Štev. 2S0 V Trstu, v ponetallak 13. oktoba 1919 Letnik XiVI I/hsf? vc-.^ din, odi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica *v ? a -Sna AsISkega 20, X. nadstropje. — Dopisi na) se pošiljajo uredništvu. — Ncfrinkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godim. — Ustnik konsordj Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 - in četo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20stoi; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mit po 60 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L Oglase sprejema Inseralnl oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi .Edinosti. Uprava ia iuseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. »v. Frao&ika As 2a brzoiavko « Kraljevca, katera vilni zakon v Prekmurju odpraviti, ker se je zatrjuje, da so nemške Čete sklenile ostati v baltiških pokrajinah; divizije generala Bermonda ne oć: ejo lz Xuronske. Tajanstveno posojilo 300 milijonov mark. CUF^H. 11. Listi niso še pojasnili tajno posojilo uredba med ljudstvom že dokaj udomačila. — Dosedaj je bilo v Prekmurju 89 ljudskih šol in 2 meščanski šoli. Vse te šole imaio I skupaj 17 razredov, obiskuie jih p& približno | 13.740.otrok. Za šolskega nadzornika v Prek-| murju je bil imenovan dr. Pavel. V vseh teh | 300 mHiionov mark zapacinoruski protirevolucijo-šola'h je bil doslej učni jerik madžarski, se-1 nartri vladL Ni še jasno, a II je daj pa se v vse šole uvede slovenščina, pri j ena. al. pa gre samo za ** ' H . . . , i i bo o stvari razpravljalo v naroeni sKupsesnu čemur pa se bo oziralo na prekmursko na-, BeroHnsk] Usti pricbčUjejo medtem pogovor rečje. Vsi učitelji madžarske narodnosti, kl I nekaterimi domnevnimi ministri te nove proiire- ------"" vc?uc:jon2Tnc vlade. Polkovnik Dumov je izjavil m«-o vešči slovensVe.ta jezika, se odpuste. Oupuščen:h bo najmanj 70 učitel?ev. Izpraznjenih bo torej okrog 100 učiteljskih služb. Ker je skoraj pri vsaki šoli gospodarsko po- d? m" Man nobene ruske vlade, n;egov cilj da je zmšen'e moskovskega beljševištva s pomoč o Nemč'j'e. Ce Nemčij-a stavi na razpolago ruskim hlev za živimo, obsežen vrt in večji. protiboljševiškim četam, je že zadosti. Slopje, mc» t-a i'i»/| " • • * — - —#-. - - .... , . . ali manjši kos zemljišča od 1-50 oralov, so Nadini* političnega odcelka zapad^ruske voj učiteljske službe v Prekmurju P-v priporoč- l„ve, to tembelj, ker bodo vsi učitel,i dobi- ^ vlade za primern0 SeJež nove vJade bo -ali peleg svoje plače še primerne d-nevnice. ^ Slovenskim učiteljem, zlasti »Prlekom« se Na'vprašanje, kako si rsmišlja stališče entente odpira tu široka pot uspešnega delovanja. n?T>ram novi vladi. Je odgovoril, Politiki« poročajo, da se sar, deputacija, ki se imi le predstavita In zahtevala, nai se odreče tudi madžarskega prestola. Deputacija mu je predložila tudi besedilo odreke. Karel je čital in čital, prosil in dokazoval, da je •ta čin protiustaven, da je pripravljen odreči se za nekaj časa, dokler se stvari urede, da je še pred 15 dnevi sanjal, kako bo povečal svoje cesarstvo z novo galicijsko, češko in poljsko krono, toda zastonj. Grof Szegeny je napisal v dveh izvodih besedilo listine, s katero se Karel odreka madžarskega prestola, in Karel je j>ofpisal ter se poslovil od vsakega poslanca posebej. Ko ie ostal sam z .grofom Hunyadyjem, se je vrgel na divan in začel bridko ihtetL nemSkega nacijonalca. Rad bi zbežal in prišel v Jugoslavijo, ko bi se mu ne smilil stari oče. Bridko toži in vzdihuje in prosi, naj Jugoslavija ne pozabi svojih neodrešenih bratov. fcacija občinskega sveta duna.jskega, da ,prote stira proti temu sklepu. Dr. Renner je ta pro Lest zavrnil kazoč na to, »da bo Avstrija ostala brez meke in brez kruha, ako se ne bo posrečilo dobiti v najkrajšem času inozem-sk.h plačilnih sredstev. Avstri>i grozi velika katastrofa. Da bo megla v najbližji bodočnosti ,e pravkar vrnil iz Sofije šef .poročevalske 1 vsaj ?e par dni živeti, potrebuje okrog 15 mi-pisame Srbskega rdečega križa, Slojzdinovič, lijo-nov holandskih goldinarjev.