HhsJ# rasen tteotoS« (n £r»srrii!s«»w vsek «$ e a Ob 10, nr§ depoSl*««. DvednIStvo ;c v Ljubljani, Fr.JiičiJk.rnska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopis« Irank ir a ti in podpisati, sicet s« iih ne pri« obči. Bokf ise se ne vrače. Oglasi: Prostor 1 trim ;< 6B/rirw po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilo popust. Pavlami franke v drtavl SNS. ¥ lfubl!aiilv v torek 16* novembra 1fS§« COE.in.an. Sle«. 1 krono. Leto IV. > zvedla; to pa zato, ker ie njen .,proc, t “ le na papirju! Ta stranka doslej ni napravila še ničesar drugega, kakor da se je pod Šušteršičem k*adlo iiudsko imetje, da se Je med vojno kradlo kmetu Imetje in denar z vojnimi posojili, da so družine izgub ie svoie očete in sinove na belišč h. da imamo danes celo vrsto invalidov, vdov in sirot. Liberaina stranka je Pri tem de'u ifrraia mukiavrnejšo ui^cn in ie vseskozi zastopala le interese bank n bogatašev. Danes, ko ji gre za kožo. S’ je. da bi dobila še nekaj delavnega ljudstva na limanice ustanovila svoji H iialki pod firmo takozvane Narodno socijalne stranke, ki naj lovi delavske glasove, in takozvane Samostojne kmetiške stranke, ki nai i ™ vi v liberalno past kmete o> deželi. Ta iera meščanskih strank z živim naš jn ljudstvom mora-or-nehati. Dovolj časa so vladale te stranke. Pokazale so. da so ljudstvu delavcu in kmetu sovražne. Naše delovno ljudstvo je spoznalo, da ie edini njegov rrnvi zastopnik soch^ua demokracija, ki bo resno zastonj interese delovnih slojev. ^ Zato preč s kapitalisti, proč s klerikalci, proč ^ s hlapci teli strank, ki so začeli bej prod naši stranki. Ml ne omagamo da h« zrnati naša. čo »te danes pa jutri. Socializem pride! Stran 2. naprej: Štev. 264; Narodni socijalisti — nekdaf. V ,.Novi Pravdi11, volilnem glasilu narodnih socijalistov, se pridiguje dan za dnem neke posebne vrste so-cijalizem, ki naj delavstvo odvrne od sociialno - demokratične ..proti-narodnosti in mednarodnosti41. Pis:c tistih člankov seveda sploh ne pozna velikega pomena mednarodne strokovne orgariizaciie za delavstvo, kateri se ima de'avnvo ponaiveč za hvaliti, da si ie priborilo tisto malo pravic, kar jih sploh ima. Kolikor mani pa poznajo gospodje okrog „Nove Pravde" sociializem. toliko bol) delajo s svojim večnim poudarjanjem narodnost* med slovenskim delavstvom — vodo. Da. vodo. Naš raniki dr. Dermota ie nekoč v šali krstil proslulo ,.krnmirsko“ organizacijo — sodru^i. ki so došli iz Trsta, dobro poznajo ta izraz — s kemično formulo za vodo seveda za čisto vodo. Toda zizibambuli nikdar niso ljubili čiste vode. To kaže zgodovina njihovega postanka. V Trstu so svoječasno napravili narodniaki-nesocijalisti svojo tako-zvano narodno delavsko organizacijo, kateri je pač pristopilo nekaj idealistov, a ti so se kmalu izpame-tovali k p so spoznali pravi pomen te organizacije: Kadarkoli so socija!