Ne znamo in nočemo siliti ljudi na prireditve kot so to de- lali Nemci. Cae je že, da naš človek začne opravljati vsako delo zavestno in razumsko, iz notranje potrebe po kulturnem Izživljanju. Neki Ptujčan, ki za%T:ema odgovorno mesto v našem go- spodarstvu, mi je na vprašanje, zakaj se ni udeležil slavnosti ob otvoritvi stalne razstave NOE, odgovoril, da je takih svečanosti sit in da na njih vedno enako govore. Ali je to kulturen člo- vek? AH bo znal x'zgajati svoje podre- jene v pravilnem odnosu do zgodovine NOB in do današnje socialistične gra- ditve? Nedvomno tega ne bo znal. Ta- kih ljudi s takim malomarnim odnosom do naroda in države je med nami še prav mnogo. Treba jim bo se mnogo pouka. Razstava, ki je urejena v okrajnem merilu, je privabila manj kot 1 odst. celotnega prebivalstva ptujskega okra- ja. PriSli so le najbolj zavedni, najbolj predani državljani. Kje so pa ostali vsi tisti večni in neumorni kritiki, ki po sx'oje strokovnjaško ocenjujejo za ogli in plotovi in na trgu in drugod vsa do- gajanja in .snovanja v današnji ljudski državi, da bi na razstavi videli, koliko t-^'^enja in žrtev so dali naši najboljši ljudje, koliko dela je imela Partija, da je organizirala vstajo in kako so jo pri tem ovirali narodni odpadnikl-nemčur- ji in pashmost ljudstva ob njihovem izdajalskem početju v Ptuju in ostalih predelih ptujskega okraja. Svečanost pred otvoritvijo je bila si- cer kratka, a prav prisrčna. Počastil jo je tudi minister za ljudsko zdravstvo in prvoborac ptujskega okraja dr. Jože Potrč, ki je imel kratek govor. Zbrano ljudstvo ga je prisrčno pozdravilo. Otvoritve so se udeležili: zastopnik ljubljanskega muzeja Inšpektor Zen Franc, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru tov. Teply Bogo, upravnik Mestnega muzeja v Varaždinu ter za- stopnik JA, krajexmih oblasti in mno- žičnih organizacij. Pozdrave z željami za nadaljnji razvoj spominskega od- delka NOB pa so poslali: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, Svet za prosveto In kulturo LRS, etnografska skupina celjskoga muzeja in Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije. Godba SKUD »Jože Lacko« je začela slovesnost z Igranjem državne himne, nato pa je zapel moški zbor SKUD »J. Lacko« nekaj borbenih pesmi. Z ob- čutkom sta deklamirali Kajuhove pesmi pionirka Jelka Vukotlč in Inšpektor za vzgojne domove tov. Vera Soštarjeva. Sledil je govor tov. dr. Potrča. Za zaključek proslave je zapel me- šani zbor SKUD »Jože Lacko« pesmi: Le vkup, le vkup uboga gmajna in Pe- sem o svobodi, ki sta prav i^menljlvo zveneli pod visokim grajskim zidom. Nato je šla množica pred vrata spo- minskega oddelka, ki ga je predsednik muzejskega društva izročil v varstvo in Izpopolnjevanje upravniku Mestnega Ljudje so z zanimanjem ogledovali razstavo. Mnogi so se dalje časa ustav- ljali pri prvem delu razstave, ki pri- kazuje, kako so pod krinko kulturnega udejstvovanja rovarali proti lastnemu narodu in državi ptujski nemčurji že v stari Jugoslaviji in se razbohotili v ča- .-ÇU okupacije. Ce je ta aH oni nekda- njih gorečih privržencev »Kulturvolka« in nadljudi zagledal na kaki sliki tudi .«;ebe, naj ve, da spada to v zgodovino, danes pa Ima priliko, da v socialistični državi, v kateri postavljamo dostojan- .stvo človeka na prvo mesto, z lojalnost- jo in nesebičnim delom popravi svoj«? večje in manjše grehe (dovolj velik greh je bil že to, da je na primer plju- nil na čast svojega naroda). Nekateri takih ljudi so ponovno postali predrzni in že zopet gagajo svoj »dehinderde- honder« v .svoji »materinščini« po ptuj- skih ulicah. Ne enkrat smo imeli pri- liko videti, da so okupatorji sami mrze- 11 te ogabne odpadnike, kar jim pa si- cer niso naravnost pokazali, ker so jim služili kot ponižno in slepo orodje pri uničevanju slovenskega naroda. Neka- terim teh se je posrečilo, da so v zad- njem času doblH potne liste in obiskali svoje sorodnike v sosedni državi. Go- tovo je, da ti ljudje kljub temu, da v socialistični Jugoslaviji prav dobro ži- ve, niso znali o naših naporih za zgra- ditev boljšega in lepšega življenja po- vedati niti ene dobre besede. V bodoče bo treba paziti, komu dajo naše oblasti potni list. Priporočamo vsakomur, da si doku- mentarlčno dobro osvetljeno razstavo temeljito ogleda, se ob vsem razstav- ljenem materialu temeljito zamisli, pa bo ponosen, da se je tudi prebivalstvo ptujskega okraja zavestno uprlo oku- patorju ne glede na številne žrtve. Reči je treba, da so mnogi pokazali prav lepo razumevanje pri pripravah za razstavo. Največ so z delom prispe- vali nekateri člani Muzejskega društva in prav vsi delavci in nameščenci Mestnega muzeja ter okrajni odbor Zveze borcev. Mestni odbor Zveze bor- cev Je dal na razpolago 50.000 din, Svet za prosveto in kulturo 20.000 din, Okrajni odbor OF 10.000 din, Potroš- niška zadruga ravno toliko, podjetje sVino« je dalo brezplačno na razpolago 20 litrov vina za pogostitev gostov, oa tudi razni drugi so z večjimi ali manj- ¿imi uslugami pripomogli, da je razsta- va uspela. Po ogledu razstave je pripravljalni odbor povabil goste iz oddaljenejših krajev in zastopnike domačih oblasti in organizacij na obed v restavracijo »Moskva«. Po obedu so muzejski ljudje v živahnem razgovoru dajali koristne nasvete, kako razširiti in dati še globljo vsebino razstavi, za kar smo jim prav hvaležni in kar bo v bodoče skrb пав vseh. S. K. muzeja. V Središču na Dan vstaje v Središču so Dan vstaje proslavili z manevrom in spominsko svečanostjo pred spomenikom žrtev odpora in bor- be proti okupatorju. Manever z moti- vom uspešne obrambe kraja pred na- padom sovražnika je organizarala ZB, .sodelovala pa je prcdvojaška vzgoja Središče, vojni obvezniki nekaterih let- nikov, dve gasilski četi (Središče in Obrež), skupina motoristov Avto-moto dru.štva Središče, ekipe Rdečega križa ter VRV In Protiletalska zaščita. Z ma- nevrom je bil prikazan, odnosno njega del je bil fingirán zračni napad, v katerem je bilo »zažganih« nekaj ob- jektov. Manever sam je potekel po do- ločenem načrtu z nekateirmi napaka- mi komande in pomanjkljivostmi pri- bližno takole: »sovražnik« (predvojaška vzgoja) se približuje kraju z vzhodne strani, kjer ga pa tudi pričakuje obramba v dveh obrambnih linijah. Prva obrambna linija i e pred »sovraž- nikom« uma]• ranjencih odneseni v pre- vi jališče, »sovražnik: odbit in pognan v paničen beg. Celotno akcijo v^eh sodelujočih enot z godbo na čelu zaključi skupen odhod na trg pred spomenik žrtvam odpora in borbe proti okupatorju. Tu se je vrši- la spominska svečanost za začetek obo- rožene vstaje slovenskega noroda proti okupatorju, ki je terjala tudi iz Sre- dišča številne žrtve. Sodelovali so: pev- ski zbor KUD, ki je zapel pesmi: Hej, tovariši, ter Domovina, mili kraj; godba KUD. ki je zaigrala državno himno in žalostinko, recltatorkl ter govornik tov. Vltori. Ta je v svojem govoru spomnil pri- .«otne na za naà narod težke dni po pri- hodu okupatorja, na začetek in potek oborožene vstaje slovenskega naroda, številne žrtve in zmagovit zaključek ter današnje dni, kakor tudi na pomen istega dne Izvedenega manevra. Žrtvam borbe In odpora okupatorju je bila iz- kazana počastitev, nakar je uspelo pro- slavo zaključil v imenu vodstva prire- ditve tov. Pajek. OPOZORILO V okraju je še nekaj tovarišev In to- varišic, ki so izpolnili vse pogoje, da bi dobili odlikovanja za svoje delo v času narodnoosvobodilne borbe. Imena teh Je treba čimprej zbrati. Pozivamo kra- JeiTie Zveze borcev, da to čimprej opravijo, ter predloge dostavijo OO ZB Ptu.i. Obenem sporočamo prebivalstvu, d* je še vedno čas za vlaganje reklamacij glede izdajanja spomenic borcem Fn žrtvam faS. terorja Naprošamo pirt. organizacije, odbore OF ter ostale množične organizacije, da pomagajo kra.