Leto VIII. štev. 55
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 5. junija 1924.
Današnja štev. 1— Din
irej«, Krško.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za ddpise: Ček. rač.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din« Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste
alistične stranke Jugoslavije.
Voiilci iz Črmošnjic pri Semiču. Volilni imeniki so do 8. t. m, v občinski pisarni vsakomur na vpogled. Poskrbite, da vam ne bo mogel nihče ukrasti pravico, da boste volili za vaša proletarska načela.
Enotnost strokovnih organizacij.
.Delavec" štev. 21 cvili kakor maček, če mu stopiš na rep. in roti ves svet na enotnost strokovnih organizacij. Seveda dela to le z besedami, ne pa z ukrepi, ki bi nam dokazovali, da je Strokovna komisija pripravljena končno enkrat kreniti drugo pot in ne hoditi po oni, ki povzroča nezadovoljnost, katere posledice so bile vedno le nepotrebna cepljenja. Mar bi se bil člankar potrudil do pozitivnega dela in raziskoval, kaj je bil vzrok našega članka .Nesramnost", Tega pa v celem listu .Delavcu14 ni. Člankar rajši farizejsko zavija oči. češ. glejte jih. taki lopovi so tisti drugi, mi edini hočemo dobro!
Člankar v .Delavcu" v svoji sveti jezi citira še napačno številko .Napreja". Recimo, da se tozadevno .Delavcu" ne laže, temveč se le moti. Zavestno lagal je pa s trditvijo, da v Ljubljani naše krajevne politične organizacije ni, pa k temu pravi le to, da kupa izmišljotin na tem prostoru zavračal ne bo. Verujem, da je težko reči: .Mea culpa", ampak tukaj leži bistvo poštenosti.
Nibče nima pravice zavestno se motiti, čeprav se vsak nezavestno lahko mnogokrat zmoti. In okolica »Delavca" se je večkrat zavestno .motila*, ker je delala račune brez krčmarja, t. j, brez delavstva. Zmotili so se pri Socialistični tiskovni zadrugi, motili so se računajoč, da so strokovno organizirani delavci backi, ki bodo molče prenesli vse in da jih bo poleg Koruna z lahkoto komandiral tudi še Kristan, zmotili so se računajoč z možnostjo, da bosta brez nadaljnega »Delavec" in »Socialist" eno in isto, da bo za oba le ena skleda, en prostor, eno in isto osobje, en gospodar, in zmotili se bodo v računih za — rdeči veletok — s Kristanom.
Pavšalno govorjenje o izmišljotinah je nepošteno. Kdor citira iz nasprotnega članka le prikrojene citate in ne vsega, je strahopetec. Povejte le na pr., kateri dve družini v Ljubljani sta oni. ki štejeta skupaj 10 oseb in jih mi smatramo za krajevno politično organizacijo? Povejte le. kdo je in kdaj in na kakšen način je urejeval »Socialista", In takih »izmišljenih" očitkov je cela vrsta, ti so tisti, ki so zakrivili nezadovoljnost, katere naravna posledica je, če ne gre drugače, tudi razkol. Bodite pošteni, nepristranski in lojalni v strokovnem po-kretu in ne dajajte nam s svojim partizanstvom povoda k nezadovoljnosti, potem ne bo nobenega, ki bi si upal črhniti proti obstoječim formam na strokovnem polju; po navadi vpije prvi, da gori, tisti, ki je sam zažgal, Če bi bil .Delavec" vestno že takrat nastopil za popolno nevtralnost na levo in desno, bi mogel svoje predale uporabiti za bolj koristne stvari, nego je sedanja njegova obramba. Takrat pa je imel kdo v okolici .Delavca" najbrž zopet .zašite oči*, ali pa se niso v tem oziru tam ničesar nBUČili. da bi pravočasno spoznali, kam zna voditi partizansko zlorabljanje.
Kje vas čevelj žuli. je jasno razvidno iz članka v isti številki »Delavca", kjer so razne resolucije pod naslovom .Za enotnost strokovnih organizacij*.