« ki je bil pcslan, da obračuni z Bolgarji gle Te pcš ljk, ki so med vejno dohajale iz Ženeve v Srbijo, okupirano po Bolgarjih. Bolgarji so mu priznali, da so prejeli za Srbe, vojake in drurfo srbsko občinstvo 16,023.968 levov, a izplačali so le 3,?00.000 levov. Ostalih 13 mi-Vjcnov niso izplačali, dasi so vojaki ln drugi Srbi umirali od gladu Ln mraza. Seveda so morali zdaj zadržanih 13 milijonov -vrniti, toda vrednost je danes jedva tretjina. Iz ČehoslovaSk«. Izvoz iz Češkoslovaške. PRAGA, 10. Dosedaj se je iz Češkoslovaške republike izvozilo: Železa in železnine v Jugoslavijo za 240 000 češkoslovaških kron, na Poljsko za 4 milijone in v Nemško Avstrijo za 10 milijonov češkoslovaških kron. Kovin v Nemško Avstrijo za VA milijona, na Poljsko za 700.000 češkoslovaških kron. Dalje znaša izvoz strojev in orod.a v Nemško Avstrijo 154 milijona, na Poljsko prav toliko in v Jugoslavijo 135.000 češkoslovaških kron. Poljedelskih strojev se je izvozilo v Nemško Avstrijo za 885.000, v Jugoslavijo za 491.000 Iz Italije. Nekdo ogroža s svojo politiko državno ureditev. »Era Nuova« piše: Z ozirom na angleško izjavo. ki dementira, da bi bil angleški »korak« tako strašno resen, kakor je dala predvidevati s svojim glasovitim poročilom »Štefani«, nam pošiljajo z Reke uradno poročilo Rečanom, s katerim }e Nitti pripisoval dne 5. t. m. »koraku« »značaj pravega ultimatuma«. Nekdo je rekel v tem slučaju neresnico. Turinska »Oazzetta del Popolo« le naglašala, da so borzne akcije in vrednosti vsled razburljivega sporočila agencije »Štefani« zelo padle, tako da je nekoliko milijonov menlalo žep. Nekdo je podpiral špekulacije. Kongres bojevniške zveze je naglašal, da ie treba ustvariti nov red, ker sedanja vlada da »je Izšla iz ustave in je izpostavila krono.« Toda stranka, na katero se vlada opira, je spre jela bcljševlške smernice. Nekdo ogroža s svojo poditiko državno ure ditev. Zbllžanje med Vatikanom in Francijo. . RIM, 12. Kardinal Vico, prefekt obredne kongregacije je odšel v Pariz kot papežev poslanik k posvetitvi bazilike Svetega Srca v Montmartreu. Iz Madžarske. Romuni ostanejo na Madžarski CURIH, 11. Romuni ne zapuste M-s-džarske, kar se protivi dogovoru, ki ga je baje sklenH ententnl zastopnik Clark v Bukareštu z romunsko vlado. »Morgen« paše, da je nameravala ententa poveriti skrb za vzdrževanje reda na Madžarskem poveljniku madžarske narodne vojske Hortyju, bivšemu avstro-ogrskemu admiralu. Leta ie izjavil, da sprejme to nalogo, toda pod pogojem,-da pride v Budimpešto v imenu cesarja Karla, ker da se ne smatra še odvezan od prisege zvestobe. »Morgenovo« tolmačenj« se rdi verretno. To tolmačenje dokazuje, da živt na Madžarskem še struja, ki bi hotela vzpostaviti predrevoiucijsko vlada vinsko obliko. Trdi se cek), da se Karel Habsburški sploh nI formalno odrekel madžarskemu prestolu. Toda budimpeštanski »Virradetc trdi, da nimr Karel več pravice na madžarski prestol, ker je lastnoročno podpisal listino, ft katero se odreka. Ust piše. da je prišla dne 13. oktobra 1918. v neko va^ na Madžarskem, kamor * je bil zatekel Karel Habsburški, ki tokrat al bil več avstrii9ki ce- Smatrall smo za potrebno, napisati te vrstice, ker se vsak hip najdejo ljudje, ki mislijo, da je Koroška srečna, ker ima plebiscit in ki se ne morejo dovolj načuditi, ko jim povemo, da so beljaški okoličani in Ziljani popolnoma izgubljeni in da jim tudi plebiscit ne more pomagati iz enostavnega razloga, ker ne bodo smeli glasovati. Četudi zmagamo pri plebiscitu recimo na celi črti, jim to nič ne bo pomagalo. Pač pa dobe s tem veliko moralno oporo. In Če se bo Jugoslavija brigala za nje, če bo pritisnila na Nemško Avstrijo, da dobe šole v materinem jeziku in druge narodne pravice, ter izposlovala prej ko mogoče, da se lahko povrnejo med svoje neod-rešene brate narodni voditelji, duhovniki, in ostala inteligenca in nemoteno delajo v korist naroda, se gotovo ohranijo do tistega časa, ko napoči veliki dan našega vstajenja. Ako se pa Jugoslavija ne zavzame zanje, ako jih v svojih strankarskih prepirih pozabi, v par desetletjih ni več glasu o njih. In končno še to: Če so zašli tudi neosvobo-jeni Slovenci med kritike, je temu vzrok nji-To je prvič po odcepitvi cerkve otd države, da I hova globoka užaljenost, ko vidijo, da na-prihaja papežev poslanik v Francijo. Ko je poto-1 rodni predstavniki v medsebojnih strankarskih prepirih pozabljajo, da je njihova dolžnost zastopati ne stranke temveč celokupni osvobojeni in neosvobojeni narod. V teh raz- val kardinal Vannutelli v Belgijo, je naredil velik krog, samo da se izogne francoski zemlji. Barzflai opusti parlamentarno