< Zvezam pri ugotavljanju upravi- čencev in upravičenosti do чргејста spomenic. Okr. odbor Zveze borcev, I tuj Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 27. juliia 195) Cena novi pšenici je na trgu v Srbiji padla na 50 din Nh naših velikih tržiši^ih kmetijskih pridelkov v Vojvodini, Srbiji in Sla- voniji ie ni prišel vpliv nove žitne le- tine na ceno pridelkov v celoti do iz- raza, ker so kmetje prav sedaj najbolj zaposleni z žetvijo. Zato na trgu še ni večje ponudbe. Vendar se popuščajoča tendenca pri cenah opaža navzlic majhni ponudbi. Te dni je cena novi pšenici na trgih v Cačku, Svetozarevem, Ćupriji in Paračinu padla na 50 din za kg nasproti 65 din pred enim tednom in 120 din za etaro pšenico pred novo letino. V primeri s pšenico je cena ko- ruzi še razmeroma visoka, čeprav je popustila na 70 din. Zanimiv je vpliv dobre letine na ceno živini. Kmetje hočejo izkoristiti obilico krme, da zre- dijo čimveč živine, zato je ponudba živine na trgu slaba. Ker kaže tudi koruza prav dobro, kmetje že sedaj kupujejo mesne prašiče, da jih bodo jeseni spitali. Zato se je cena mesnim prašičem deloma dvignila. Vse kaže, da so bo že na jesen precej povečala ponudba pitanih prašičev po nižjih ce- nah. Republiško podjetje »Rad« je pričelo graditi v Paračinu največjo in najmo- dernejšo tovarno cementa v naši državi. Tovarna bo imela dve rotacijski peči. Vsaka bo dolga 120 metrov, glavna dvorana pa 250 metrov. Proizvodnja bo osemkrat večja kot v etari tovarni, ki je doslej obratovala v Paračinu, kljub temu pa bo v novi tovarni za- poslenih manj delaVcev kot v stari. Novi Sad, 18. julija. Na vsem pod- ročju Vojvodine je včeraj in dane« padal lahen dež, ki bo po izjavi kme- tijskih strokovnjakov posebno dobro vplival na posevke, ki eo sedaj v raz- voju. Koruza v Vojvodini že kaže storže in Ji je dež zelo potreben. Po- dobno je tudi z nekaterimi vrtnimi kulturami. V Vojvodini so bili polnih 15 dni topli Južni vetrovi, tako da se je zemlja osušila za 10 do 15 cm glo- boko. Ta dež bo omogočil tudi, da bodo kmetje lahko preorali zemljišča. Zvezni odbor radioamaterjev Jugo- slavije pripravlja veliko radijsko raz- stavo, ki jo bodo odprli prve dni ok- tobra v Beogradu. Razen klubov dru- štev radioamaterjev bodo razstavljale tudi naša radijska industrija, poštne direkcije, beograjska radijska postaja in druge ustanove radiotehnike. Raz- stava bo prikazala razvoj našega radio- amaterstva. Posebej bo razstavljena radijska postaja za vzdrževanje stikov z radioamaterji vsega sveta. Beograj- ski radio bo prikazal sistem dela svoje postaje, poštne direkcije pa bodo po- stavile poštne in brzojavne naprave, avtomatične centrale in teleprinterje ter grafično prikazale razvoj poštne, brzojavne in telefonske službe v naši državi. Zadružna izvozna pDđ.)etia na Hrvat- skem žanjejo letos lèpe uspehe. Raznih pridelkov so izvozila že za dobrih 20 milijonov din. Spomladi so izvažale eočivje, zdaj pa eo začela izvažati pa- radižnike, breskve in marelice. Izvozila eo tudi večje količine polžev, za katere so dobila nad milijon frankov. V okviru proslav v počastitev deset- letnice vstaje hrvatskega naroda so prebivalci Ogulina 27. julija odkrili na kraju, kjer je bil leta 1934 zaprt Josip Broz-Tito, spominsko ploščo. LR Bosno in Hercegovino je letos ob- iskalo že okoli 900 tujih turistov. Naj- več Jih Je bilo iz Avstrije, Francije in iz ZDA. Tujci 60 se zelo pohvalno Iz- razili o lepotah in kulturnih znameni- tostih te republike. Splavarji na rekah Tara in Drina so v letošnjem letu prepeljali do Viže- grada 15.000 kubičnih metrov lesa, do lesnega kombinata v Foči pa 5000 kub. metrov. Prevoz enega kubika lesa stane za 1 kilometer s kamionom 5 din, z gozdno železnico 8 din, po vodi pa samo 1.50 din. Maršal Tito boter desetemu otroku. Po svojem odposlancu majorju Dragu Dobrijeviču je maršal Tito botroval desetemu otroku uslužbenca Halbe Ku- dre iz Mostara. Major Dobrijevlč je izročil staršem darilo maršala Tita. Tovarna sfrolil v Majšperks ie proslavila izpoinlfev petletne planske naüoge Delovni kolektiv Tovarne «trojil v Maj .perku je na predvečer državnega prazirka dne 21. julija t. 1. proslavljal pomemben dogodek. Majiperški taninci £0 letošnji, s tem pa tudi petletni plan izvršili pred rokom, že dne 4. julija. Га praznik so proslavili ob prisotno.5!ti za- stopnika najvišjega strokovnega nadre- jenega foruma iz Ljubljane ter pred- stavnikov okrajnih in krajevnih foru- mov. Majšperškim tanincem je danes mno- go laže, kot jim je bilo pred štiri in pol leti. Zakon o petletnem planu je pred nje postavil nemajhno nalogo. Mnogo vztrajnosti.požrtvovalnostl, trde- ga dela In znoja Je bilo potrebno, da je vse to delo danes za njimi. Včasih se še spominjajo težkih začetkov borfto ¿a plan — danes pa je plan dosežen ^n dobljena velika zmaga. Tovarna Je bila takrat v zelo slabem stanju. Naprave bo bile izrabljene in zastarele, Žila dovodnlca tovarne — 4 kilometre dolga žičnica s komaj ie rabno nosilno vrvjo In strohnelimi podporniki skoraj ni več bila kos svoji nalogi. Industrijski tir iz Medvede .io Pragerskega je bil prav tako v slabciu stanju, skladišče v tovarni prazno, do- bave lesa iz okolice minimalne, po- vpraševanje po taninu pa vedno večje. Ceste so bile okvare strojnih naprav, poleg tega pa je primanjkovalo re- zervnih delov; tovarniški dimnik se je nagibal, skratka, tovarna nI bila se zdaleka v zavidljivem položaju. Vodstvo tovarne in sindikalna po- družnica sta se nahajali pred težko nalogo premagovanja tehničnih in su- rovinskih težav ob velikih nalogah iz petletnega plana. Ob sprejetju teh pa so se z vedno večjo nujnostjo rešitve pojavljala vprašanja preureditve dvo- rane, odra, izboljšanje zdravstvenih pri- lik, otvoritve ambulante ter menze za delavce itd. Najprej se Je začela borba za popra- vilo in obnovo naprav, žičnice in in- dustrijskega tira. Kmalu so začele pri- hajati surovine v vedno večjih količi- nah. Mojstri v delavnicah ter delavci na ostalih delovnih mestih so takoj v pričetku petletke napovedali tekmova- nje taninceiTi širom države. Uspehi tekmovanja so vidni iz odlikovanj -n diplom. Dve leti zaporedom so dobili majšperški taninci od PVLRS denarne nagrade ter diplome z nazivom -»naj- boljšega delovnega kolektiva lesno predelovalne stroke LRS«. Petletka je tekla v duhu premagovanja težav v proizvodnji, ekstrakt pa Je polnil sode in vreče, odhajal sproti v tovarne usnja In v Inozemstvo. Glede kvalitete nI bilo nobenih reklamacij, le glede količine: dajte več ekstrakta! so se te glasile, ter s tem še preveč zgovorno pričale o nje- govi visoki kvaliteti. Med tem pa je bila Iz nekdanjega magazina zgrajena lepa obratna ambu- lanta, urejen nov industrijski magazin, postavljen nov tovarniški dimnik, od- prla delavsko namešcenska restavraci- ja, oživljena ekonomija, dokončana če- trta baterija osmih kadi za luženje le- sa, preurejena kurišča parnih kotlov itd. V preurejeni kino dvorani so -ïc začeli predvajati filmi, delavnice tovar- ne Pa so med tem Izvršile marsikatero popravilo, za katerega bi bile potrebne devize, tuji specialni mojstri ali pa tudi ustavitev obratovanja. Delavec !us Franc, ki dela v tovaml že od 1. 