V	štirih tam objavljenih resolucijah je trikrat klic po nevtralnosti »Delavca* in prav tolikokrat tudi klic po sklicanju pokrajinskega strokovnega kongresa, Torej nič drugega, kakor to, kar hočemo
-	tudi mi. Le s tem se da ohraniti enotni strokovni pokret, da ni torišče za kakšne koristolovce, ki bi ga radi izrabili za svojo eksperimentalno eksploatacijo. Komur je res kaj za enotnost strokovnih organizacij. ta se bo v tem oziru tudi trudil. Popolnoma se na pr, |strinjamo v resoluciji stavbincev s trditvijo, da kdor napada naše funkcionarje, napada tudi nas. To velja tudi za .Delavca" z naše strani z ozirom na naše članstvo v strokovnih organizacijah,
Odstranite torej vse, kar ni v redu, kar povzroča sedanjo napetost in nagnjenje k razkolu. Tako bo zavladala zadovoljnost v strokovnih organizacijah brez nevarnosti kakega razdora, Potem ne
bo treba niti z bombastičnimi frazami zavzemali se za — rdeči veletok — s Kristanom kljub temu, da je »dober* gospodar. Takrat bomo sami postali svoji dobri gospodarji brez vseh takih odrešenikov
J. P.
Sodrugom v Trbovljah.
Taki dogodki, kakršni so se dogodili v nedeljo l.jun. 1924 v Trbovljah, so zgodovinski dogodki, katere je treba očuvati poznejšim rodovom brez netočnih primesi.
Sodrugi, kar je kdo izmed vas videl ali slišal od verodostojne strani, naj napiše, ne da bi hote pridal kaj lastnega, ter naj nam pošlje. Vsa poročila bomo nato primerjali in ugotovili čisto resnico o »Krvavih Trbovljah'4 in jo napisali v listu. — Uredništvo.
Delavci, poskrbite sami za svojo volilno pravico!
(Po večini občin je doba za reklamacijsko postopanje že pretekla. Vendar to reč objavljamo, ker so po nekaterih vaseh volilni imeniki še razgrnjeni. Zadevo nam je poslal neki zaupnik, v katerega občini so volilni imeniki razgrnjeni še do 8. tm. Kdor more, naj uporabi.)
Iz skušenj vemo, da se pri sestavljanju obli-gatoričnih volilnih imenikov dogajajo »pogreške". Izpuščajo se seveda vedno le delavci, o katerih je dosedaj (in še danes!) veljalo mnenje, da si ne znajo pomagati. In kdor si ne zna pomagati, je vedno tepen.
Kdo pa naj bi delavca učil, kako se naj postavi za svoje pravice v bran? Duhovniki ga uče le moliti in zaupati v božjo milost, za samostojno izobraževanje pa delavec nima časa, ker gara po 16 ur na dan za kapitalista, samo da si priberači suhi kruh, da ne umre gladu. Zavednosti med večino delavstva ni in ker zavednosti ni, tudi pravic ni.
Malo jih je na Slovenskem, ki so tako zavedni, da so naročeni vsaj na .Ljudski glas', 2/s manj jih je, ki imajo .Naprej'. In vendar je naš lisk edini, ki se bori proti kapitalu v rokah posameznikov, za pravice teptanega lju dstva in zato, da mu daje naj-različnejših navodil kot pomoč za njegov uspešnejši boj. Stranka, ki bi naj to delo izvrševala, ima pa komaj 883 članov, ki se zavedajo, kaj je organizacija.
Naši zaupniki so po večini tudi zavedni in so na mestu. Z vsemi silami delajo na tem, da bi postalo ljudstvo zavedno, in mu pri tem pomagajo z navodili, katera objavljajo v skupnem listu .Ljudskem glasu', ker ima ta več čitateljev kakor .Naprej4.