delovanje. RIM, 12. Salvatfore Barzilai je naslovil na svoje volilce idolgo pismo, v katerem javlja, da zapušča svoje parlamentarno delovanje. Propagando v Inozemstvu prevzamejo uradi ministrstva za zunanje stvari. RIM, 12. (S.) Minister za zunanje zadeve je določil rok za delovanje posebnega propagandnega urada v inozemstvu: likvidacijski ura j obstoja še za kratko dobo, dokler izvrši poverjene mu naloge. Propagandne bkižbe, katere se na podlegi nove uredbe morajo še oiadiiljevati, preidejo na razne urače ministrstva za zunanje stvari. Ob tej prilik; je izrazil Tittoni svoje zadovoljstvo radi živega, previdnega in v visoki meri domoljubnega delovanja. katero je razvijal g. Giacomo Gorini kot voditelj propagandne službe v inozemstvu. Tudi njemu je izrabil minister javno pohvalo. Sarnt Germainska pogodba ne stopi (e v veljavo. •RIM, 12. Proučevajoč položaj, ki je nastal vsled odobritve mirovne pogo:be s strani Italije, se na-glaša, da je stopila v veljavo samo versailleska pogodba, ker je odobrila saintgermainsko pogodbo samo Italija. Sole tedaj, ko jo odobrite £e Fr; n-cija in Anglija, pre:de prebivalstvo zase:enesa ozemlja, ki ga dobča saintgermainsk-a pogodbu Italiji, pod italijansko gospostvo. Giolittijev politični govor. DRONERO, 12. (S) K današnjemu političnemu sestanku so prišli razni senatorji, bivši poslanci, uspravne oblasti in zastopstva iz vse dežele; zborovanje se je vršilo v mestnem gledaliSČu. Č. Giolitti, katerega so vsi sprejel) z živahnim odobravanjem, je imel precej dolg govor. Govoril jc tudi idronerski župan Zalotti, ki je pozdravil vse prišlece. Priobčltev odloka o mirovni pogodbi z Nemčijo. PARItZ, 12. (S.) Odlok o dobritvl vers-ailleske mirovne -pogodbe sc baje objavi jutri v listo »Jcur-nal OfficLele«; mirovna pogodba z Nemčijo, katero so že podpisale tri velike vlasti, se bo Khko izvršila, čim se izrren:ate odobritvi, kar se zgodi v prvih dneh prihodnjega tedna. Izgubljeni KoroIKa, Ljubljana, 8. oktobra 1919. O Koroški se je že veliko pisalo. Kljub temu je naša javnest še vedno zelo slabo poučena o resničnem peložaju na Koroikem. Me samo priprosto ljudstvo, tudi velik del inteligence misli, da so v glasovalnih pasovih A in B zapopadeni vsi koroški Slovenci in da je od ugodnega izida plebiscita odvisna rešitev vsega koroškega Slovenstva. Vse sodi površno, stvari gre le malokdo do dna. To nas je napotilo, da našo javnost ponovno opozorimo, da bo po sklepih mirovne konference — ako zmagamo pri plebiscitu — tekla meja proti zapadu tik mimo Baškega jezera in da so od glasovanja izključeni vsi Slovenci, ki bivajo onstran demarkacijske črte v beljaški okclici in Zilski dolini. Ti kraji so zasedeni deloma po Nemcih, deloma po Italijanih. Prebivalstvo je samo slovensko, z malo izjemo nekaterih priseljenih Nemcev, uradnikov in učiteljev. In sicer bivajo tu zelo zavedni Slovenci in to kljub temu, da je šola bila od nekdaj samo nemška in so se v njej yzgajali janičarji* Na Brnci n. pr. stoji »Narodni dom«, kjer so se v predvojni dobi uprizarjale narodne igre, Brnško pevsko in tamburaško društvo je splošno znano in si je za probujo naroda steklo mnogo zaslug. Seveda- je sedaj vse narodno delo ustavljeno} kdor bi se le malo zgenil« tega bi Nemci v najboljšem slučaju zaprli — saj so bili zaprti celo nedolžni kmetje, ki politike niti ne poznajo; od pluga na polju so jih odtrgali in jih gnali, ene bose, -Iruge v coklah — v zapore. Sole so še ve^no ;zključno le nemške — učitelj ne sme znati »lovenski — in se v njih ubija naša deca, do-čim imajo Nemci v Jugoslaviji šole v materinem jeziku. Ravnokar smo prejeli pismo od tam. Pisec toži, kako slabo se jim godi pod Nemci, ki preganjajo vsakega, ki se ne kaže merah je ostra kritika in zahteva po takojšnjem razpisu volitev — pozitivno delo. VflSKI iz SlCJGil!!?. V zagrebškem »Jutranjem Listu« z dne 5. t. m. čitamo Članek »Država v državi«, v katerem slika pisec svoje vtiske v Sloveniji takole: »Krasna Slovenija, polna vsakega daru božjega! Na veliki železniški postaji dobi človek belo kavo z tako izvrstnim mlekom, po katerem mi v Zagrebu zaman hrepenimo še izpredvojnih časov. Na mizah se kitpičijo gore belega peciva, izvrstnih kolačev, senviča in drugih poslastic. Tudi cene so zelo umerjene, znatno nižje kakor v Zagrebu. Človeku se zdi, da je prekoračil meje države in stopil