1916. je ob priliki praznovanja izvršitve petletke dejal, da so doseženi uspehi odraz zavesti In volje majšper- šklh delavcev-tanincev, da bi čim- prej dvignili državo In življenje v njej na stopnjo, ki bo primerno žrtvam, '-ti so bile za ta cilj doprinešene. Kočič Po svetu v Anglijo jc prispel iz Mamija v 2 Rüssel Tongay s svojim S-ldniin sm^j Bubbo in 4-le1no hčtrko Kathy. Otr nameravata v avgustu preplavali Roj sit- prcHv, ki je na najožjem kraju 33 kilometrov. Bubba je že pl; 22 milj daleč po reki Mieeisvsippi., njeg sestrica pa je preplavala »samo« 12 ђ Oče je preprcan, da bosta otroi^i lahkoto preplavala tudi Rokavsk: рг< Rim. Ko se i« v Sant Anj^elu b! Caserle vsul plat 20.000 kub, metro? menja, o katerem ie poročali, je | 8 delavcev mrtvih, 3 delavce pogr«s¡ 6 jib je huílo ranjenih, 2 pa se bo s smrtjo. Plaz se je utrgal po ekspl^ mm« v skalnati pećini, v katero je tem vdrla voda. Grönland. Grönland:ja je v vii 3280 metrov па<1 zemljo kapi podo] velikanska ledena {Jora, Rarproptira 1700 míi daleč in íiroka jc 600 milj. vrh te ledene kaipe je, nenehno se bo a snežnimi meteži in ledom, z velik težavami prispela konec lanskega 1 francoska rariiskorvalna ekipa Njiht taborišče je globoJto pod snegom m dom. V kdcne fttene so iskopati več metrov dol^e predore in si ured'Ti v n laboratorij, stanovanje m skladtiča. opazovalnice poSiljejo vsak dan po svi važna meteorološka poroč.la. Razen t( proučujejo ledene plast: in ?eittavlj( zemljevid Zemlja je tu se malo r, iskana. Delati morajo v najoslreii mrazu, temperatira pade večkrat 50 stopinj pod ničlo Tokio. Kakor poroča AEP, Je v n davnih poplavah utonilo na Japonska nad 60 ojseb. Ranjenih je bilo več i« 180, nad 100 pa jih pogrešajo. Na po ročju Osake in Kiota je pod vodo n 150.000 hiš, okrog 1500 pa je porušen Jeruzalem. Kralj Jordanije Abc lah je postal 20. julija dopoldne žrt atentata, ravno ko je ▼ starem d« Jeruzalema hotel stopiti v moácjo Aksa, ob priliki mohamedanskei praznika. Izza nekih vrat je strelj; nanj atentator. Kralj je oil taki mrtev. Kraljeva osebna straža je atei tatorja na mestu ustrelila. Bil je to 2; letni krojač Mustafa Sukri Iz Jeruzi lema, po narodnosti Arabec, bivši č!a Arabske legije. — Jordanska vlada ] takoj proglasila obsedno stanje. Za rs genta Je bil postavljen mlajši kralje sin princ Naif. Bagdad. Kje so pravljice iz 1001 no či? Morda v številkah, koliko avtoma bllov uvažajo letno v to nckdan; pravljično mesto. V preteklem letu namreč uvozili tukaj 1119 osebnih 628 tovornih avtomobilov. Tudi tul prevladujejo ameriški vozovi, čepravi OStnle dri»-»-« ílí» hi. pridobile tako hvaležno tržišče. Pfl sebnost pa predstavlja Bagdad že ? nečem: vozači Imajo tukaj prav pose ben smisel za »hupanje« in na bagdad skih ulicah je mogoče slišati najčudo vitejše vrste avtomobilskih signalom Vsi jih pa tudi s pridom uporabljaj!] tako da takšne glasbe v Bagdadu, me stu kalifov, ne zmanjka. —Da, najmo demejši avtomobili na mestnih ulica! dva koraka vstran pa beda, zaostaloi bolezen in lakota... Neki Egipčan, ki je na ulici poljub svojo taščo, je bil kaznovan z 10 luni globe. Egiptovski zakon namr« smatra javno poljubljanje moškega neko žensko, bodisi da je ta žensii njegova žena, sestra, mati, zlasti pa, i je to njegova tašča, za prekršek proi morali. Pri zaslišanju »zločinec« m 22 nikal svojega zločina. Popolnoma od krito je sodnilcu razložil, da ga je žen po majhnem prepirčku zapustila, njen mati pa, ki jo je nesrečni mož sreča na ulici, mu je obljubila, da hčer pn vede nazaj. Navdušen nad to obljube je mladi mož z vso vnemo poljubil svo jo taičo. Policijski agent, ki je to opa zil, je slabo razumel moževo dejanj« zato Je takoj vso stvar dal na zapisnü in sodišče je nesrečnega moža kaznova lo z 10 funti glob«. Mož je vložil pri ziv. Sodniki prizivnega sodišča so s pokazali bolj milostljivi. Pozvali taščo na zaslišanje in čim so jo zagl' dali, so bili takoj vsi istega mnenji namreč, da je .vsaka misel o kršen]' morale izključena. Obtoženca so opr» stili. Kai num ilfg/e ohrinm shornicn v Píié^u NI to vprašanje, ki si ga postavlja zbornica sama, nego Je to vprašanje, ki ga je zbornici vsilila peščica neka- terih njenih članov, ki ne ve, kaj ee v zbornici dela in kaj lahko sleherni član od zbornice zahteva. Okrajna obrtna zbornica v Ptuju se svojega dela In svojih dolžnosti na- pram članstvu zaveda. N1 to prvič, da se na tem mestu poudarjajo pra- vice in dolžnosti članov zbornice, ven- dar izgleda, da »o razna navodila in napotila, kakor v Ptujskem tedniku tako tudi v Obrtniku, šla mimo tistih, ki danes vprašujejo: »Kaj dela obrtna zbornica, kaj stori za nas in kaj nam nudi za to, da pla- čujemo članarino?€ Morda Je upravičena trditev posa- meznika, da ima kontakt 2 zbornico le takrat, ko pride plačat članarino, neupravičena pa bi bila trditev, da mu zbornica ni nudila pomoči takrat, ko se Je na njo obrnil, seveda ];>a le takrat, ko Je bil njegov zahtevek po pomoči upravičen. Delo obrtne zbor- nice ne leži samo v suhem administra- tivnem izpolnjevanju zahtevkov in poročil, ki prihajajo od obrtne zbor- nice LR.S ali pa ostalih oblastnih fo- rumov, temveč Je glavna njena naloga v povezavi vseh sektorjev obrii, v konsolidaciji eventuelnih nesoglasij obrtništva pri raznih vprašanjih, v pomoči obrtništvu v njegovih težavah zasebnega značaja itd. Sektor, ki zdru- žuje obrtništvo v eno celoto, lahko bi dejali v eno družino, v tem slučaju obrtna zbornica, je bil redno priprav- ljen nuditi vso pomoč svojim članom seveda pa le tedaj, če Je članstvo na- šlo pot in način do zahtevka po po- moči. Toda da ee гтпето k delu samemu. Nešteto vprašanj se vrsti pred uprav- nim odborom zbornice, od katerih so nekatera pereča, druga zopet manj važna, vendar ee vea obravnavajo na rednih sejah z enako pozornostjo in predajajo pisarni zbornice v izvršitev. Konkretno vzemimo popis obrtništva, ki je bil v mesecu aprilu letošnjega leta in ki ni zahteval samo upošteva- nja novega popisa, temveč vskladitev tega popisa s podatki, ki jih je zbor- nica vse do eedaj imela in smatrala kot verodostojne. Mnogo razlik ee je pokazalo. Danes zbornica razpolaga s točno evidenco, seveda le v toliko, v kolikor Je celoten popis bil točen in v kolikor bodo tudi v bodoče obrtniki prijavljali vse spremembe. Tu bi lahko omenili konkretno, kaj se lahko pri- peti, ako obrtnik ne prijavlja redno sprememb v svojem obratu: Obrtni «ervis v Ptuju dobi nujno potreben material za neko stroko obrtništva. Ker je tega materiala le manjša koli- čina, istega razdelijo po razdelilniku, v katerem se vpošteva kvota delovne sile. Obrtnik, ki ni pravočasno prijavil novega pomočnika ali nove delovne sile, je v tem slučaju prikrajšan in je vsaka njegova pritožba neupravičena. Zbornica je nudila vso pomoč vsem obrtnikom ob priliki vlaganja dav- čnih prijav. Imela je sektorske konfe- rence, opozarjala obrtnike, naj vlagajo reelne prijave, opozarjala jih na po- samezne točke v prijavah, skratka, želela je, da bi obrtništvo preko zbor- nice skušalo urediti davčne prijave tako, da bi ne prišlo do očitkov s strani poverjenišitva: »Obrtniki so zopet skušali prikazati svoje težave in iz- redno majhen, lahko trdimo neverjetno majhen zaslužek.« Razen nekaterih obrtnikov so v večini vsi smatrali, da bodo že sami sestavili prijave, kajti po njihovem se zbornice ne tiče ta stvar in Je nepotrebno zbornici vedeti za njihov poskus vriniti napačno dav- čno prijavo. Ker pa je zbornica v tesni povezavi tudi s poverjenlštvom za fi- nance, so jI \'8l taki očitni primeri nepravilnih prijav znani. Obrtništvo bi se moralo zavedati, da na ta način niso bili oškodovani le oni. ki niso pra- vilno prijavljali, temveč Je padla elaba luč na ves obrtniški stalež. V tem pogledu Je zbornica opozarjala In je ne zadene nikaka krivda. Nenehne vloge zbornice za posredo- vanje nabave raznega kritičnega ma- teriala, nabave živilskih In industrij- skih nakaznic, predlogi glede pouka učencev v gospodarstvu, vse admini- strativno delo ob sklepanju učnih po- godb, organizacija izvajanja pomočni- ških izpitov itd., vse to Je delo Vojni obvezniki, pozor! Mestni ljudski odbor v Ptuju poziva v^se vojne obveznike In stalno nespo- sobne, da se na temelju navodil Voj- nega odseka v Ptuju strogo obvezno udeležijo eanotre (pregleda) vojnih ob- veznikov, ki bo v nedeljo, dne 29. julija 1951 ob 7. uri zjxitraj, In sicer: Za vojne obveznike roj. leta 1916 do vključno 1924 v sejni dvorani МШ Ptuj. Za vojne obveznike roj. leta 192.5 do vkljitčno 1929, stalno nesposobne, rojene leta 1916 do 1929 in vse ženske vojne obveznice, ki posedujejo vojaške knji- žice v Titovem domu (kino>. S seboj je prinesti vojaške knjižice ali uverenje o stalni nesposobnosti ter eventuelno potrdilo o položenih stro- kovnih izpitih. Pregleda se morajo brezpogolno ude- ležiti vsi vojni obvezniki n«\'eđenlh let- nikov, ne glede na to, če Je prejel pismeni poziv ali ne. Vojaški obvezniki, ki .se smotre ne bi udeležili, bodo naj- strožje kaznovani. Mestni ljudski odbor Ptuj Ooozoriîo vsem doplacevaîcem Akontacija za tretje četrtletje 1951, ki je zapadla v plačilo dne 15. Jul. 1951, Je vnešena za vse davčne oblike v davčno kartoteke. Pozivamo davkoplačevalce vseh oblik dohodnine In davka na promet proiz- vodov, ki 5c nimajo vxìchene akontacije v davčne knjLžice, da se zglasijo med uradnimi urami na МШ, eoba štev 8. zaradi vnosa obremenitve v davčne knjižice in vplačajo vse 5e eventualne zaostanke. V prihodnjih dneh bo začel« iv»slo- vati izterievalnn komlsHa pri МГХ>, ki bo zamudnikom zaračunavala ft za- mudne obresti zraven irterjevalnih stroškov. MLO Ptuj obrtne zbornice, ki ga zmore le ob pomoči poverjeništva za obrt, se laže pa ga bo izvrševala ob sodelovanju vseh njenih članov, ki ei bodo takrat tudi lahko odgovorili na vprašanje: »Kaj dela obrtna zbornica v Ptuju?