Volilni imeniki so razgrnjeni določeno dobo pred vsakimi volitvami [občinskimi kakor tudi državnozborskimi]. Vsak se lahko prepriča, zase in za svojega znanca, če je pravilno vpisan. Ce ni, naj zahteva od občinskega urada oziroma od policijskega oddelka [v mestih] uradno potrdilo, s katerim dokaže, da prebiva že predpisano dobo (pri občinskih volitvah eno leto, pri državnozborskih pol leta) v dotični občini in ima torej tam tudi volilno pravico.
Reklamacijo lahko napiše kdo drugi namesto tebe, če ti nimaš časa, seveda mora biti reklamaciji priloženo potrdilo. '
Volilna zadeva, kolka prosto.
Uradno potrdilo.
..........-... .stanujoč v občini, vasi .........-
hišna številka prebiva od ............  neprestano	v
tej občini.
Občinski	urad	ali pa Zglasilni	urad	kr.	drž.
policije v ___________ dne ............ 1.......
Županstvu [mestnemu	magistratu, okrajnem	sodišču,
prvostopnemu sodišču]
v ........................
Podpisani vlagam zoper tukajšnji volilno imenik
reklamacijo:
V	volilnem imeniku je izpuščen ...............
iz vasi .................. hišna	števika	   če-
ravno ima volilno pravico na temelju sledečih uradnih potrdil:
I. je glasom rojstnega in krstnega lista
rojen dne ............ in je bil dne ............. star
21 let.
II. je glasom uradnega potrdila o domovinski pravici državljan kraljevine SHS;
III.	prebiva glasom uradnega potrdila predpisano dobo v tej občini.
Predlagam torej, da se imenovani pravilno vpiše v volilni imenik,
V		,	dne	 —------ 1-------
[lastnoročni podpis reklamatorja].
Delavci, ne pustite si krasti svojih pravic! Ubranite se pred že pojemajočim zubljem kapitalizma, strite gadu strupeno glavo I
Razno.
Novim naročnikom! Če se naročiš na kak meščanski list, ti bodo takoj prve številke všeč, ki jih boš dobil. Meščanski listi pišejo namreč zato, da čitateljem ugajajo, ne pa zato, da vzgoje novo, boljšo družbo.
„Naprej“ je drugačen list. Tudi »Naprej* bi red ugajal in se zato trudi, da bi bil čitateljem všeč, toda ..Naprej* ve, da vsem ni mogoče ustreči. Volk sit in koza cela, to ne more bit’. Zato se »Naprej* trudi povedati vselej tisto, kar je res, četudi ve, da bo marsikomu neljubo. Da se najde vsa resnics, moramo govoriti javno o vsem, o dobrem in slabem. Pri tem nastanejo prepiri, ki marsikoga odbijejo, če ne ve. za kaj gre. Novi naročniki morajo zato nekaj časa potrpeti, da se vžive v naše iskanje resnice, potem bodo tudi oni spoznali, da je nemogoče ustreči vsem in zato najboljše, če želimo ustreči samo resnici.
Orjunaške mrtvece — mi jih obžalujemo kakor vse takšne žrtve — so pokopali \i torek 3. tm. v Ljubljani na zelo pompozen način. Vse vrste nacionalističnih in kapitalističnih organizacij ter državnih oblasti so zbobnali skupaj, uniformirani Sokol je tvoril pri tem seveda glavno gardo. Orožje se je bleščalo v sprevodu in državne oblasti sd brezskrbno spale. — Drugače je izgledalo v Trbov-ljah pri pogrebu komunističnih žrtev in popolnoma nedolžnih starcev ter otrok, ki so pri nedeljskih dogodkih »poginili", kakor se zelo pietetno izraža uradni orjunaški komunike o njih, dočim so orju-naši umrli seveda junaške smrti. Na pogrebu v Trbovljah je bilo navzočih kakih 5000 delavcev, zastopane so bile le delavske organizacije, državnih oblasti ni bilo. Tudi orožja ne. Mogoče je to nekoliko gradiva za premišljevanje. — Drugače je pa strašno zanimivo čitati komentarje buržoaznega časopisja o trboveljski Zaloški cesti. Glavni hieni med njimi. .Slovenski narod' in ,Jutro', izrabljata tragedijo med sinovi istega naroda za to, da hujskata vlado, naj začne z brezobzirnim terorjem proti strankam, ki v nacionalnem in razrednem oziru ne zastopajo istega mnenja kakor ta dva vladna rep-tila. Gospodom kapitalistom in njihovim kulijem se cedijo sline po tem, da M se iz krvi, ki so jo v prvi vrsti oni krivi, porodila nova preganjanja delavskega gibanja, vsčga gibanja seveda, ne samo komunističnega, ki jim hodi v takšnih slučajih s svojo brezmejno nezrelostjo vedno na roko. Bomo videli, če bodo zmožni svoje grožnje tudi uresničiti!