-nl demokratje čtrajkaii so rušili na- rodni „sodiallsti“ delavsko vzajemnost! To ni bilo nikako čudo: vsaj se je narodna ..delavska1* organizacija ustvarila ie. da bi mogel obdrža.i odvetnik dr. Rybar svoj mandat rroti nevarnemu tekmecu sodrugu Etbinu Kristanu! Takrat so govorili gospodje, da ie v nevarnosti slovenstvo. Kakor da bi bilo v nevarnosti, če bi bil izvoljen sodrug Etbin Kri- j stan! Zato in samo zato so prihajali takrat med razredno-zavedne delavce gospodie Škerjanc in tovariši in zavijali borbo proti socijalistom v narodni plašč. Tržaški dogodki so našli svoj odmev tudi v Ljubljani, kjer so začeli gospodie Juvan, znan iz apro-vizaciie tred vojno, potem ..strokovni tainik“ Brandtrer in Deržič tudi prelivati vodo pod patronanco stare liberalne stranke, ki je leto za let' m plačevala težke novce za različne ..vodene" fonde, snmo da razb?J"jo delavsko solidarnost! In taki zizibambu!skl vodenjakl govore nekaj o socilalizmu! Toliko na znanje našim delavcem. da bodo vedeli kdo hodi okrog njih pod firmo narodnega „socija-lizma.“ Komunistom na uho. V angleškem parlamentu je bila nedavno velezanimiva debata o predmetu*. Razmerje med kapitalom in de’avstvom. Pri tei oriliki se Je mnogo govorilo o problemu socijali-zaciie. Debate se je udeležil tudi veliki tovarnar volnenih izdeikov Hoy-le iz Bradforda. katerega imenujejo Jcralja volne." Ta je izjavil, da dra-R« volje prepusti delavski strokovni organizaciji na dve leti svoja pcd e-tja za izkoriščanje, č mu or** rt za* cij2 garantirajo, da ne bodo snrav-Itole samo eventueln?h dobičkov, ampak da bodo pokrile tudi eventu-eino izgubo. On sam za sebe ie prepričan. da bo pri sedanii konjunkturi s svojim znanjem zaslužil len denar, dvomi pa, če se bo to posrečilo tudi organizaciji. In organizacija, ki šteje med svojimi člani gotovo veliko število spretnih vodite! iev in priznanih strokovnjakov. je to podudbo odbila, ker ve, da prevzeti vodstvo velikega podjetja ni tako lahka stvar v nrak-si. kakor pa na jeziku. Komunisti hočejo pa prevzeti takoj jutri vodstvo cele države v svoje roke. in ne le eneea podjetja. Seveda samo naši komunisti. Angleški delavci, ki imajo naiboji razvito organizacijo, si tega ne upajo. Oni nimajo poguma niti da bi prevzeli vodstvo ene fabrike. za nekaj časa. Naši komunisti so r;veda dfinrnčnt tiči. Ti pravijo, da prevzamejo tudi vodstvo države In to „odmah.** Politične vesti. + Meja c Avstrijo od Košenjaka do >v. Lovrenca. Uradno se objavila: Člani med-laveznitke razmejitvene komisije so določil na sobtni seji nastopno črto v odteka od Košenjaka do Sv, Lovrenca, ki bo tvorila v bodoče definitivno melo med Ju-fostavlJo in Nemško Avstrijo. Meja poteka čez greben Košenjaka na vrh k sv. Urbanu, ki ga deli tako. da ostane cerkev ie v Junoslaviii. Odtod gre meja na greben proti Pernlcem. nato po Mlaškem jarku, katerega deli do toCke, kler se stekata Krumpaški In Bistriški potok. Potem sledi meia približno dva kilometra Bistriškemu potoku in se obrne na to proti severu do pod kilometra severno od cerkve sv. Jerneja. na kar se nadaljuje v isti smeri do točke nekako I km Južnozapadno od Sv. Lovrenca Ta mejna črta, ki so jo določili delegati velesil, se more eventualno 5e izpremeniti, ako M delegati dveh interesi-ranili držav sporazumno predložili komisiji ta željo. +Italijani sami se čudijo. Sforza je dopisniku »Messagera« izjavil, da so poga-Jania nepričakovano dobro izpadla. »Zader je rešen, na vzhodu smo dobiU čudovito obrambno črto.