« K. D. Spomini na ptufuke ječe Ko je prihrumela k nam hitlerjan- ska druhal, so se že prve dni napolnili zapori Okrajnega sodišča. Prvi je bil priveden učitelj Praprotnik in tako so mu sledili drugI n. pr.: dr. Seguía, dr. Remec, dr, Fermevc, sodnik dr. Llplč, Kancler in Dokler. Tem je sledila vsa poštena ptujska intelegenca. átevllo teh se je večalo iz dneva v dan, da i»o bili zapori že v prvih dneh pretesni. Majhne celice, v katerih je prostora največ za dve osebi, so bile nabit j pol- ne. Osem do deset ljudi se je st'skalo v tesnem prostoru. Ležali so po tleh, sloneli ob zidovih, ali se na kak drug način namestili po teh luknjah. Poseb- no pozneje v poletnih mcsecih je bilo v teh celicah neznosno. Smrad iz »kibl« se je mešal s smradom znojnih n osla- belih teles. Tudi v času najhujše vro- čine se ni smelo odpreti zračnih iinic na vratih, od koder bi prisio vsaj malo svežega zraka v le zaduhle prostore. Jri.ûki so ostajali brez vode. In ce so prosili zanjo, jih je jetničar, i.u;ovež Jerman nahruiil in ozmoij^'i z r.»^.nimi p.40vk«m:. Politi-ni -otniki. kateri so bili rlciii v prv:n tednih p: "irestan^m in b'-' vetiriel; pref; Vijem iz Stajersr na i^^aUsko in v Srbijo. Toda knialu je 2a> el delb- VčLii morilni aparat »Gestapo & Kul- turbünde Zasliševanje je trajalo od jutra do večera, od večera do jutra. Tla po pisarnah v poslopju zaporov so bila umazana od krvnih madežev, tako da so se morala dnevno pomivati. Mu- čile in pretepale so gestapovske zveri- ne svoje žrtve na različne načine. Obe- šali so ubogim jetnikom na roke 'r2ke kovčke, katere so morali držati na ro- kah do popolne onemoglosti, pretepali do nezavesti, upehane so močili z vodo in Jim Jo vlivali v usta. Grozno je bilo to mučenje, ko so vlivali mr¿lo vodo v razgreto in zasoplo telo. Na ta način je bil tudi mučen tov. Kranjc, ključavničar, ki je nekje v Mariboru. Od pretepanja Je izgubil popolnoma meso z beder. Mučili so politične za- pornike tudi s postom,, kateri je trajal večkrat tudi po 3—4 dni, kar je bilo tudi dobrodošlo debelemu Jermanu, er prehrano je dobil plačano kot, da je isto dal. On je bil zakupnik za prehra- no jetnikov v zaporu in kuhinjo ¡e vo- dila njegova žena. Hrano je dajal zelo slabo. Več noma je hranil jetnike z repo in krompirjevo vodo. p'.abo ali tudi nič znbelicno. Snj je rabii sam veliko za svoi trebuh in zraven ?o se pa okori- .--ali 7. miko, mastjo in .f^-.c-som sor'>i.ijki Irgli, kateri so bili dui-xovm in dejanski sovražniki slovenskega .,iv- Ija, kakor Jerman sam. Služil si je pri teh zaporih lepe denarce. Saj mu je bila služba v zaporih zlata jama. Jetniki so gladovati zato, da je on nosil velik trebuh. Ni mu bilo zadosti samo to, ':ar je redno dobival za prehrano jetnikov, se kradel je od tega kar .so prinašali svojci za jetnike. Kar je bilo boljšega je pojedel sam, razdelil pa je le ostan- ke če se mu je hotelo in komur se mu je zdelo, navadno pa ne tistemu, a- teremu je bilo namenjeno, * Cim bolj se je leto 1941 nagibalo h koncu, tem bolj je Gestapo-Kultur- bund aparat s terorjem pritiskal na naš slovenski žlvelj. Opažati je bilo to najbolj v tukajšnjih zaporih. Saj so prve žrtve, tiste, kateri so stopili na čelu našega ljudstva v borbo proti oku- patorju, bili privedeni v te zajwre že v mesecu avt^ustu 1941. Med temi je bil prvi dr. Metod Spindler, zdravnik v Jur.šincih pri Ptuju, in tov. Toplak Franc, agronom iz Mostov pri Juršl > c:h. Njun narodni ponos in zavednost sta lu spremljala vse do trenutka dokler jima ni ugasnilo t'vljcnje v M-iriboru pod švabsko kroglo. Kot voditel.^a za OF ra področju Slov. g^ric cc'^: tuk:^' v z^norih preparirala v na-tr>..;ih ur^h .svojega za OF pri z:-nesliiv«*;ih cro- bàh. Tako se imam zühvaliti sam-) nji- ma. zlasti 'tov S--ind'3rju, ki me je prvi opozoril na OF in njene programe ter me pri tem uvedel za misijo, ka- tero sem opravljal v ivabski službi ¿a slovenske Interese vse do osvoboditve. Rekel Je: »Potrudi se, da pridobiš tudi tov. Pihlarja, da bosta delovala skupno, svetujem vama pa skrajno previdnost. Bojta se predvsem samo Slovencev, do- mačih izdajalcev, — ne bojta pa ht Nemcev, ker ti vaju ne poznajo. Bodita v službi za pomoč našim, katerih še pride veliko za nami in jim pcmagajta kar moreta, da jima lajšata *,гр1јепје v teh bridkih urah. Glejta predvsem, da ostaneta v službi na tem mestu, ker je potreba nujna, da slučajno vaju ne zamenjajo Nemci ali kakšni domači iz- dajalci, ker potem se pozicija za n^še sotrpine popolnoma poslabša.« Sledila sva Spindlerjevi oporoki, četudi nama je bilo mnogokrat zelo vroče v najinem tcikem poklicu. Saj v tistih časih v službi igrati dve vlogi tako, da je volk sin pa koza cela, je bilo res zelo težko, kar ne bo težko razumeti. Za navedenima so sledili ^e Keren- čič Franc, profesor filozofije iz Sre- dišča in njegova brata Slavko in Jože. nadai.ie ing. Berce Polde in njegova že- na Milena ter cela vrsra l^udi raznih poklicev, ve-inoma iz Središ a in oico- lice. Da so bili ti ljudje '-'si p-'- vr..îi ncustra ni in i -dni, se jim nora pnzas ti. Sai pri tej pp'iiji niso imeli ."O- stapovf orvih 10 dni po p'ñvodu nilca- kcga Vidnega uspeha pvi zasu^evanju, tako, da so res po.sumili naju s Pihlar- jem, da jim mešava štrene. Našel pa se je nekje v Središču domači izdaja- lec, ki je izdal gestapovcem do pođro4 nostl vse delovanje za OF zgoraj i.nne| novanih, tako da jih je šlo precejšni! število pod kroglo okupatorja, ostali P« v taborišča. Profesor Kerenčič je za slovo napisi z žebljem na zid v celici štev. 4 slcdečej »Tukaj je moj žolodcc začel spozna vati dobrine tretjega rajna in je dnc^" no navdušen za kruljenje.« j Po izpovedi gestapovca LovrenčiLl kateri je bil navzoč v Mariboru P"! streljanju, jc Kerenčič. ko so ga postaj vili pred puško, rekel sledeče besedil »Danes mene — jutri tebe!« »V sili je človek vedno iznajdljiv' — I/najdljtvost pa .se je pokazala j največji meri v tukajšnjih za¡7orih j dobi okupatorja m':^d pc.Jičnimi jeî^j ki. O tem poglavju navajam ш.чај san4 par primiîrov, preko katerih ni pri^' Vp biKinost in opremo:- ' . Zanimivo je, каЧо so intemira^-j vzdr/cva.i medscbo:no zvezo ne med celicami ampak ca.o iz nad.=irorj ja v pritličje, križem v collh z-^po-;;. da jih n: pri tem jaloliio uho ali oko, da so si m^-r'^ebc'' ••o '.ina-^-a.: ù zagovor pri zasliševa:"'!'