Trboveljski dogodki so zadnji opomin na državne oblasti, naj se zavedo, da so one poklicane čuvati red in mir v državi, da je predvsem njihova dolžnost razorožiti do zadnjega pipca vsakega neumneža, ki misli, da si je treba zmago kakega političnega stališča priboriti z orožjem v roki. Komunist ali orjunaš, Pribičevič, Pašič, Radič ali Korošec, nihče nima pravice posegati po nasilnih sredstvih, če je premalo duševno razvit, da bi mogel svoje stališče utemeljiti z ostrino misli. Vsaka država, ki dopušča drugačne metode političnega boja, ni nič boljša kakor kakšna Mehika, Italija ali Albanija, kjer imajo oboroženi banditi glavno besedo, in ta država je vredna, da propade in izgine, čim preje tem bolje, da ne bo delala sramote 20. stoletju. Na to stališče so se postavili po trboveljskih dogodkih vsi ljudje, vse stranke in njihova glasila, ki so si ohranila v teh letih korupcije, lažnivih diktatur in nasilij še količkaj soli v glavi. To stališče je naše brezpogojno stališče, kdor ga ne mara priznati in po njem delati, v naši stranki nima prostora. Edina stranka, ki si upa javno drugače govoriti, je stranka Pribičevičevih kulijev. .Slovenski narod' in .Jutro' v svojih poročilih k trboveljski moriji n. pr. priznavata, da se je rabilo orožje na obeh straneh, to tudi »obžalujeta" in »obsojata",
zahtevata pa. naj oblasti izvedejo brezpogojno razorožitev samo na komunistični strani, glede orju-našev ne črhneta niti besedice. To si je treba zapomniti, volitve niso več daleč, čeprav se jih Pašič in Pribičevič na vso moč branita, takrat pa je treba končnoveljavno streti tisto sramoto med jugoslovanskim narodom, ki si upa vsem svojim dejanjem v zasmeh nositi ime demokracije in diktirati ljudstvu iz vlade svojo umazano in nasilno manjšinsko voljo.
Or. Korošec in Davidovič sta v torek 3, t. m. popoldne odposlala kralju na Bled brzojavko, s katero mu osvetljujeta položaj, ki je nastal radi od-goditve narodne skupščine in ki bo vedno slabši, če se takoj ne skliče narodna skupščina ter napo* vedo nove volitve. Ljudstvo zahteva svoje zastopnike in ne zastopnikov osebnih interesov. Opozicija, ki ima vrsto zločinov proti ljudstvu na vesti, gotovo ne misli z ljudskimi zastopniki sebe. Bilo bi preveč ironije v tem!
Esperanto in socialistično gibanje. Socialnodemokratska esierantska federacija za Avstrijo je dobila od komunistične strani vabilo, naj bi se udeležila nekakega delavskega esperantskega kongresa na Dunaju, na katerega so pa komunisti povabili tudi nevtralne in popolnoma buržujske esperantske organizacije. Ustanovila naj bi se skupna organizacija
—	bolje: enotna fronta. Socialdemokratska espe-rantska federacija je to vabilo odklonila. ..Arbeiter Zeitung" priobčuje nje kratki odgovor, kjer pravi med drugim: Vsi se držimo brezobzirno in trdno čisto socialističnega in razrednobojnega -karakterja naše organizacije. Stojimo v okviru celotne stranke, prostovoljno se podrejamo sklepom te stranke in hočemo pokazati kot del celotne stranke našo enotnost in čvrsto strankino disciplino. — Za enotnofrontarsko korunovstvo bo ta odgovor iz Avstrije zelo poučen, ne samo zaradi strankine discipline, tudi zaradi esperanta. ki se nam smejejo, ker ga propagiramo še v našem programu.