« ■+■ Kandidati radikalne stranke »Tribuna« tM>rr>''» da bo v kravtrev-skem okrnžiu nosilec radikalnp 'Kandidatne liste oosl. Iliia Mihailovič, nt-vi kvalificirani kandidat oa minister n. r. Joca Jovanovič. Od Drei-šniih nocjnncev Sretan Koiič ne kandidira ter sp vovorl da hoče odtegniti nofjtičnemu žIvMenju. Rad5-I kale! kandidira«* za beoerralsKo okrove oosl Aleksa Žuioviča. Ja-* 'koba Jakovlteka iz Velikeva Potoka. lliio losimoviča tz Sremiča Srečna Stošfča iz Parusave. Kvalifi-kevan kandidat ie minister n. r Joca Jovanovič, niegov namestnik oa 1 zdravnik dr. Momčilo Ivkovič iz Bt*wrada. + »Dinastija« Prlblčevlč. »Beogradskl dnevnik« ooroča. da kandidiralo vsi bratje Pribtčeviči v demokratski stranki. — Svetozar le zna preskrbet svojim sorodnikom »častna mesta«. Meni Kotovo, da alegovo Ime vleče. + Pogubno delo III. Intentacljonale. I* Lugana: Zinovjev le poslal Serattiju dopis, v koiem zahteva, da na} Italijanski kongres izključi vse zmernejše strankine pristaše. + V II. Internacionali. Odbor strokovnih zvez ans!e*ke »Labour Party« Je ojo-brd ženevsko resolucijo, da se tajništvo II. internacionale začasno premesti v London. Ramsay Mac Donald ie bil Izvolien tajnikom, Huvsmans bo nadaljeval tajniške posle v Brustiu. Sklenjeno ie tudi bilo. Ja se započno dela v svrho prenovitve internacionale. S tem delom so bili poverjen! Henderson. rhomas, Goslln In Ramsay Mac Donald. + Francoske organ’zacl?e in III. internaciionala. Narodni svet snlošne df- '--p. zveze ie lyl pooblaščen da str-j : orak oroti tistim seketiam ki so se Dodvrgle III. internaciionail brez vednosti zveze. Za oooblašče-nie ie Glasovalo 72. nroti niemu 28 zastopnikov. 23 glasov ie bilo ne-oudanih. Jouhaux ie deial. da Je toka večina nezadostna in oredle-pal demi«iio predsedstva. Narodni svet ie tisto dosedaniemu vodstvu izrekel zaunnico s 103 proti 3 klasovom Vodstvo bo o svojem postooa-niu Se odlnčlio + Danski levičarji so na svojem kongresu v Kiohetihavnu v imenu 43 organizacij sklenili, da sprejmejo moskovske po- ] goje ta obenem tudi Ime »Danske komun!- j stične stranke«. ---------------------- ^ ‘i Orstnindlshi S vestnik. Iz stranke. Seja centralnega odbora se ne vt5I danes, marveč šele v četrtek. Sestanek zaupnikov In zaupnic ljubljanske krajevne pol. organizacije bo jutri ob 8 zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Prosi se vse zaupnike, in zaupnice, da se testa sestanka Drav zanesliivo udeležijo Nabirajte za volilni sklad! Sodrugi In sodružice se pozivajo, da nabirajo z vso marljivostjo za volilni sklad. Sodrug Kor-delič mlajši je nabral že 11.000 K! Vse priznanje mlademu sodrugu! Sodrugi In sodružice, posnemajte s. Kordeiiča. Bloke tn nabiralne pole za volilni sklad, k! so že dalje časa v prometu, se lahko obračuna na zaupniškem sestanku v torek, mora se jih pa tekom tega tedna. Iz strok. @rganiiacfj&„ Seja centralnega odbora stavblnskta delavcev se bo vršila v sredo, dne 17. t. tn. takoj po dehi v društvenih prostorih. Ker je sefe selo važna in nujna, prosimo točne in gotove udeležbe. — Sejo sklicuje upravni odtnir. Vestnik Svobode. Člani nogometnega odseka naj pridejo v torek zvečer vsi na zaupniški sestanek v Mestni dom. RAZNE VESTI. Bcltrad. 15. Po sklepu finančnega ministra in ministra za notranie stvari ie določena dnevnica za predsednika in člane volilnih odborov v znesku 60 dinariev in pravica za vožnio v I. razredu na železnicah in !ad'tth Reka. 15. Vsi italijanski listi ob-javliato vesti iz S. Marcrherite z velikim naslovom. »Vittoria. Vittoria. Vittoria!