? pri gestapovcih. To je b=lo marsik-'f'^'' v korist, da se je rešil na svobodo. V to svrho so uporabljali svojevrs^;, telegram za sprejemanje in oddajal»' potom rahlih udarcev s trdim predm tom po stenah celice. Seveda je bü ^ Ptuj, 27. julija 1951 -PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 píi/íífo nanim malini eim reč nrezeis;a ггакош sonca in reselfa v prvi polovici julija si lahko videi .tak dan brhke malčke od 4 do 16 let v veselem pohodu na dnevno letovanje v Turnišče. V prekrasnem parku, v ^nćni naravi so se predali veselju oo igranju in kopanju ob vzhodni oba'.i ribnika. Tam so prisluhnili zanimivim dogodlcom iz pravljic in pripovedk. Občudovali so junaštva naših narodnih herojev ob vnetem pripovedovanju pe- dagoškega vodje. Smeh In vrisk, petje in rajanje je polnilo igrišče sredi drev- ja redkih vrst. Vedno bolj ubrani gla- sovi naših malih lelovalcev so se jb petju partizanskih in narodnih pesmi pri dviganju zastave vsak dan bolj pri- kupili. Četudi še tako nujno zaposlen Turniščan je rad obstal in jih — če- tudi samo od daleč opazoval v njiho- vem smehu in razigranosti. Opoldne :n ob južina» pa so z velikim tekom zaje- mali iz krožnikov in lončkov. Najmlaj- ši med njimi je bil ljubeznivi Milanček Ramšak. Prikupno .se je nasmehnil in njegove kot nebo plave očke so prosil?: malo nežnosti, malo dobroto. Saj ne morcS drugače, ko da ga dvigneš s tal ali ga çbjameè, mu rečeš nekaj prav toplih prisrčnih besedi — in otročičck ¿1 to tako dobro zajxìmnl. Otrokom tako lahko vzgojiš ljubezen do živali. Ce si jih ogledoval, kako i>o pri ogledu konjičkov in žreblčkov ko- njarne drž. posestva božali živalco '¿^ hiteli s trganjem trave, da jim jo po- nudijo, si bil zopet zadovoljen š svojim u^mei'janjcm. Ob .sprehodih po parka so po ogledu redkih dreves tekmovali z ozirom na pravilno imenovanje po- kazanoga redkega drevja. Vrtnar drž. posestva jih je tudi vzljubil. Nekaj gredic so mu udarniško opleli, on pa jih je pogostil z ribezom In kosmuljami, — še kamilic jim je dal za kuhinjo. Nekega sončnega prcdpoldaeva pa iio iarela njih llčeca ob bivšem grajskem ribniku. Po vodi je brezhibno plavala mala jadrnica — lep model. V prijetni penci so kasneje prav živahno diskuti- rali o obliki, izdelavi in delovanju ;adrnice, o morju in morskem življe- nju, živalih In dogodkih. »Dajmo, dajmo!« so klicali plonirčki in pionirke, ko jih je tov. odrcdni vpra- šal: Ali ne bi ob zaključku razveselili naše starše s petjem, prlzorčkl, raja- njem, plesi. In zopet veselje, vrLsk in smeh. To so pa znaki pravih počitnic naše dece — .saj si želimo zdravih ^л veselih ljudi, ki jim je plemenito to- varištvo, lepa umetnost in stik z nara- vo v radost. Nekateri naši letovale! 8o bili ree dobri tovariši. 4-lelnc8a Mllančka »o »štupa ramo« nesli, ker malček težko hitreje hodi. Ljubica, Marica In Anica so nabrale čremiso in jo razdelile vsem pionirjem in pionirkam. Jožck je med plesom pomotoma prav nerodno stopil Darinki na nogo, ta niti črhnila ni. Sa- moiniciativno so pionirke in pionirji zbrali cvetje ter se ob zaključku iz- mene prav prisrčno zahvalili vsemu osebju. Doumela pa Je naša deca tudi, da brez svobode, za katero se imamo za- hvaliti našemu ljubljenemu maršalu Titu in partizanom, ne bi bilo tako ve- selih in prijetnih počitnic. Umni malčki so navdušeno vzklikali: Zivcl maršal Tito, živeli partizani. Ver. Somo le nekaj dni imate moïnost naročiti Prešernovo knjižnico 1952 (3 knJiR — 1600 strani — 100 din) Knjižnica obsega naslednje knjige: 1. Koledar PreSernove knjižnice га le- to 1952. 2. Dr. Mirko CernIČ: ZdravtrtvenI pri- ročnik. 3. Poezije Franceta PreSerna. (Uvod in razlago napisal dr. A. Slodnjak.) 4. Mimi Malenšek-Konlč: Prelom. Ro- man. 5. Iljin-Segal: Kako Je človek postal velikan. — 1П. del. Cena za naročnike 100 din. POHITITE Z NAROČILI! Naročila sprejema knjigarna Sloven- skega knjižnega zavoda v Ptuju In kra- jevni poverjeniki Prefiernove knjižnice- Pevski Zbor SRUO „lože Lacko" in nieyove natranle slabosti Po šteriln-li pohvalah, ki jih je po za- slugi resmh in predanih pevcer in p€vk tekom let po oevoboditri dosegel pevski zbor SKUD »Jože Lacko« :« Ptuja aa raznih koncertih, n^ielopih, proslavah, koraemoracijah itd. v Ptuju in dru)¡oo že sami raz- mišljali o dobrih in skJääh straneh. Pevski zbor SKUD »Joie Lacko« je našemu ljudetru nuji» potreben, ker so nm nadrs« priljubljen« narodne, parti'- zamke «ti umetne pesmi, zato ga je treba tudi Terovftti pred vsem, kar mu jemlje ugled in kar zmanjšuje vrednost njego- vega dela in častnega imena. Pri prikazovanju notranje nevarnosti ne bl mogK trditi, da v Ptiuju ni zaved nih mlad'lî Ijudn, ki jih veseli petje in ki bi pomlaiirli ter okrepili sedanji sestav pevskega zbor« glede na pevce in pevke, ki jim petje ni edm-: cUj, temveč bi se morali ustaviti ob dejstvu, da v rboni ni skladnosti med vrednostjo njegovega umetniškega ustvarjanja in medsebojnimi odnosi posameznih članov. Odve^ bi bilo gledati na malenkoeti, ki to razumljive v kolektivih, kjer gre z« ljudi razLčnih sposobnosti, razl-ćne starosti, socialnega porekla, »pola ter življenjskih nazorov, krivično pa bi bilo Izreka/ti nezaupnico članom .c člao.cam, ki jih ljudstvo pozna k^t zveste in pre- dane delavce za napredek soaalizma in ki j'lm prietoja petje naših narodnih, partieanskih in umetnih pesmi. Ni pa odveč pomisÜli na poedince v zboru in na okolnosti, ki ovirajo mladino, da kljub večletnemu obstoju zbora ne vstopa v ta pevski zbor, S koncerti vseh letnikov Glasbene šole v Ptuju je bilo dokazano, da so v Ptuju otroci in mladi ljudje, k¿ imajo veselje ter sposobnosti za petje in glasbo, da so v Ptuju profesorji in učitelji glasbe in petja, ki »o pritegnili т šolo mnogo učen- cev, da so v Ptuju starši in svojci, ki za«.p»jo vzgojiteljem т tej io-li svoje otroke in da obstoja med enimi iti dru- gimi medsebojno globoko spoštovanje. Glede na to pa se moramo vprašati, zakaj se to zaupanje neha pred vrati pevskega zbora SKUD »Jože Lacko«, v katerem vidimo največ priletnih in odras- lih pevcev .n pevk in le malo mladine? Trditev, da v Ptuju ni take mladine, kot že rečeno, ne drži, pač pa drži trdi- tev, da ni take mladine, ki hi se moga sprijaznili z odnosi med nekaterimi pevci in pevkami ter dirigentom- Taki odnosi ne morejo navdušiti staršev, da bi poši- jali v pevski zbor svoje otroke, možje žen« in obratno. Odnosi т socialističnem pevskem kolektivu temeljijo na medse- bojnem spoštovanju članov in članic ko- lektiva ter diriigcnta, ki ne more pred- stavljati samo stroko^-nega vodje, tem- več tudi zglednega starešino, ki mu je največ-jc priznanje za delo im trud ter uspehe vsestransko zaupanje kolektiva samega kakor tudi vseh [jubteljev petja. Lahko verjamtemo, da v Ptuju ree m mlad'ne, ki bi nudila zboru svoje pevske sposobnosti samo zato, da bi tako prišla do družbe, da bi se rešila dolgočasja in i«oHra«M>sti od ljudstva. V Ptuju res ni mladine ter staršev, ki bi jim bilo vse- eno. kaj si mislijo o dirigentu in njemu bližnjh pevkah m pevcih Ptujčanii, ko jih ta družba т poznih večernih ali zgod- njih jutranjih urah, daleč izven objča.j- r.ega časa javnih nasrtopov in koncertov, drami s pouličnim krohotom in petjem podoknic, V Ptuju res ni take mladine, ki bi ji bîo vseeno, kaj si mislri(jo o diri- gentovi družbi pevcev ljudje iz Haloz, ki so v nedeljo 15, julija t. 1, v gostilni na Borlu videli, kako nekuMumo se ma obnašati d rigcnt napram sočlanicam SKUD-a Plesi rn akrobacije s pevko, ŽCTio službeno odsotnega inteligcnta niso ob^čaij vesele družbe in ne prijatelnske šale, temveč način izžiivliainija enakih z enafiiTOii, Pot* robn osti i-n sličnih prirnerov ne bi navajali. Tako početje ne more imeti ničesar skupnega z odnosi v kolektivu kulitimih delavcev, ljudi, ki bi naj navduševaJi mestno in deželsko ljudstvo za kulturo in umetnost, ki bi naj dokazovíilá, da po- meni organizirano, kolektivno delo druž- bo, k; jo vežejo družbeni, občeljudski in- teresi in medsebojno spoštovanje, ne pa mal-omeščanska lahkoživost. Največjo in najstarejšo nevarnost pred- stavljajo za utrjevanje in pomlajevanje pea-skega zbora ti nespoštljivi odnosi. Dokler bo tako, v tem zboru ne bodo resni pevci Ziidovoljni, tako dolgo ne bo v tem pevskem zboru resne mladine, tako dol-go ne bodo peli naših narodnih, par- tizanskih in umetnih pesini samo mlads in odrasl- zavedni državljani in držav. Ijainke, temveč pevci iti pevke, ki jiim je naža pesem le sredstvo za dosego last- nih ciJjcv. Upamo, da se bodo resni člani in čla- nice pevskega zbora SKUD-a »Jože