Kratko sejanje. Dunajski občinski svet ie pred kratkim imel svojo najkrajšo sejo, Ni trajala niti četrt ure in je vendar rešila tri važne zadeve, poleg tega je vzela še daljša poročila županova na znanje, Kaj to pomeni pri tako mnogoštevilni inštituciji, kakor je dunajski obč. svet. si lahko mislite. Da je pa bilo tisto sejanje tako kratko in vendar izčrpno, se je zgodilo tako: Mestni zastop je spremenil svoj poslovnik po angleškem vzorcu. Po tem vzorcu ni treba pri sejah nič referirati o predlogih mestnega sveta, ki so bili že dva dni prednjo v rokah obč, svetnikov in za katere se ni bil pred njenim začetkom prijavil noben govornik k besedi. Take predloge proglasi predsednik kratkomalo kot sprejete, samo tako je mogoče da se pri kakšni seji reši do 50 in še več zadev in da vendar obširneje obravnavajo tiste, za katere se je kdo k besedi priglasil. To prakično spremembo v poslovniku bi kazalo uvesti tudi na naše seje in kongrese, kjer je dozdaj še vedno ostala kakšna nerešena zadeva četudi smo sejali od jutra do večera, pa morda še dva dni zaporedoma, n, pr. na zadnjem, strankinem kongresu. Če se uvede dunajski oz. angleški sistem, potem bomo lahko prihranili na času in denarju, pa bo ostalo več časa za važne debate.
Atentator Jawurek, ki je ustrelil avstrijskega zveznega kancelarja Seipla. je izjavil, da ni imel za svoje dejanje navodil od nikogar in tudi nobenega jasnega načrta. Obupal je nad svojo in svoje družine bedo ter sklenil končati življenje. Umreti pa ni hotel sam, ampak je v besnosti hotel ubiti še enega človeka. Slučajno je zvedel, da se vozi z istim vlakom dr. Seipel. Ustrelil je torej nanj, nato še sebe v trebuh Umrl ne bo najbrže nobeden od njiju. Avstrijski bnržujski tisk in seveda tudi naš klerikalni spravlja Jawurekovo dejanje v zvezo z bojem, ki ga vodi socialna demokracija proti današnjemu režimu na Avstrijskem. Posebno izrabljajo dejstvo, da je bil lansko leto nekaj časa organiziran v socialistični politični organizaciji, Temu nasproti ugotavljajo socialistični listi, da se je izdajal JaWurek tudi za komunista, v zadnjem času pa se je hotel organizirati pri krščanskih socialcih. Iz strokovne organizacije so ga morali izključiti, ker ni hotel izvrševati svojih članskih dolžnosti — takšen socialist je bil, eden izmed delavcev pač.-ki niso nikoli skrbeli za svojo izobrazbo, ki jim je organizacija samo sredstvo trenutnih, koristi, V ostalem pa je bil Jawurek duševno abnormalen človek, Socialisti ostro zavračajo vsak poskus, da bi se tak človek spravljal v zvezo z delom, ki ga njih gibanje vršL To so povedali tudi pri otvoritvi strokovnega kongresa na Dunaju, Najmanj pa smejo taki elementi lagati o morilnih metodah socialistične taktike, ki so v Avstriii financirali že celo vrsto fašistovskih morilnih aktov proti delavstvu, ki so ostali popolnoma nekaznovani, pri nas pa imajo Zaloško cesto na vesti.