na ozemlje druge. Povsem nov red in rovi običaji. Država SHS preneha na mejah Slovenije. Tu pričenja red napram našemu neredu ... To se takoj opaža v vagonih. Vozovi niso nabito polni in človek si lahko preskrbi sedež. Tudi vsa prtljaga, kolikor jo je odveč, mora takoj ven iz kupeja. Uradniki poslujejo energično in nikjer nisem več videl onega sumljivega podajanja rok. Ako se človek vozi po Sloveniji, prav nič ne občuti, da je prišel iz mesta. V najmanjših vaseh stoje imetno in moderno urejeni kolodvori z lepimi nasadi. Kakor da se voziš preko krasno urejenega velemestnega parka. Vse je kultivirano. Tudi livade ob progi in sadovniki in drevesa so sajeni po nekem sistemu, divji studenci in potoki so urejeni kakor slapi sredi cvetličnih nasadov... * Vlak prisopiha v Ljubljano. Na kolodvoru je dosti šajkašev (Srbov, srbska čepica se imenuje šajka). Toda mladeniči ne govore srbski. Sami Slovenci, slovenski vojn i ki, slovenski uradniki. V tistih par urah ko sem se mudil v Ljubljani sem se prepričal, da imajo Slovenci posebno državo, ali bolje, da imajo oni edino urejeno državo med vsemi Jugoslovani. Vse funkcijonira imenitno. Povsod vlada popolen red in mir. Nikjer ni opažati nezadovoljstva in stavk. Slovenci rajši delnjo nego stavkajo. In delajo mnogo in dobro. Takoj se vidi, da je to najbolj žilavo pleme našega naroda. Zdrav patrijotizem in smisel za svoje, za svojo zemljo, to je ono, kar dviga Slovence. Po uradih ni treba dosadno čakati, kakor pri nas. Vsakdo pride takoj na vrsto in opravi svoj posel brez nepotrebnih komplikacij. Nihče ni protežiran, vsakdo dobiva svoj delež. V trafiki sem prvič po 4 letih v T jubljani kupil tobak... Odšel sem iz Ljubljane Driznavam to odkrito — s čustvom zavisti. Kako je pri nas, a kako je pri njih! Zakaj? Slovenci imajo izvrstno uradniŠtvo. U-a^l-niki niso vrsta, ki se odgaja in razvija skozi generacije... Slovenci so odpravili nje naslove in uvedli slovenske in izvrstni upravni aparat fukcionira dalje enako dobro. Oni niso preživeli, kakor mi takozvano revolucijo, a pravzaprav nered in razpadanje. Slovenci so polni zdravega egoizma in tako imajo smisel, za realno delo; dočim so bili Hrvatje vedno neke vrste sentimentalni altruisti in večno ozlovoljeni bolestni sanjači. Kdor nima smisla za sebe, je tudi nima za državo. Zato se v Sloveniji dela in aktivno sodeluje na zgradbi države, a v Hrvatski se i dalje brezplodno godrnja in razpravlja o čim najidealnejši državni ureditvi. Slovenci so vsaj za sebe neka} storili, dočim nismo mi ničesar učinili niti za sebe, niti za druge. Ako jih zavidamo, vendar moramo priznati, da smo vsemu krivi mi.« Osemurn! CclMK u Ju£osH. Kakor smo že poročali, je narodno predstavništvo sprejelo zakonski načrt za osem-urni delavnik. Uredba ima moč zakona ia stopa takoj v veljavo. — Glasi se: V Trsta, dme tJ. Uredba o ddoraea imm ▼ Unfrilddk, obrt-mik, ndmnkik. trg. in prometnik podfrtjE, $ 1. Na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi privatni ali pripadajočih državi, okrožju, občini, kakor sploh pri delih te vrste, ki se postransko vrše v drugih podjetjih privatnega ali javnega značaja, ne sme delovni Čas presezati osem ur na dan ali oseminštiri-deset ur na teden. Te odredbe veljajo skladno tudi za podjetja industrijskega značaja pri kmetijstvu in gozdnem gospodarstvu. Za prometna podjetja (železnice, pošte, telegrafe. teleFcre, tramvaje, brodarstvo itc*.) se morajo določla tega paragrafa uporabljati z modifikacijami, ki so neizogibre z czirom na značaj teh podjetij. Te modifikacije določijo dolični ministri v sporazumu z ministrom za socijalno pcl!tiko. Spore o tem, ali spada podjetje pod to ali ono določilo te uredbe, re^je minister za socijalno politiko, ko je zaslišal interesente. § 2. Za industrijska in obrtna podjetja, Li ne prestopajo obsega domačega obrta in v katerih so zaposleni samo člani podjetnikove družine, ne veljajo določ:la te u^e^be. Spore o vprašanju, ali naj se taka podjetja smatrajo za domačo obrt v zmislu tega odstavka, re-ži'jejo oblastva, ko so zaslišala zainteresirane zbornice. § 3. V osemurni delavnik se ne računi oc-mor, ki je po zakonu, na jdbi, pogodbi ril običaju dcločen za posamezna podjetja in posamezne obrate ali za posamezne kategorije podjetij. § 4. Delovni čas se more podaljšati samo izjemoma, in s*'cer: 1. Tri podjetjih, ki morajo po bistvu posla ali zaradi javnega inte-esa delali brez p e- j st?n!a. V teh primerih se morejo, da se za-grlovi re ?na izmena celavskih sk"p'n, za* e-J zz-ti samo mcšlu delavci čez osemnajst tet i da v rrzdobju treh terrov rn.j-eč enkrat de- I lajo šestr?jst ur, všte-ši običsjri (z j caredbo ali pogodbo dcločeril cdir»or T'k:m| delavcem g-e v razdrtju treh te "nov erV^t odmor popolrrh štiriindvajset ur, k' se ^e všteva v tedenski odmor, že določen z zrko-nom ali pogodbo. 