Lacko« temeljito spoprijeti s to notranjo nevarnostjo, da bodo očistili svoje vrste ter se otresli v^ navlake, nakar si bo zbor pridobil zaupanje mladine in njenih staršev vseh ljubiteljev petja. Pevski zbor bo potem lažje in nasmejanih obrazov stopal pred množico doma in dru^iod m narodna pesem bo prisrčneie zvenela grl tistih mladih in odraslih pevcev fn pevk naše socialistične domovine, ki so pripraivljeni v slučaiu nevarnosti to pe- sem braniti tudi s svoiim življenjem. Vičar Stane, Ptuj 1ж žf\lien?a Lolonije v Pitiiii Nad 100 učencev in učenk iz lepega Slovenskega Primorja se je veelilo v dijaški dom v Ptuju z namenom, da bl čim lepše in zadovoljnejše preživeli po- čitnice, epoznali severovzhodni del svo- jo domovine, si nabrali svežih moči, ter 80 tako pripravili za nove naloge. Kdor še ni bil v počitniški koloniji, prav gotovo ne pozna življenja v njej, ali pa če ga pozna, ga pozna tako kot mu ga «likajo tlsli, ki jim je vse to kar vidijo dobrega, plemenitega v novi družbeni ureditvi, velik kamen spotike in ga barvajo črno in grozno kolikor ee pač da. Zato pa nekaj resničnih besed o življenju naših malih v koloniji. Cilj je lep in plemenit. — Kako ga skušamo doseči? Veako ekupno življe- nje je treba urediti in organiziratL — Tako emo naredili tudi mi. Otroke smo razdelili na ekuplne po dvajset In vsaka ima svojega vodiča. Vodiči so učiteljIsč- niki. Pet ekupin vodita dva vzgojitelja, ki sta po poklicu učitelja. Ko je bilo to delo gotovo, emo določili plan dela za 21 dni. Za vsak dan pa fe naredi po okvirnem načrtu dnevni red, po kate- rem se iK)tem razvija življenje kolo- nije, Vue delo v koloniji je jaeno dolo- čeno, vse predvideno, nič ni slučajno- sti, vee ob pravem času. Delo teče, ker eo vsakomur določene dolžnosti in pravice. Sedaj pa dnevni red: Naš dnevni red obsega poleg najrazličnejših iger, son- čenja, kopanja še sledeče — ogled vseh znamenitosti Ptuja in okolice. Ogledali smo si že muzeje, mehanično tkalnico in pletarno. Videli ¿e bomo zgodovinsko znamenito etolno ccrkev, tovarno perila, alkoholno industrijo, nadalje državno lîosestvo Tumišče in pa zadrugo Osoj- nlk. Za vse kar 60 otroci ie videli, so pokazali izredno zanimanje. Težko ei Je predstavljati njihovo radovednost. Vse mogoče sprašujejo in dobro moraš po- znali stvari, da lahko zadostii njihovi radovednosti. V programu so tudi krajši Izleti z želcznico. 10. julija smo bili v Slatini Radenci. Kako je bilo lepo. Videli In seznanili emo ee s kraji, ki so jih neka- teri že poznali po imenu. V Slatini R«- riencih eo nas zelo prijazno sprejeli Uredili so tako, da se Je lahko vsak fkopal. To je bilo dlvno. Nekateri so trdili, da je kopanje »divnejše« kot v morju! Drugi so bili spet neverjetno navdušeni zn »svojevrstno« vodo. Bilo je res lepo in oči so žarele našim malim od velikega zadovoljstva. V programu še Imamo izlet na Mnriborski otok in ogled tovarne v StmLšču. Kako ee že tega vsi veselijo! Ko smo doma, pa delamo krajše iz- lete v bližnjo okolico Ptuja, Tam imajo otroci mnogo časa za najrazličnejše igre in ob igrah je spet smeh, dobra volja — skratka vse. kar dela otroéko živ- ljenje lepo in lx)gato. V domu pa mora biti rc!d, bele lepe postelje lepo postlane, sobe čiste — vse mora nuditi vtis lepo, skrbno in čisto urejenega doma. Za obilno in točno hrano našim malim pa slixbijo na.îe ku- harice. Ljudska oblast se je potioidila in ee trudi, da daje deci kar pač v okviru prilik more. To je plemenito in izredno pohvalno prizadevanje, ki ga bo prihodnost prav gotovo bogato po- plačala, Res je, da še v današnjih skromnih razmerah ne letuje mnogo otrok in da mamice v kolonijo vseh niso pustile, ker so nasedle lažem, ki jih trosijo sovražnild naših otrok, na- DNEVNO I^TOVANJE NA TURNISCU Morda ste že slišali, da se na Tur- nišču zbira vsak dan okoli 45 pionir- jev in pionirk, kjer preživljajo svoje počitnice. Nekoč eo ee po tem parku in gradu sprehajale grajske gospodične. Danes je tukaj državno posestvo, V gra- du žive; delovni ljudje, ki pomagajo graditi lepše življenje, S prostranega igrišča, obdanega z gozdičem, pa se raz- lega vrisk, smeh in pesem pionirjev. Ob lepem vremenu ee tudi kopljemo. Po dobrem koeilu ee nam prileže neko- lilio spanja. Ogledali ei bomo konjamo in park, v katerem rastejo razne redke rastline. Kar prehitro nam tečejo dnevi. Zavedamo pa se, da brez ljudske oblasti ne bl imeli takih počitnic. Zato smo na skromen, a prisrčen na- čin proslavili tudi naš novi državni praznik — 22. julij. Vindišman Anica, pionirka Na pobudo Zveze kulturno-prosvet- nih druStev Hrvatske bo septembra ekupen sestanek predstavnikov zvez iz vseh republik. Na sestanku bodo raz- pravljali o vlogi in nalogah zveze kot kulturno-prosvetne ustanove. éega napredka. Vse matere iz našega lepega Primorja, ki imate svoje malčke pri пгв, pa bodite prepričane, da bomo storile vse, da bodo njih počitnice čim lepše. Na Koreji: pogajanja !n voJskoTsmJe Na Koreji se istočasno s pogajanji za mir še vojskujejo, na drugih mestih pa opravljajo komemoratlvne svečanosti za padlimi vojaki. Tisoči krlžev In drugih znamenj na grobovih padlih voj akov evetu postavlja nemo In obenem vpijoče vpraáánje: «All bo človeštvo dalje moralo z življenji plačevati In- terese imperlallstov?« limalu l}o ođSlfl U ii!, ploîsKe PIUS „Ггбис Oiotnir ßa BìMiasSi® progo Kalîor na vseh dosedanjih akcijah tako tudi letos mladina ptujskega okraja sodeluje na III. mladinski prog= na katero je od meseca marca do letos odšlo čez 150 mladincev in mladink, Pr\'a ptujska MDB »Jože Potrč« se je vrnila po dvomesečnem delu Stiri krat udarna in jjohvaljcna, srednješolc» ter melioracijska šola, ki se nahajajo že 20 dni na progi, žanjejo iz dneva v dan večje uspehe. 13, in 19. t. m. pa odšla na progo II. ptujska MDB »Ј0Г2 Lacko«, katere brigadirji .so obljubili na svoji prvi brigadni konferenci pred odhodom brigade, da bodo častno ra- v4topali mladino našega okraja, ter se vrnili nazaj ponosni — najmanj trikrat udarni. Prepričani smo, da bodo svojo obljubo izpolnili — ter se s tem uvrstiU v vi-sto ptujskih mladinskih brigad, ki so se vračale iz raznih akcij pohvalje- ne, večkrat udarne, pa celo odlikovane Koncem mescca avgusta pa oddide na progo III, Mladinska delovna bri- gada »Franc Osojnik«, ki ostane na de- lu ves september in oktober. Tej bri- gadi pripada častna naloga dokončati vsa večja dela na progi ter s tem omo- gočiti zadnji izmemi, ki jih bo po dvo- mesečnem delu nadomestila, da bo pro- ga pravočasno dovi-šena. Zbiranje prijav za HI. ptujsko MDß jo že v teku. Prijave zbirajo vsi mla- dinski aktivi, kakor tudi Okrajni ko- mete LMS v Ptuju. Kakor v.sa prejšnja leta, pa tudi v letošnji dve brigadi, smo sigurni, da bo odziv zadovoljiv, ter da se bodo naj- boljši člani mladinske organizacije pri- javil: tudi v to brigado. Sami prijav- Ijencl pa morajo paziti že v samem začetku, da se ne bodo v brigado vri- nili ljudje, ki bi kakor koli škodovali ugledu brigade. Predvsem je treba pa- ziti, da se ne bi vrinili v brigado ljudje kot so: pretepači, moralno po- kvarjen? mladinci ter vsi ostali, ki ne zaslužijo naziva brigadirja mladinska brigade, V brigado imajo dostop res sa- do dobri mladinci in mladinke — če bomo pri izbiri pazili, smo lahko si- gurni, da bo brigada dobra ter da ^е bo vrnila v Ptuj ponosna, z visoKO dvgnjeno brigadno zastavo, ki jo bo krasil naziv večkrat udarne brigada. Sigurni smo tudi v to, da bo v taki brigadi tudi veliko brigarirjev, ki ss bodo vrnili s svetlo značko udarnika na prsih. Brigadirji take brigade se n=î bodo sramovali svoje brigade, radi se bodo spominjali dni težkih borb za de- lovne uspehe, radi se bodo spominjali svojih tovarišev In kolektiva, v kate- rem so preživeli dva meseca v skupnih naporih pri delu kakor tudi pri zabavi v prostem času. Mladinci in mladinke, odzovlte se klicu svoje organizacije, odzovlte se klicu svoje domovine, ki dobiva iz dne- va v dan večji ugled