Malo o češkoslovaških cerkvenih razmerah. Naši klerikalci kaj radi lažejo, da je katolicizem danes glavna številčna ter moralna sila na svetu in da se sploh ves svet preraja v znamenju rimskega papizma. Kako je s tem, nam nekoliko pričajo naslednje številke iz ene same — seveda napredne države. Češkoslovaške: Tam obstaja takozvaua .češka narodna cerkev”, ki se je odcepila od Rima zato, ker se ne 3trinja z njegovo predpotopno politiko. Ima danes 525.332 pristašev. Poleg tega so na Češkoslovaškem 724,503 brezverci, skupaj torej 1,249.835 ljudi. Več nego šestina češkega naroda je to in ta šestina je
v zadnjih šestih letih izstopila iz katoliške cerkve, le nekaj desettisoč jih je, ki so se rešili iz drugih konfesij! Zanimivo je, da so Čehi v tem bolj na* predni nego Nemci. V staroavstrijskem delu praške diocese na primer je bilo pred začetkom odpadanja 2,280.000 katolikov, sedaj jih je samo 1.450.000. in sicer okrog 800,000 Nemcev in 650.000 Čehov. Čehi so tvorili prej dvetretjinsko katoliško večino. Še hujši časi se obetajo češkoslovaškemu katolicizmu zato, ker je vedno manj duhovnikov na razpolago,
V	vseh 4 tečajih praškega semenišča „študira“ danes samo 21 nemških in 16 čeških, na vsem Češkoslovaškem 120 nemških in 118 čeških bogoslovcev. Duhovništvo izumira, Lanskega leta je umrlo 136 duhovnikov, nadomestiti so jih mogli samo z 68 novimi! Zakaj to? Preprosta razlaga: Na Češkoslovaškem je cerkev ločena od države, duhovniki niso tam od države plačani, kakor pri nas, stalne preskrbe brez dela torej ne uživajo. In to je vzrok, da se študirajoči mladeniči lahko uspešnejše upirajo moralnemu pritisku svojih starišev, da bi tuorali postati duhovniki, iščejo si rajši poštenejšega dels. Tako je v navedenih številkah zopet nov dokaz, kako je moč cerkvene hierarhije odvisna samo od državne podpore, kakor je reakcionarna država odvisna od cerkve. Klerikalci dobro vedo. zakaj se upirajo ločitvi cerkve od države, kakor reakcionarne vlade dobro vedo, zakaj plačujejo duhovščino iz davkov, čeprav jo pri tem morda sovražijo: kakor je na pr, pri nas,
Bivši nadporočnik Ankermann, ki je izvršil ponesrečen atentat na slovitega nemškega publicista Maksimilijana Hardena, je bil obsojen na šestletno ječo.
Francoski parlament so slovesno otvorili v nedeljo 1. tm. Socialisti so energično zahtevali, da mora Millerand odstopiti, kakor je to sklenil njihov kongres obenem s sklepom, da ne prevzamejo v vladi nobenega mesta, pač pa da bodo podpirali vsako levičarsko vlado, ki ne bo sprejela svojega mandata iz Millerandovih rok. Na temelju tega sklepa je Herriot prevzel- delo -za sestavo nove vlade. Millerand bo najbrže še ta taden zletel, nakar se izvoli nov predsednik francoske repi&like.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Iz stranke.
ORGANIZACIJE IN ZAUPNIKI IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST!
Zamudniki, ki še zdaj niso plačali koledarja, .Krsta sv. Vladimira" in majske številke .Napreja*. naj to takoj store. Stranka je navezana točna plačila. zato poskrbite, da bodo točni. Ne zadržujte skupnega dela z zastanki posameznikov. Obračunajte takoj!
Občni zbor .bloge“ se je vršil 31. maja v Ljubljani in je sprejel vse sklepe kongresa SSJ. Pravila so bila sprejeta v obliki, kakor so bila objavljena v .Napreju' z dne 1. maja [§ 1 do 31] z dodatkom z dne 21. maja [§ 32 do 35]. Takoj ko bodo ta pravila registrirana pri sodišču, se bo začela .Sloga' imenovati .Skupni dom', r. z. z o. p.
Seja nadzorstva SSJ se bo vršila v nedeljo 8. junija v pisarni pokrajinskega tajništva SSJ v Krškem. — Dnevni red: 1. Konstituiranje novega nadzorstva. — 2. Kontrola. [Na željo s. Umeka.]