« na vseh straneh. Reka. 15. Zastonstvo mesta Videm (Ddme) na Reki ie izdalo posebne znamke v svrho oronapatide v korist Reke in Dalmacije Na znamkah se nahata re^ki prb z nadoisom: »Ouis centra nobis-?«r Pariz. 14. Rudarii v Chalresrov so sklenili, da v oondcliek začno zopet delati. Volilni boi v Slovenil. Prijava kandidatski!; list. Pri lju. bljanskem deželnem kot volilnem sodišču za Ljubljano in kranjsko volilno okrožjo so že vse politične stranke, razun komunistov, prijavile svoje kandidate. Stranke so prijavljene v naslednjem vrstnem -"du: 1, J DS. 2. SKS. 3. SLS 4. NSS in na petem mestu: jugoslovanska socialnodemokratska stranka. Pričakujejo, da bodo komunisti prijavili svoje kandidate tekom prihodnlih dni. Iz sejnega zapisnika. Predsednik: Za kandidata je predlagan sodrug dr. Milan L e m e ž, ki bo potegnil za seboj kot kra-lievl komisar vse državne in privatne uradnike, kot komunist pa vse delavce. Kdor le za drla. Lemeža. naj roko dvisme. Bartulovlč: Če kandidiramo dr. Lemeža, bum jaz blamiran in z menoj vred cela naša komunistična stranka. Jaz namreč na kmetih in pri delavcih silno udriham po dohtarjih in pijomtarih kot para-»itih na telesu človeške družbe. Zadnjič me je na shodu v Kranju tak škric celo slišal in ie dal celo reč v cajtenge. Prosim, da se me usmrtite In ne glasujete ta dria. Lemeža, ki ie po mojem mnenju fra-kar In škric. Le pošlatajte ga, pa boste našli v njegovem škricu še frišno prisego zvestohe kralju. Ribniške šega v osti ob volitvah. V nedeljo 14. t. m., v nedeljo zjutraj po maši pred csrkviio. MaSa je končana, ljudstvo se zavaii na trg. »Pod lipo« — ki je pa ni več — razglaša občinski sluga razne oblastvene oklice. Se ne konča popolnoma, pa stopi na klop mlad človek z očali In pove: »Jaz sem komunist In prot. Fabjančič. Sedaile bo komunističen shod.« Kmetje In kmetice kriče: »Doli ga vržite!« Nekdo vpije: »Naj vsaka stranka pove svoje!« Mraz je in megla leži nad trgom. Komunist Pabian6'č pa govori vstrajno in hvali ruske sovjete. Medklici ea ne vznemirlajo kdoveka). Nekateri klerikalci mu ugovarjajo, on pa jih zavrača. Občinstvo ima »hec«, saj ie sicer življenje dolgočasno. »Nas komuniste volite!« se priporoča g. profesor. »Odpravili bomo carino In davke in žandarje!« — »To pa to, to bo prav!« pravijo kmetje. »Ježeš!« kriči Ka-tma Franca »potem se bomo pa vsi pobili!« — »To hočemo!« je pritrdi! govornik. »Še cukra in kofeta Vam bomo daH zasioni!« obljublja komunist, raj bo na jemlji!« — »Kaj nam ostane pa po smrt! ti?« vpraša klerikalec. — »Tisti raj pa prepuščam Vatn!« se glasi odgovor. Smeh. Celo uro traia »shod« in hec Je velik. Pred faroviem stoji kaplan in se zadovoljno smehlja. Shod mu ie vfeč. Na koti^u vse skupaj — zebe, govornika in poslušalce — Isti dan popoldne po nauku. Ravnotam se Vrši »shod« narodno socljalne stranke. Ljudi zebe, zato tišče roke v žepih. Ljudi le prilično malo. Kandidat g. Juvan govori o Itaiiji in da na glasovanje neko resolucijo proti »italijanskemu diktatu«. Kdo je za njo? Po daljšem premisleku nekateri vzdignejo roko — neradi, saj je mraz. Kdo proti? Štiri roke. Potem se »shod« nadaljuje, ker pravi g. kandidat, da le treba »dostojno stopiti v volilno borbo«. Kar se vsuie Iz cerkve kakih 200 »devic«, vse nad 40 let. In vse se zakade v govornika, Ki ozluši med ugovori žensk. Prepir sem m tja. Prerije se nek shodar iz mlake do govornika in izvleče klop Izpod njega Otroci Imajo svoj dan, pa odrasli tudi. — »Kaj boste zoper duhovnike, preteb!