v svetu, ki iz dneva v dan postaja lepša, bogatejša in srečnejša. Biti graditelj mladinske proge pomeni čast za slehernega člana LMS, pomeni biti v prvih vrstah gradi- teljev socializma, ki neustrašeno kora- kajo pod vodstvom naSe slavne Komu- nistične partije v lepšo in srečnejSo bo- dočnost. V. M. ta posel merodajcn ključ abecede, ka- terega je moral razumeti prejemnik m oddajnik, kar ni bilo težko za naše in- teligentne slovenske ljudi. Za takáno telegrafiranje so bile najbolj primerne nočne ure, ko je bila v zaporu popolna tišina. Predvsem so se odlikovali v tem íítari aktivisti, kot jc bil n, pr. prot. Kerenčič, ing. Berce in njegova žena. Spindler in več drugih tovarišev. Takšnih razgovorov ni mogel opazili ^iti v celici navzoč, kaj še le kateri jd straže. Vsak, kateri je to videl ali sli- kal si je pač mislil: si pač s tem pra- sketanjem čas krati. Saj je prasketalo ob gotovih nočnih urah po celicah kot čuješ črva v starem trhlem lesu. Ker pa niso gestapovci pri zasliševanju 'meli nikakih pozitivnih uspehov, smo eeveda največkrat bili krivi tega stra- -"•arj! ah čuvarji jetnikov, kakor da bi '^jim mi nudili medsebojno zvezo, če- pa mteligentni jetniki od nas .liso zahtevali, ker so si znali sami pomagati. Tudi korespondenco z zunanjim svo- ^fn so vzdrževali na svojevrsten, celo ^sko skrit način, da sploh niti pri cen- '^ri, katero je gestapo obavljal nad Ptómi in paketi tako natančno, da l'Ploh ni prišla skoz: nobena napisana ^e^edr» n; mogel ničesar odkriti. Pisa,vo ^ jetniki napravili na kakršne kol) ^^Pa aevidno, da se sploh ni dala opa- s prostim očesom, in sicer s citro- ^nim sokom, Donašal sem Jim citron a, pa so si napravi j ali lesene klini- ^^ « katerimi so pisali namočeniizu v citronin .чок, kateri jim je služIl za črnilo. Ko je pisal se je videla samo mokrota In povsušena pisava se ni nič poznala. V takšen papir so navadno za- vijali umazano perilo, katerega so po- tem pošiljali domov v zameno za sve- ž.ega Seveda je bilo treba svojce, ka- teri so prišli menjat perilo opozorili na to pisavo, da naj doma previdno razvijejo in čita jo nad ognjem. Tako se je dala pisava odlično prečitati. Tako so v mnogih slučajih dobivali jetniki pisavo tudi od svojcev v odgo- vor, kar je šlo res najbolj diskretno in brez vsake nevarnosti. Seveda pa je bilo joj če je kdo na kak način sku- šal iztihotapiti kakšno navadno napi- sano pismo na kakršen koli način v svet. Marsikaterega je to spravilo celo pod kroglo. Zaradi tega je bila iznajd- ljivost na mestu. Posluževali so se je lahko seveda le nekateri, tisti, ki so »e pač znali znajti v svojem položaju. Tudi kadilcem je bila iznajdljivost velika pomoč. Težko je bilo v zaporu ла res strastne kadilce. Tem je bil vei en čik, kakor pa cel kolač kruha. Sicer je za tobak še šlo nekako, le za vžiga- lice je bilo težje, kar pa tudi nI delalo jetnikom posebnih preglavic. Za pri- žiganje cigaret so sežgali kakšno staro volneno krpo ki zoglenelo snranîU v pločevinasto škatlo. Ko so rabili ogenj so škatlo odprli ter nad njo kresali s klinčkom v katerega so zabili iebeli. ob košček stekla, da je iskra zletela ▼ ikatlo na *ogieii«lo krpo. Ta je za- čela takoj tleti In s pihanjem Je na- stal ogenj za prižiganje. Tako se je torej iznajdljivost Izpopolnjevala na vse načine, samo, da se je trpljenje in pomanjkanje lajšalo na svoj način. ★ Gotovo bo zanimalo čitatelje zlasti tistega, kateremu je zadeva nekoliko znana, kako je bil tov. Pihlar aretiran in kako Je prišel skozi gcstapovski bunker v Brenčlčevi hiši. 9. septem- ra 1944 ob 16. url sta se pojavila v pisarni ptujskih zaporov dva žandar j a ter vprašala Jermana po Pihlarju, kt je bil ravno tisti čas pri jetnikih v zaporu. Na zahtevo žandarjev ga je Jei-man pozval v pisarno, kjer sta mu napovedala aretacijo, ne da bi na- vedla kakšen vzrok ali krivdo. Odvedla sta Pihlar j a na gestapo vsko komando, kjer so ga brez zaslišanja zaprli v zlo- glasni bunker. Tov. Pihlarja so imeli ptujski žan- darji že dalj časa poprej na piki, ter kovali načrte, kako bi ga spravili v neprilike. Prišla je prilika, ki so jo izkoristili, četudi čisto po nedolžnem Bil sem tisti dan službe prost in je po Pihlarjevi aretaciji ostal za tisto noč Jerman sam tudi za nočno službo, ka- tera ie bila po vrstnem redu za isti večer določena Pihlarju. Bila Je nam- reč z nsmi tiste čase v službi še neka Nemka iz Gradca, ki pa je imela na skrbi v zaporu samo ženske oddelke Pri takem staležu jetnikov, ki jih je bilo dnevno do 130, je bila premalo ¿a službo ena aH dve osebi, vse premalo, ker bl praviloma moral biti na 15 i^seb en paznik. Po Plhlarjevem odhodu je prišel Jerman popolnoma Iz ravnotežja Komandirati ni Imel komu, za delo pa mu Itak nikoli ni bilo. Zaporniki so ti- sti večer ostali brez vode in deloma tudi brez večerje. Debélo sta se gledala Jerman in Nemka sredi pisarne, ter konferirala o vzroku Pihlar j eve are- tacije in kakšne posledice še bodo pin- sle na dan. In res! — Ze tista noč je bila za ta dva zelo buma! Prišli so namreč parti- zani z velikim poštnim avtomobilom pred zapore, da bi osvobodili Iz zapo- rov politične jetnike. Okrog ene ure ponoči so prispeli, ter klicali z zvon- cem pri vhodnih vratah, da bi jim d- prli. Ker pa niso znali lozinke, službe- ni Jerman tega nI storil. Stal je kot okamenel za zaprtimi durmi, ter vpra- ševal, kdo Je in kaj hoče. Ker pa so bili tudi partizani precej nerodni pri svoji akciji in so se nepremišljeno iz- razili: »Schnell aufmachen! — Gen- darmerie von St. Johann ist da!« — Jerman pa je .seveda takoj znal koliko je ura, ker žand. postaje pod tem ms- nom ni bilo, ampak le žand. post. Goll- dorf. Jerman je zadenski zlezel v pisar- no k telefonu, ter klical ptujsko žan- darmerijo in gestapo. Med tem so jo partizani brez uspeha 2 avtom odku- rill. Jerman je ostal takorekoč v blaz- nem stanju sam dalje v službi Od žandarjev sta prišla po presledku ene ure po odhodu partizanov dva pogle- dat, kaj se je zgodilo in sta tudi koj odšla. Bilo je tudi njiju strah pred partizani. Gestapovci pa so prišli .'ele ob 8, uri Bila je tukaj v ozadju s strani par- tizanov neka izdaja. Načrt so imeli dobro pripravljen za odvoz jetnikov iz zaporov In so točno znali, da bo tisto noč tov. Pihlar v službi, ki jim bo po- magal v tej akciji za rešitev jetnikov. Obveščen pa o tem vsekakor nI bil, ':er on bl jetnike vsekakor dal in tudi sam šel z njimi. Ker pa je zadevo o tem načrt nekdo naznanil žandarmeriji, -o Pihlarja že prej zaprli. Kdaj bi se moral nameravan načrt Izpeljati, ovaj elee tudi nI znal žandar- meriji povedati. Ker je to bilo izvedeno hitro po aretaciji Pihlarja, je bilo njega še to bolj obremenilno. Mučili so ga v bunkerju celih 14 dni, ter je bil na dvorišču, na zraku ves čas trajanja zapora le par trenutkov. Zasliševali so mene in Jermana ter vlekli iz naju vsemogoče stvari, o katerih nisva 'me- la niti pojma. Končno pa sO ♦^udi Pihlarja morali izpustiti, ker nisa mogli Izslediti nič konkretnega. Jaz sem dobil od žandarja Polanca eno pošteno zaušnico, ker je Jerman povedal, da sva s Pihlarjem intimna prijatelja. Pihlarja so premestili v kaznilnico »Karlau« pri Gradcu. Jerman pa je žel od Nemcev veliko pohvalo za svojo vestnost, ker mu niso partizani -)d- vlekli jetnikov. G, D. »PTUJSKI TEDNIKc Ptuj, 27. julija 1951 Kdo kali nočni mir v i-tu.u m povzroča nepotreben dnevni hrup? v zadnjptn fasu so se т Ptuju гаг- pas>le navade, ki prav nič ne dajejo ugleda ne njihovim povzročiteljem in ne organom Ljudske milice. od nek- daj veljajo predpisi tako /a cestno-po- liriiski red, ki omeju.le breîno voínje skozi naselja, prepoved hupanja In ro- pota. kot oni ki ne dovoljujejo kalje- nja nočnega miru. Izgleda pa. da ti predpisi, čeprav so še v veljavi, /,* mesto Pluf vendar ne drže. Ze tako živahen promet z motornimi vozili povzroča po Ptu}u mnogo hrupa, a vendar ta še ni zadoi^ten nekaterim vozačem, saj bi ti Jrugače gotovo ne vozili svoje