Vestnik »Svobode".
Del. izobrai, društvo »Svoboda*, planinski odsek podružnice v Celju prireja vsako nedeljo izlete. Vabimo vse prijatelje narave k obilni udeležbi. Točnejše informacije v društveni sobi. Gaberje št. 20.
Odbor.
Gorje pri Bledu. Spl del. izobr, zveza »Svoboda", podružn. Gorje priredi v nedeljo 8. junija ob 3. pop. na vrtu restavracije ..Vintgar" vrtno veselico s plesom, šaljivo pošto, ribjim lovom in prosto zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za povzdigo društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo, V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica prihodnjo nedeljo. — Odbor,
Sokolstvu bi delali krivico, če ne bi k notici o pogrebu trboveljskih žrtev pripomnili sledeče: tistih 500 uniformiranih Sokolov, ki so se oficialno udeležili orjunaškega pogreba, ne tvori sokolske mase. niti v Ljubljani ne, To so le vrhovi, ki znajo ob vsaki priliki zatrjevati, da noče sokolstvo imeti nič skupnega z „Orjuno“. in pa tisti, ki jim je všeč, da hočejo ti vrhovi ob vsaki priliki to načelo sokolske nevtralnosti postaviti na laž.
Dopisi.
CELJE. POGOVOR DVEH DELAVCEV.
A. (kovinar) vpraša svojega znanca B (železničarja) o neki strokovni zadevi.
B. To boš zvedel v tajništvu.
A. Tam ne morem nič zvedeti, ker ni več tajništva za strokovne organizacije.
B. Da. imamo tajništvo!
A. Seveda imamo tajništvo, ali tajnika nimamo. Nisi čital v .Delavcu', da je s. Leskošek odstopil, Bčhma, ki je delal, so pa kričači ven vrgli.
B. To nič ne škodi. Mi bomo to delo sami opravili.
A, Že verjamem, da boste vi sami opravili, ki se za strokovno organizacijo niti ne brigate.
B. Pa imamo g. Korena, ki nam gre na roko.
A. Tedaj pa je najbolje, da bomo g. Korena predlagali za tajnika, da bo pokazal, koliko je zmožen ; veš jaz sem prišel do prepričanja, da je treba ljudi soditi po dejanju in ne po sladkih besedah. Če je g. Koren res tak delavski prijatelj, kakor njegovi trabanti trdijo, tedaj naj napravi iz pekarne zadružno pekarno, pa bo lahko ravnatelj pekarne in še tajnik obenem. Jaz se potem takoj njegovi sekti pridružim.
B. Ti govoriš, kakor da bi te bil kak „Ber-notovec" naučil. Veš, tu ne gre za to, ampak gre radi »Internacionale", ker vi Bernotovci niste priznani od Internacionale.
A. Infamnost je tvoj očitek, da bi bil jaz kak »Bernotovec*, ampak sem socialist po socialističnem programu.
B. Ze, že, ali to vendar ne gre, da bi od tistega, ki si je prišparal sedanjo obrt, zahtevali, da jo da sedaj delavcem. Saj je dovolj, če gre na shode za nas.
A. Oho, za nas praviš, jaz pa mislim, da hodi bolj zase. No pa povej mi. kako se imenuje tista internacionala, ki je Korena priznala.
B. Hm, imenuje se »Socialistična delavska inter-nacionala v Londonu".
A. Predlagam, da ime spremeni, ali pa nas delavce tudi sprejme.
(Ta pogovor naj-«iuži*za odgovor .Korenov-cem- in njihovemu »pesniku" v ,Socialistu*.) — A. L.