2. Če nastopi re^ričrkovana petre^a — ki se re prjavlja periocifno — da se v obra-t:h odpravijo zapre!--e neoviranemu dc!*T, v lovnega (asa po $ 4. tef izrekajo kani po lem zakon v prvi Instanci. Ker ni obrtnih ali rudarskih ofolastev, odnosno inšpekcij, izvršujejo ta posel politična oblastva. Zoper rešitev teh oblastev se morejo prizadete stranke pritožiti na višja obrtna oblastva, kjer takih ni, in v zadnji instanci na ministra za socijalno politiko v roku osmih dni potem, ko dobe rešitev. Kazni zoper uradnike državnih podjetij in obratov, ki se ne ravnajo po določilih tega zakona, izrekajo na predlog ministra za socijalno politiko pr.slcjni ministri. § 9, Z denarno kaznijo cd 10 do 100 dinarjev se kaznuje, kdor opusti prijavo ali je ne uč'ni v času, določenem v § 4., točki 2. in poslednjem odstavku. Z denarno kaznijo od 50 do 3C0 dinarje-se kaznuje, kdor brez dovolitve, označene * § 4., točki 3.f podaljša delovni čas ali nago varja delavce, da delajo čez zakonito določe-' čas, ali kdor p e::rši delovno pogodbo, ome njeno v § 6., točki 1. Z denarno kazirjo od 100 do 500 dinarje se kaznuje t;sti, ki z odpuščanjem delavce iz posla, s samosvojim ustavljanjem dela ? kako drugače prs:li delavoe, da sp ejmej delovno pogodbo, ki nasprotje določilom t uredbe, ali da delajo čez črs, ki ga določuj ta uredba, bodisi v obratu ali doma. Istotrko se kr\znuje .podjetnik obrata, o nosno podjetja, če kdo izmed njegovih name: čencev (nadzornik, delovodja itd.) prisili de lavce, da sprejmejo delovno pogodbo, ki nr sorotrje določilom te uredbe, ali da cel'j čez čas, ki ga določuje ta uredba, bodisi obratu ali doma. § 10. Ta uredba stopi v veljavo čez mes* dni po razglas* t vi v »flužfcenih Novinah kr ljestva Srba, Hrvata i Slovenaca« ter vel/ dokler se ne nadomesti z zakonom. Od ta1:-*. prenehajo veljati vsi zakoni, vse uredbe naredbe, ki uravna-orjo delovni čas na ozem!' kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izvrš tev te v edbe se poverja ministru z sctrjrHo pol t'lio. V Beljradu, dne 12. septembra 1919. D.TN »""H v.*«« ezan, di tfik'h primerih je po^jett ro ■ u štiriindvajset ur prijavi cblastvu, czra-čenemu v § 8., kdaj je nastop la ovira v rednem poslovanju in kdaj je presirla. 3. Oblastvo, označeno v § 8., more na prošnjo podjetja v Interesu boljšega pres'-'-bo-vanja dovoliti, da se za posamezna po-'jet1" in oosamezne obrate ali za posamezne od-c'c ' e podjetja podaljša delavni čas naj- eč na deset ur dnevno al; na šestdeset ur ter'en^ko, a tu M to največ za štiri ter'ne. Na ponovno obrazložene prošnje se more ta dovolitev "Mi raj- eč trikrat po štiri tedne v istem koledarskem letu. To vel i tudi za industrijska in za obrtna pcd>t?3, ki delajo sezonsko. P "e 'ločere prošnje je pristojno oblastvo cbvezaro (§ S.) reševati v roku treh dni. Do-l!e~ prrčr-ja ni rešena, je prepovedano podaljšati delovni čas. I Ako oodaljšba delovnega časa čez osem ur re traja dalje nego tri dni v mesecu, ni treba posebne dovolitve, nego je dovolj, da se o tem cbvesti pristojno oblastvo. § 5. Dcločila § 1. ne veljajo za one pomožne p^sle, ki se morajo nujno dokončati, da se c'clo lsl ko začne ali izvrši (čiščenje delavnice, pripravljanje in čiščenje kotlov, stroje / it-*.), in ne za podjetja nestalnega zna-črja, započela zaradi neodložne izvršitve dela, ki je potrebno spričo izrednih razmer ali s le. kakršni so posli ob požarih, povod-nj h i. dr. § 6. Za delo, ki traja čez čas, določen v § 1-, ocrcsno čez oseminštirideset ur na teden (§§ 4., 5. in 6.), se mora plačevati najmanj več nego za delovne ure normalnega delovnega časa. Pri akordantih se smatra za plačo normalne delovne ure oseminštirideseti del sku-pre tedenske mezde. § 7. Ob izvršitvi te uredbe delodajalec ne more znižati že pogojene mezde. § 8. Kjer poslujejo obrtna oblastva in obrtni nadzorniki, odnosno