a\4omobile in motoma ko- lesa z vsemi na stežaj odprtimi venfili, ÌKpuhi, trobili itd. Ljubitelj takeica ro- pota mora biti ali zelo omejen, ker ne zaveda, da ni v mestu клто on in njpRovo voy.ilo, ali pa tako gluh, öa mu .skozi kosmata ušesa ne prodre ropat, ki ^a povzroča. Njegova omejenost rega že tako daleč, da ni zmožen pomisliti na ljudi p« trgovinah in uradih, ki za- radi n.tegoveiça ropot« nc morej« ro- vorîtî s strankami, ne opravljati pisar- niških poslov ali govori!i preko tele- fona, тагл'е€ edinole lahko preklinjajo takega vozača. Kje še, da '»i pomislil na ubogega pešca, ki pasira ulìn in za- radi njegovega ropota ter nagle vožnje lahko spregleda drugo vozilo in nesreča je neizogibna. Tem modernim motilcem тпјш «ledi kavarna »Moskva«, ki z novim ogrom- nir гл'Осп1кот zabava bližnje in daljne sosede v pozne nočne ure, ko si po dnevnem delu žele počitka, a ga vsled glasbe, ki prihaja iz te^a zл•očnîka ne паШ«јо tudi do polnoči ali pa še delj. Želeti bi bilo. da si prizadeti vsaj nç- ka| vzamejo k srca. organi Ljudske milice pa posvetija malo več po/ornostî tem kršilcem dnevnega in načne^a mi- ru ter kršilce s primemismi. ioda ob čutnimi Íiaznimi pripravijo do tega la bodo броЕпдИ, da si deloven človek na- bira ponoii novih moči ker le v tem primeru lahko z uspehom vráí svoje dnevno tieîo. Ali se poznamo? v vsakdanjem življenju srečujemo l-ud: različnih navad in la.<;tnosti, ki .so nfìmvs;voii pojavi privlačne ali zoprne Spoznanje teh različnosti predstavlja veliko bagastvo zlasti za vzgojitelje, taj jim ravno to omogoča uspešnejše vzgojno delo. Ko se svojih la-^tno.sti za- vejo poedinci sami, se zavejo tudi sledic, ki jih največkrat trapijo po last- ni krivdi. CENCE so vedno ZOFÎINE Nadležen dnižabnik, bodisi na jliji. na potovanju, v gledališču, ali v dru>ni je — čenča, ki hoče biti dober dru- žabnik, pa vas muči z vsem mogotim, kar vas ne zanima, ali pa hoče od vas izvedeti vse mogors ali nemogoče pOr drobnosti. Ce hoče kdo razvedriti muč- no razpoloženje, ni nedostojno, ako sku- ša sprožiti pogovor, toda če opazimu, da naš družabnik ni pri volji ali da hoče biti sam s svojimi mislimi, umolk- nemo, da ne postanemo vsiljivi in na- dležni. Toda tudi povsod drugod v v družbi pomnimo, da .jc dobro, če pu- stimo, da govore tudi drvigi, in U'» mislimo, da smo dolžni, ncpre.vîano za- bavati, Le v lastnem gosp^odinjstvu d:/Jno.s;t gostiteljice, da skrbi za zaba- vo. pa tudi .4 tem ni rečeno, da bi mo- rala neprenehoma govoriti in zabavati sama. Dostojen in resen človek ne odgovar- ja na vprašanje prej, kot ga |e v^Draša-: valeč dodobra izrekel, Zaio pustite vsakogar, da izgovori in mu ne scga,;ie v be.znanju in pobolj- šanju, kajti tudi .«poznanje la.stne sla- bosti pomeni, odreči se hrepenenju yo ciljih, ki jih ni mogoče doseči ter .--e obrniti k dosegljivemu, V drugem pri- meru igrajo poravnava neslogo in spo- re. ki so nastali pravzaprav brez pra- vfsa vzroka. Kdor jc pošten in odkritosrčen .«^зт do sebe -C poiten in odiiritosrčen tudi do drugih. Senam na Koreji življenje nI lahko tudi v mirnem ča?u. Slika kaže žene, ki pripravljajo v posebnem kamenitem ■-mlinu« od Američanov podarjeni riž za hrano svojim družinam. iyf:hAJ ZA OTROKE Nïgoucla sua nladiče grliòje družine Pred nedavnim je huda nevihta na- pravila mnogo škode na drevju in rast- linah. Po koncu nevihte so povsod po- gledali krog hiie. Tako sera napravila ludi jaz. Ugotovila sem. da je pri sose- dovih pobilo piščance, drugod polomilo veliko drevje, pri nas pa vejice mladih dreves. Ko sem zagledala prve ptičke, ki so frčale mimo hiše, sem mislila, kako .5.{W) deviznih dinarjev, ker je iz- delal prototip nove.ça stroja za avto- matsko varjenje koles za bicikle v to- varni »Rog«. Izdelava tega stroja po zamisli večkratnega novatorja Poljšaka je fttala samo 1^0.000 din. Nekvalifici- ran delavec naredi s tem strojem štiri- krat 1 oliko, kakor Je naredil prej kva- lificiran delavec. Proti koncu t. m. bo industrija mo- torjev v Rakovici dobavila kmečkim delovnim zadrujjam :n držamim krneli j-. sk!m posestvom še 120 novih traictorjcv t pa »Zadru;iar« :n »Ansaldo«. V pre- teklem polletju so dobile delome za- druge n kmetijska posestva iz A'seh ljudskih republik razen Slm'enije več kot 400 traktorjev iz te tovarne. Na0 Ogrodje je "rne barve, ima dolji kromirane nadomestke na prednjer.i delu pr: končnicah, kjer je ogroi:3 sestavljeno. Las^tnik naj .se javi na Poverjeništvu za noiranie zade-'î- Più i soba 2f>. — Iz pisarne Р-з- verjeniitva za notranje zadeve, Ptuj. Zrak - neizčrpna zakladnica kmetijstva Ing. Zoreč Egon Cudoxñte so tvornice narave. V ve- ličastnem redu in miru se v njih stro- go po določenih zakonih proizvajajo snovi, neobhodno potrebne drugim ži- vim bitjem. Kmetovalec .skuša posegati v to dogajanje ter ga obrniti v svojo korist. Pri vsaki proizvodnji se po- rabljajo dobrine, da bi nastale nove, večje. Tudi narava ne proizvaja niče- sar, ne da bi uporabljala že obstoječih snovi. Za to ima dva vira: zemljo 'n zrak. Ozračje je neizčrpno. Večji del prirastka, skoro vse, kar pri sežiganju izgine, razen malo pejxila in dušika, :e iz zraka. Zemlja in snovi, ki jih vse huje, predstavljajo kapital. Zemlja je draga, še dražje pa «¡o snovi, katere rastline iz nje črpa.jo. Res je. da imj skoro vsaka zemlja teh snovi šo v pr^i- cejsnjih količinah, kjub temu pa za Jo- voljno rodovitnost primanjkuje te ali one snovi. Ce hočemo imeti redno za- dovoljive donose, jc zemljo treba gno- jiti. Zemlja potrebuje domači, hlevski gnoj, ter umetnega: dušik, kalij, fot;- !o; anno. Teh mora biti v zemlji vedno v zadostni količini, čim več jih izčrpa- mo iz .iemije, tem več jih moramo na- domestiti. Nadomeščanje je lahko dra- go pa tudi poceni. V zraku je torej veliko rastlinam po- trebnih snovi. Kako jih izkoristimo? Dve možno.sti imamo: da pridelujemo rastlina, ki hrano črpajo bolj iz zraka kakor iz zemlje, ter da izrabljamo bolj .enovi, pridobi.'ene iz zraka, one iz zem- lje pa vračamo zemlji. U"c!ov:]eno je. da večkrat prekata rcdilna vredno?; snovi, ki .jih dobimn v pridelkih, vcdni :-5l .^novi v zcinlji. or¿V>ila za .-voje f.iv- T-> PO p->S' "•^no m-'tuljnics — de- telje, L'^.-te v5£bu.'c-;o veliko d-rn:'^- t.h snovi (btijti^ovin). ki jih pa пе pri- dobivajo Iz zemlje, temveč v splošnem sožitju z bakterijami, katere bivajo v gomoljih na njihovih koreninah, iz zra- ka. Pesa, koruza, krompir itd. črpajo dušik tudi iz zemlje. Učinek asimilacije Je odvisen od zmožnosti nabavljanja vrednot iz zraka, Krmska pesa, pa tudi druge krmske rastline zemljo sicer močno izkoristijo, ali ker se porabijo v domačem gospođar.itvu, .че snovi zo- pet vračajo v zemljo. Žitne rastline najbolj izčrpajo zemljo. Rodovitnost zemlje pa še bolj ohranimo, če se iz- rabljajo le tišti deli rastlin, ki so bui pridobljeni Iz zraka, n. pr. škrob, slad- kor, tolšče, drugo pa se posredno m ne- posredno vrača zemlji. Živinoreja Je važen člen v verigi iz- rabe zemlie. Dobra molzna krava da za 100 kg pena približno 50 lijrov mle- ka Hektaru zemlje se torej s pridel- kom 50 q sena odtrga v 2000 kg mleka okrog 4 kg dušika (katerega velik i:l pridobijo detelje iz zraka), okrog 8 Kg kalija in dva kilograma fosforne kisli- ne Zemlji pa največ odtegne priraste^ odprodane mlade živine. V 1000 kg pri- rastka je okrog 250 kg dušika, 2,4 kg kaliia in 13,8 kg fc:-Iornc kisline. Du-šlk slabo prehaja v gnoj. Znano je, da je gnoj od živine, ki jo pitamo, n^- boljši takrat, ko se pita na mast Ta obstoja le iz snovi, pridobljenih ¿z zraka, skoro vse pa. kar je rastlina vze- la iz zemlie, se vrača v gnoj. Pridelovanje rn?tlin z višjim učin- kom asimilacije, to .!e či-pr.nia hran.v i7 zraka (?:ročnlce, dclellci, .se da do- b-o kombinirati z živ^no-e^o k: ir za nedvornno zelo vižna. panoga. f^.iC'. !rar-tvo kot smoter živinore.k-" pa ie tii- d= iz dru-ih gospocir^'c'h c-iriv, razi-n navedenih zi večino naših predelov posebne važnosti.