« se kretta shodar. »Boste plavšali ljudi! Ne boste jII: ne!« Nekdo prinese Skal vode in ga ?.vrne na ženske. 2enske kriče in be*e, pa se zopet vračajo. Posamezni moški 'n ženske se že pretepajo in nekdo se premika med množico z dolgini kolčem. Tedaj naznani g. kandidat, da se shod nadaljnje v gostilni Arko. Ljudje se prepirajoč razidejo. 12 mož pa jo krene za g. kandidatom v oštarllo. — »Preteto Je b' la danes ena lajn nedelja!« pravijo ljudje. »Cel dan smo imeli hec!« Volili bomo pa po — svoje. Kako? Bog sam ve!« — Q. kaplan stoji zopet pred farovžem in se zadovolino smehlia. Popoldanski shod je razbU, zjut-rajšniega ni hotel. Socijalne demokrate 1« »ubil« g. »profesor« — od kdaj In kje? -» Fabjančič, za drugo pa že poskrbi saflt, Ts.'. v bo g. Skstij najboij varen! ob Savi. (Dne 14. no-vembra t. i.) Za danes ob 8. uri zjutraj so sklicali klerikalci v zadružni dom tik pred cerkvijo volilni shod. Na siiod so vabili s svojimi lepaki samo somišljenike, vsled ic^a se od socialnodernokratične stranke ni nihče udeležil zborovania. Videli pa sino še v jutranjih urah precei^e skupine komunistov, ki so koraka’e na klerikalni shod. Par naših ljudi, ki so opazovali to zbiranje, so tudi slišali, ko je nekdo iz Zagorja, ki je pripadnik JDS. nagovarjal komuni* ste._ naj le razbijejo shod. Sev a možakar premalo pozna komuniste. Na shodu je bila večina komunistična ali klerikalnemu govorniku so delali take ajjlavze. da so iih kmet;e kar zacudno gledali. Klerikalni govornik je namreč odobraval boljše-viško počenjanje v Rusiii in dejal, da je to bilo potrebno ter da želi “e pri nas kai takega. Nejasno je. ali je klerikalni govornik vlekel za nos komuniste zato. da so ga poslušal i in mu ploskali ali pa postaiajo tudi slovenski klerikalci boljševiki. Eno pa je gotovo, da klerikalci komunistično gonjo proti socialnim demokratom podpirajo na celi črti. r>3-: dovedni smo. kako dolgo ho delavstvo to falotsko politiko komunistov v zvezi s klerikalci še mirno predalo, Šoštanj. Volilni shod naše stranke sa Je vršil 13. t. m. in ie bil zelo dobro obiskan. Prostori hotela Jugoslavije so r*ii* natlačeno polni. Poročal je s. Anton Kristan iz Llubliane, ki ie v dveure trajajočem govoru narisal pomen volitev v ustavo, tvorno skupščino. Zborovalci so burnj pritrjevali govornikovim izvajanjem. — V Šoštanju se vrši shod za shodom. V petek i smo imeli JDS — govoril je Rebek iz Ce-| lja 17 poslušalcem, v soboto ob 6. uri zve-i čer je bil komunistovski »shod«, na katerem so bili le štirje za eno mizo. Bil ;o navzoč kot »referent« Hlebčev Berti iz Trbovelj, ki se ie s svojimi tremi tovariši tudi našega soc. dem. shoda udeležil, ali bil ie lepo miren in se ni oglasil ne za besed o. Naše delavstvo odklanja komunlstlč. no rovarenje. — V nedeljo popoldne je bil tu g. DeržlC od NSS — ali bil je klavern shndfč. Stvar ie ta: meščanske volilce hnata JUS in NSS — teh 15 mož si bodeta med seboj razdelile. — Občina je pri se. stavi imenikov postopala skrajno pristrau*^. sko. izpustila ie 112 naših ljudi, tako. da smo vložili 112 reklamacij. 