inspekcije ministrstva za socijalno politiko, gre njim nadzorstvo, da se izvršuje ta zakon. Prijave v zraislu § 4. se predlagajo tem oblastvom, ki odločajo tudi o podaljšbi de- Staršl, ki otroke na Hrvatskem. Otroc' se povrnejo v Trst jutri, 14, oktobra, in sicer al 3b 8*30 zjtf'raj ali ob 9 zvečer na postajo južm železnice. »Glasbena M->t*car. Danes, ob 19 le pevska va't za žensfci zbor. ob 20 za meški zbor. Pri tej pr" liki se sprejemajo tudi novi člani, in sicer v zadnjič. Domače brodarstvo. Te dni je prvič priplula iz Osjeka v Belgrcd motorna ladja »Zora«, ki je vozila 7 vagonov b?2£a. večinoma vinske sode in Jeleza. Za pot ie rabila ladja pcldrug d^n in do segla teko rekord v brzini. Ladja je last Osječana i-b-rja. B^ovlak Zasreb-Skopifc začne voziti 15. t. m Naval ž-dovsklh študentov na zagrebško m»- ve-zo. Na zagrebškem vseučilišču se vpisu'e ve-kko število židovskih št^entov iz Madžarske, k: jim madžarske in nemške univerze zaprle vra-4a. Tudi hrvatski akademiki se teti bogatih, madžarsko in aemško -govorečih židovskih tovarišev niso razveselili. Prvi vsea-'čflJškl Jz^Hti v Ljubljani. V torek, dne 7. oktobra se je vršil pod predsedst-vom dvornega svetnika dr. Jenka Babirika prvič v L.ubtjani tretf juridi-čni takozvani državnozaianstveni izipit. Ek saminatorji so vladna svetnika dr. Bogomil Senekovič in dr. Fran Skaberne ter višji finančn svetnik dr. Frcn Eller. K izpitu sta se javila d\z kand-Vata, ki sta oba položna izpit s prav dobrin, u-spehom. Ponarejeni bankovci? Te dni je odposlanec neke posojilnice prišel v Ljubljano, da zamen/ več tisoč stokrenskih bankovcev. Večina teh je bila opremljena s šitamfnlijo mestnega magstrata i;ubl:anskeg2. Pri natančnejšem pregledu teh bankovcev se je dognalo, da so biie štampilje pona-rei-ene. Denarni zavod, kateremu so bili bankovci izročeni v zameno, je nato prejem tega papirnatega denarja ocMenil. V imenik odvetnikov je vpisan g. dr. Dinko Fuc in otvori svojo pisarno v Ljubljani. Internacijoflaiiziranie Južne železnice. Na dunajski bor-zi zatrjujejo, da bo Južna železnica v najkrajšem času internacljcnalizinEna. Vsded rijoritete Južne železnice poskočile za 171 K- Kova avstrijska birana. Na Duaaju pojo v zad-nem česu tole avstrijsko hirmio: »Gott erhalte, Octt beschiitze nnsern Renner, unsem Settz, aber auch, man kana nicbt wissen, Kaiser Kari in der Sch\veiz«. Jasno je, da je to covtip, ali dovtip je dober, ker jasjio označuje sedanje razpoloženje na bivšem cesarskem dvoru. Stovensko efednfišče. Kakor le že bHo javljeno, se uprizori v četrtek, 16. t. m. krasen igrokaz v petih dejanjih »Bratje *v. Bernard*«. Dejanje, ld se vrši v samostanu, nam meniško življenje v pravi Inči. Ta igrokaz se k ie na vseli odrik te urad okoH desetimi leti tudlr našem odru z velikim nspehom. V ta namen si ie siS^ vensko gledališče izposodilo potrebne kostime. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na to predstavo. Prekop predela XV. na občinskem pokopališču pri Sv. Ani. V kretkem se prekopi je predel XV. občinskega pokopališča, kjer ležijo ostanki "trupel, pokopanih od 15. februarja do 36. decembra 1910. Oni, ki imajo pravico do nagrobnrh kamnov, spomenikov, spominskih plošč itd- ki se nabijajo na cnvenenem predelu, morajo predložiti izkazilo, s katerim se lahko izkažejo, da so lastniki omenjenih predmetov, ki jih lahko vzamejo iz pokopališka do 31. oktobra. Lzfetzila se c'obe pri IX. odseku pkajšnjega magistrata. Po 1. novembra ne bodo ;ož-!e stranke več dvigniti nagrobnih kamnov, ki stanejo na razpolago občini, katera jih proda na avni dražbi. Izgon graških Jugosiovanov. Štajerska deželna lada je izdala ukaz, da morajo vsi v Gradcu bijoči jugoslovanski državljani v najkrajfem č?su spustiti mesto. VHed pcsre:ova>nja iugosiovan-" osa zastopnika dr. Toplaka, ki je zagrozil, da za enega Jugoslovma iztir&li iz Juz-oslavfje 0 Nemcev, se je de?e!ni glavar dr. R ntelen uda! 1 izjavil, da bo preklical izgonski ukaz. — Štn-Tska deželna vlada zahteva vsak mesec 8 vago- "trboveljskega premoga za to, da bi -smeli ju-^s'ovanski dijaki štu se pečali s tihotapstvom v Nemško Av-i-ijo. Nekateri teh ljudi so že na varnem v -poru, proti drugim pa se še vodi preiskava, -vpletenih v to zadevo je tudi mnoijo trgov->v in lss'n'kov trgovskih agentur. Preiskava 4 srr-avila na dan mno^o materijala in