Iz Črmošnjic pri Semiču. Klerikalni zaupnik Jožef Frank, poštar in veleposestnik, je prodal Mariji Lušerjevi. roieni v Novi gori. ki se je vrnila lansko jesen iz Amerike, neko barako s približno 20 m2 zemlje, vse skupaj vredno morda 15.000 Din za 40,000 Din v gotovini, Goriomenjena je služila v najslabših razmerah — saj kakšne predizobrazbe uboga sirota ni imela — 42 let v Ameriki in je postala stara in slabotna. Tako se je vrnila v domovino. da preživi tukaj večer svojega življenja. Ker se je tekom let vsem tukajšnjim ljudem odtujila, se je obrnila polna zaupanja na tukajšnjega občinskega prestojnika Mstzelleta iz Novega tabora s prošnjo, naj bi ji šel v 'tej zadevi na roko. Ta jo je poslal na svojega zeta Jožefa Franka. Njeni zaupljivosti se mora Frank zahvaliti, da ni zahtevala takojšnjega prevoda kupne pogodbe. Neka njena sorodnica, ki je bila nad takšno kupčijo ogorčena, je naznanila zadevo na finančno stražo v Toplicah in tu se je izkazalo, da je prodajalec navedel v kupni pogodbi kupnino z 2000 Din. reci dvatisoč dinarjev, 38.000 Din pa je zaradi pristojbin* zamolčal. To je treba ie omeniti, da- ne razume Lušerjeva niti besedice slovenskega, gospod Frank pa se je pri sestavljanju kupne pogodbe samo tega jezika po-služil in ji je samo smisel pogodbe razodel o kupni ceni ni bilo nobenega govora. Vsa naznanila se je obvezal Frank oskrbeti, v svoji zaupljivosti se zato ni obrnila do nikogar drugega za pojasnila. Namesto da bi pa sedaj Frank plačal zasluženo kazen je. morala plačati Lušerjeva 6000 in Frank samo 4000 Din. Kako se je moglo to zgoditi, to nam je skrito, samo to vemo, da se ji je zgodila s tem velika krivica. Mi smo sedaj radovedni, kdo se bo za stvar zavzel in kdo bo stari delavki priboril pravico, [Op. ur.: Posameznik tega ne bo dosegel, le močna or. ganizacij^.] Še to moramo pripomniti, da je Frank poštar, krajevni šolski nadzornik, zaupnik SLS, mojster druge največje žage v Jugoslaviji [Auerspergova parna žaga], predsednik gospodarske zadruge itd. Če k&že povsod toliko vesti potem ima še tolažljivo bodočnost pred seboj. Prihodnjič spregovorimo nekaj iz njegovega poštnega urada, kar bo gotovo zanimalo poštno ravnateljstvo kakor tudi poštno ministrstvo.
Prepoved nočnega dela po pekarnah v Nemški Avstriji. L. 1923 je bilo v lej državi obsojenih 714 podjetnikov na 18 milijonov kron globe in na 56 dni zapora, Denarno globo so morali plačati »Bolniški blagajni pek. pom.". Centralna zveza živilskih delavcev na Dunaju je izdala svojim zaupnikom za kontrolo po pekarnah 6 milijonov kron odškodnine. Vestno so ti zaupniki nadzorovali če kdo v prepovedanem času po pekarnah dela. — Pri, našem Osrednjem društvu živilskih delavcev v Ljubljani je za odbornika mojster v delavski pekarni, ki meče na cesto pekovske pomočnike, kateri se protivijo delati po noči. Strokovna komisija v Ljubljani naj predvsem prime za nos takšne funkcionarje, ki škodujejo delavskemu pokretu na ta način, da jemljejo živilskim delavcem še tiste pravice, ki so mu zajamčene z naredbo o prepovedanem nočnem delu po pekarnah. Slabost pekovskih štrajkov v Celju in v Mariboru je precej zakrivilo tud» vodstvo centrale v Ljubljani, ker ima izrazitega kapitalističnega hlapca za odbornika, ki pod Dražilovim varstvom pomaga kratiti pravice pekovskih pomočnikov. Na tak način se delavstvo ne bo nikdar otreslo kapitalističnih pijavk in organizacije s takšnim aparatom nas ne morejo privesti do boljšega življenskega položaja. — Živilski delavec.
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
5. VI. Tiskarna bratov Rumpret v Krškam. tsoo