4X reklamacijam se je ugodilo, 64 pa zavrnilo, češ, da so »Nemci«, ki imajo opcijsko pravico. Tl »Nemci« ne znalo nemško In so roienl Slovenci, samo svoj čas iih je občina za- pisala brez nilh vednosti za — Nemško »Umgangssrracho«. Imena niihova; Gre. gore, Kasezuik, Rehar, Dobrovišek. Po. žgan, Hudales, Kozadej, Orel, Sajovic, Ze- lič. Delopust, Pertušek, Žmavc. Paugart. nik: Bovha, Pečovnik. Iskra Hd kažeia i jasno, da so to možie naših krajev in na- ! Se krvi. Ali meščanski strah, da bi ti soci- alistični možje ne povečali število socialno dem. glasov, pa je »štempel« za Nemce. Tudi našega s. Ignaca Sitterja so odkloni. U, ker ni še celili 6 mesecev v Sošraniui! — Meščanska gospoda! Delavstvo se bo 28. novembra z glasovi za soc. dem. listo maščevalo. In videl! boste, kako malo vas je in — vaš strah bo še večji. Slovenil gradeč. V nedeljo ie poročal na izborno obiskanem shodu s. Koren Celja. Zborovalci so mirno in zvesto poslušali govornika in mu ptritrjeval. Kmeč- ko ljudstvo v Slovenjem Gradcu ie ene msli: 28. novembra bode vse volilo soct-a!io demokratično. Ko .,Naprei“, ga od- dajte VfSim pri'atel*em LISTEK. Frančiško spisal Oaston Leroux. (Dalje.) SliiPa steče k vratom, iih odore In izgine... Vrafa so ostala odorta... Vse oči so bile unrte v ta vrata. S!u-ea se vrne. slooi ored predsednika in reče- Oosood predesednik. Friderika l.arsana ni tukai. Odšel ie ob štir h notem va ni nihče več videl. Ronlcfibille1 vsklikne zmagovito: — Mol dokaz, evo eal Razložite, trosnod... Kakšen dokaz? vnraša predsednik. — Moi nenobitni dokaz, odvrne m*ndi reporter, ali n^ vdite da le Friderik Larasn nobeenil? Zagotavljam vas. da se ne vrne... Friderika Larsana ne bodete več videli.,. Nemir zadai v dvorani. — Če se ne norčimte. erosnod. rakni "a na niste obtožili takrat ko te stal tuVai z vami skunai: Friderik Larsan bi vam vsaj lahko odgovo- — Ali mi more dati boliši odv^o-V">r kot it* ta-le. oosnod nredsed n:k? ... On mi ne odi»ovorI! On mi solofi ne bo odcovoril! Obdolžim Larsana. dn *e morilec in on d o -b e pr n e! Ali ne naidete v tem nobenega odgovora?... — Ncčemo verieti. ne veriame-mo. da ie I.arsan. kak^r nravite no-bevnil... Zakai hi oa nobeenil? Sai ni vedel, da i^a bodete obdolžili? — Pač. eosnod. vedel ie to ker sem mn ravnokar to sam povedal.. — Vi ste to storili!... Prepričani ste. da ie Larsan morilec in mu pomagate pobegniti!... — Da. posood Predsednik storil sem to. iziavi Donosno Rouletabille... Jnz nisem od policiie laz nisem od «:odii:ie. sem samo nrenrost časnikar. ne nečam se z zaniraniem liudi! Služim resnici to *e mote opravilo ... Hranite vi dru?a dolgu časa brezuspešno zasledovali.. Če le slabeiši od mene. i.ristavi Roul?tabille ter se nasmele iz srca. srre!nl se ie sam nikomur m Nlo do smeha. «e vendar silneiši od vseh nolicistov. Ta človek, ki se 'e vtihotapil ored štirimi leti k nolicliskemu ravnatel stvu ter oostal tam slaven rod imenom Friderik Larsan. ie še slaven pod drugim imenom, ki ga tudi dobro poznate. Friderik Larsan. eosnod predsednik, le Ballmever! — Ballmever! Vsklikne predsednik. — Ballmever! zahrone Robert Darzac ter se nasme naprel... Ballmever... Torei ie bilo res! — Ai! Ai! gospod Darzac. sedai ne mislite več da sem znorel!... Ballmever! Ballmever! Ballmever! Samo ta glas se le razlega! no dvorani. Predsednik ie prekinil razpravo. Lahko si predstavljate, da te bil ta odmor buren. Občinstvo le imelo o čem