r«--z-"*r:la preiskavo na še druge prizadete osebe, ekateri, med njimi trgovec in vodja ofcčin-^e-ta gospodarstva Tisohler, so dejan-'e orisali. Te'ko kompromitirani so lastnik za-t-kovalnice v mestni hiši Potpeschan, nek; oth in goriški begunec Kurinčič. Tihotap lo j je v vozovi za pohištvo, s katerinr :e -»»•evažalo pohištvo izseljencem v Avstrijo, 'di se, da je pri tem prizadeta tudi fimnrna traža. Potpeschan je »deloval« s prek?:enim iesom, mastjo, sirom in moko. TiscMer je pravil preko meje, kolikor je dosedaj čo-^ano, rekaj sodov olivnega olja, masti rn -eVsj stotov moke. Ta požeruh se pa ni 7? dovoljeval. z enostavnim tih otaos tvom. -nar«-eč je v Gradcu s tem blagom in onim -vojfh »kolegov« navijal cene in veri*4 tako ^olgo, da se je zameril tudi graškim ohlasiim. ki so zahtevale cd njega račun o te: »apro--izaciji« mesta. Z ozirom na veliki rizrko in troške pa je fcil na razpravi 25. m. m. v Gradcu _ oproščen. Prtpeschan, Tlschler in Ku- rinčič so sedaj v Mariboru zaprti. Menda jim sedaj »riziko in troški« tihotapljenja ne bo^o ^ornalali. Želimo le, da bi jim sledila v vr—o zajetje vsa dolga vrsta tovarišev v vsei T"-goslaviji. Sloven'H Železničarji t Vinkovcih- »V"n- kovačke Novosti« od 4. t. m. prinažajo: -ivu-Vor smo obveščeni, prevzame progo 7a.^b-Zemun železničarsko osobje iz SloverMe Vse klavne postaje se zasedejo z njimi. Mi pričakujemo od tega mnogo za nreienje naš;h prometnih razmer, ki so kakor znano v Sloveniji vprav \zorne. Slovenski železnišk- ra--neščenči so organrzirani v Jugoslovanski ?e-1 ezničarski zvezi ter so skozinskoz neevo-nalni. Njihov prihod pozdravljamo s srčnim dobrodošli!« — Ponosni smo na tak sloves naših vrlih Železničarjev. Ranil jo je c bajonetom. Prcdsnočnim okoli 22 je srečal nek .neznan vojak Marijo Juiji, staro 42 let, staaujočo v «1. Bocchetto št. 40, katero je hotel prisiliti naj gre 1 r^im. Ker s j je žena upircia, jo je krutež zbodel z baiore-tom v trebuh in oato izginil. Nesrečno Jalin so našli na tlaku v ulici Rceetti blizu cjo- ;h vojašnic ter jo potem odpeljali ▼ mestno bol-n:šnico. Njeno stainje je precej nevarno. — Oblasti iščejo onega brezsrčnega vojaka. Mrzla kopel). Včeraj ob 13'30 so klicaj *drrv-nika rešilne posije v prosto kko. SMit7,>>iroči zdravnik se je podal z avtomobi4om zdravniške postaje takoj na lice mesta, kT-er >e našel na no-molu št 5 kurjača F. Korne>a (?) v nezaves«. Ko-rjač je po nesreči padel v more. Zdravnik .t.u .e dal prvo pomoč m ga dal nato odpeljati v mastno bolnišnico. Knrjačevo staiije je precej n-varno. Z glavo le ndaril v — flavo. Več mladen?čev ?e imelo včeraj popoldne na dvorišču vu sti. 4195 KRO.IACNICA se profa ali odda v najem. Po-niudbe pod »Kroračnica« na ins. odd. »EJ.« 4184 PRODAM, ali zan^enjam za vino 1500 jesenovih rakci. V Brlščikah št. 10, pri Pro?ekn. 41>0 KROJACNICA Rupnik Pr. ul. Gcppa 10 1., s- pr-poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177 Dunaj ek a konfekcija. Kakšne so razmere 11 a Dunaju gie-de obleke, je lahko povedali z dvema, tremi besedami: Malo blaga, bajne cer.e, dosti po-•preševaaiia trjeev. Velika skiaaišča obleke v du-na.skil -trgovin-h so skoraj prazna. Zaloge sukenj in hlač — ki so bile včaii naravnost ogromne — so se skrčile na prav neznatno Število. Trgovine ■z obleko v katerih se je druga ieta ob začetku šolskega leta ter pred začetkom zime kar trlo kupuje če občkistvo, so danes večidel puste in prazne. Kdor ni primoran, ne kupuje. Staie obleke obračajo, snažijo. barvajo, pa hodijo v n.ih tako ddgo, dokler le morejo. Narejene oWeke. ki jih je ča-iidaaivjs Se r.igoče kupiti v proda?£lnicah, so po večini U slabega blaga in malo trpežne. Ali 2.a obleke, šivane po meri, je še dosti ćebrega blaga. lz»bo»«. biaga in vzorcev je pa vsvkako precej omeiejia. Ne i£piasni'te me pa po cenah! Za n^-reieno M je stala svo? čas 80 K. moraš plačati seo meri, zatiteva današnji Dim:Jxan kar 3000 K, pa še rajši več ko man?. Za zimski površnik, ki si £a dobil pred vojno 7a 100 K, moraš danes odštet: 1500 do 2000 K. Posainne Idače, ki si jih preje lehko dobi! za 10 K. so v skladiščih sploh pošle. Kcor jih pa le hoče in mora im-eti, mora računati kar s 600—&00 K izdatkuv. Obleke za dečke, hbče hi suknjič, ki je stila preje 35—10 K, je dandanes iz-pod 350 K ne dobiš, če ves Dunaj obrneš. Obleka z-a šolske deklice 5tane najmanj 450 K Z rgrozo gledajo ljudje na bli'^jočo se zJ-mo. če po-nrsHjo, da sta;w 2in>ska suk.ija celi'h 1600—3000 K, a pred voino si debil tako ali pa bržkone boljšo za 80 K. Kratko kožaro inasio sakko stane 2SCK>—3000 K, kožirfi za mesto pa ogromno vse to 5000 do 10.000 K, pa ra^ši še kakšen stotak več. Kljub temu se zdi tu:cem na Dunaju vse poceni, ker računajo cene po svoji denarni vrednosti. Računi v znesku 40.0'K> do 50.000 K niso nobena posebnost. Italijani radi pJa&nejo za kožuh 4000 K. ker je to le 500 lir. Tako poceni ne dobi Lah kožuha doma. Dobra obleka stane z._a] v Svicl 400 frankov, to je 5000 K. Zato ni nič čudnega, da je danes na Dunaju toliko tuj^h kupcev. Prva stavka |e bila baje — kakor je iz starih egiptovskih tapirom v spozna! švedski učenjak Kohringberg — pred 5000 leti, ko je krči j Chcops v Egiptu stavH veliko piramido. Pri stavbi e bilo zaposlenih 50.000 delavcev, ki 50 vsi na en ~an ustavili delo, ker so dobivali preslabo brajio. Kralj se je od začetloa tootel z delavci pogajati, da bi zopet začeli delati. Aili ker delavci »iso odnehali od svojih zahtev, je kralj poklical vojaštvo. Vec tisoč stavkujočrh tzicarjev in malovarjev je b:Io pomorjenih. drtigi so jo pobrisal iz dežele. Piramido so dozidali novi zidarji. Sredstva mogotcev so bi?a tedaj v vseh časih enaka. Nepošten iefcčrf svetrfk. Sekčtiega svetnrka v ministrstvu za prehrano v Pragi — Kataja so odstavili od shižbe ki mu zaplenili premoženje, Ker je kot načelnik oddelka za živino zagrešil velike neredno«ti in oškodoval državo za več milijonov. Ceae jajc Na Bavarskem stane eno jajce 15 pie-mgov na Češkoslovaškem I K 20 vin., v J-ugo-sJaviji' 1 K 60 vin., na Kcki 10 K. Kakcr vicimo, so _ kokoši na Bavarskem najbolj demokratične. Pes kot tihotapec. Na šviesrsko-nemški meM so ujeli psa, ki je t>4J naučen, da je čez mejo ut/ho-ta^jaJ bankOT.-ce. Opazovali so ga dalj časa, m ko so ga treli, so našli v torbici, ki jo je nos:! na vratu, za 200.000 mark bankovcev. Cenjeni ins?rent!, krtferj nam poši jajo og'a>e z dežele, naj nam oproste, če je o^'as šele 10-15 dni pozni je < b,avljen, ker tenu n^smo krivi mi, a; pak neu tj ie p >štiie razmere. Pn si o • da se og.asi pia.a^o aniccipa.nj. |:£j;j ni SLOGA Uit II Zi.HI.Mi li::: P 1 'j x na veli o izb.-ro r-.j pri ! J— I H &OJX v Trii i j E! I I1U GARiBAL^i B.^RRiE.:A> JI ZOBOZDH AVNl^ < 1 f > ff T* ¥% T Corso 24, I. nadstropji OrJinira od 9- 12 dop. in oJ 3-6 po^. rr:ztsl2Slao lii p'sraiimi! iaai^l zj'3i2 'Mnzmn Z03 JZDRAVN1K v Trst^i, -ilica Gen »va £ ! in a, 1 nad str (pr ^-j uiica Campinils) T' hniški v »iij 1 Jo!insclwr, 1 ir^ orsz ooteCin. Plombiranja. Umetni z j jji > ^BssarmasBLi: ^ t&ztzaez. ... skesat... z in brez fel ust, zlite l.ror.e In tudi o'iroVtl V1U£N TUSCH£K1^ ; 'i Ji\Si. ul JJ. oktob a (ex C.ser ua. 1 J. .« Ordinira od y predp. uc o zvcccr. h rjKypou2k8 ama! U P3n2&i]2k S2 o^pra APHEKICA v Pli kovici. J^NEZ ŽERJ1L pro aj-i e: v Plis1 av ti 29. Vsi oni, kateri nam po prejemu ra čuna od našega inseratnegu oddel a pc.šjsio denar, naj bla jovole n ip'-sati na odrezek poUne nakaznice, _ števi ko dot ćnejja rač ma. — MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L T—• Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—. KOMPLETNA zakonska soba iz fc-dega lesa. svetla, z mramonem, popolnoma nova. se proda za L 3300, tiKii maihen štetlilmk in peč. Sv. M. Magd. Zgornja Bivio št 1 11.. od 13—15. 41&3 IZREDNA PRILIKA za no^cporočejice! Radi selitve prodam dve moderni skalni sobi, glasovir Jn drugo pohištvo. Sv. Ivan št. 698. Gostilna pri Vrabcu. 4m I Kisova kise inaf razna iR.lav piavilo, metle* In drugi predmeti se dobe pri HOLLAHDIA COLCIIIfiL ■ (tJi^i z om j. v T stu I ul. Pler Lulgi da Paleslrijj Sl:v. Z I (V0(.«< uU Coruneo) I Telefon. 24-03 Te;e:on 24-0\ 1 1 Dela tC 3 »>»-') O. Rc.» J Central T Alt fl3 tiin i\ lunij j - 'ii i. H:Vi 1 PoJraini i: Dubrivnit, Dmaj,. C >t >-, ji>-Ijana, .>l-t\ovi*, »litiji S,: it. ZjJir Ekspoznura: Kraij O javlja vss v b ;ič.w str>ji «> 11 ij •: j p>j;j Sprejam vloja na hn-nilne knjižice pr iti ', leti'n nrs-siiiTi v utn:ogir«j prj:netu proti -l''u lit t: i »-breati.n ' a odpive.l navez i ie v - jciua po mju^jldiicjš ft poboju. a i ttajj pogoditi oj slučaja Uo slaiija Ue v bj\n vKiinJi uinii (ii;n iini.i.t Blagajna posluje f>J 4 ?«0—m 14 - 1«