eovoriti. Ballmever! Ta-le Rouletabille. to ie Da res »diven dečko«! Ballmever! Toda covorilo se ir* ored kratkim da le umrl že nekal tednov ie od tepa. Ballmever ie tore! ušel smrti kot le ušel še vedno orožnikom. Ali ie potrebno da našteiem tukai vse uiepove zločine. Celih dvaiset let ie polnil sodniške kronike: in če ie kateri molih Citate!'ev morebiti pozabil afero Rumene sobe. eotovo ni pozabil Ball-meverievefja imena. Ballmever le bi! t'0 medrarodnepa zločinra: ni bilo bolf oriliznieneog oošteniaka od r.ietra piti snretneiševa troliufa Dri ivri in ne boli surovesra. nizkotnega hudodelca. Soreiet v naiholišo družbo. voisan v naiodbranelše klube, ie kradel družinam čast in or] icri denar 7 nedosežno snretnostio. V gotovih boli težavnih noložaiiii si ni Domišljal suniti z nožem ali udariti z ovč*;> kostio Snloh se m pomišl'a! mkdar in ni bilo zločina ki bi ?a ustavil na ootu za svolim ciliem. Nekoč Pa ie vendar dosegla roka ora-v:cc toda ušel ie na dan porotne obrnvnnve: ko so ira neliali ored poiotnike ip natresel svoiim stražnikom pop ra v oči in pobegnil. Po-zneie se ie izvedelo da le še isteoa dne medtem ko so naiboMši policisti iskali za niepovim sledom.* sedel prav mirno in zadovolino pri »Dre* miieri« v Th65tre-Frangais. Odšel ip .potem iz Pariza ter se oo-iavil v Ameriki: noliciia v državi Ohio ga »e nekppa lonepa dne oresenetla: a čredni bandit ii ie ušel takoi drttei dan ... Ballmever. kniipo bi moral napisati če bi hotel povedati vse o niem. in ta človek ie oostal Friderik Larsan!... In ta dečko, ta Rouletabille ie to razkril!... In čeprav ie orav dobro poznal vso Larsanovo nreteklost. mu ie vendar tako ime-' nitno oomapal nobepniti! Zaradi te« ca sem moral RouletoblHa lo občil« finvatl. ker sem vede! da « tem iiftrežf' le vu Rch"rtu Darzacu In rdčnl. Stansrersonovl. če iu reši ored tem banditom, ne da bi bil orisilietl Larsan oovedati. kar ve. tL)alie plih ' Stev. 284, NAPREJ. Stran 3. Dnevna kronika. Jagoslovauskl delegati na povratku, rtbo, neopaženo in bez vsake svečanosti se je gospod Mile Vesnič povrnil iz St. Margcriie. V posebnem salonskem vosu, katerega so mu dali ljubeznivi in plemeniti italijanski latifundisti na razpolago, se je vesnič vo.’.il brez ovacij skozi ozemlje Slovenije. V nedeljo ob 4.10 zjutraj Je vlak dospel v Ljubljano na glavni kolodvor, kjer ie postal 15 minut, nakar je ob 4.25 nadaljeval vožnjo proti Zagrebu in Beo-sradu. Nekateri mladi Ljubljančanje so v svoji razjarienostl pričakovali delegate pozno v noč z namenom, da jim prirede ‘mačjo godboc. — Velikodušnost na jeziku. Piše!o nam-. V soboto ste pisali, da hočejo L m-nisti dati nekaterim vdovam In sirotam po irtvah z Zaloške ceste brezplačna stanovanja v svojem domu na Turjaškem trgu. O tem se ie res že govorilo v krogu prizadetih: pa najbrže ne bo nič iz tega: ker se gospodje še sami med seboj ravsajo in kavsaio, kdo bo imel oštarijo v tisti ir.Si. Pošteno bi pač bilo, da bi priskrbeli komunisti varen kotlčen vsaj tistemu revežu, ki (e prišel na Zaloški cesti ob nogo. Napravil* so mu pač nekako barako, češ: Socialni JeniMkratie naj ti pa preskrbe prostor in kupijo klobase, da jih boš pro-Ali je to odkritosrčno? Ne! Druge so zopet odpravili, kadar so prišli po podporo, s par kronicami, rekši: Pojdite k Tokanu, on ima dosti denarja; saj so tudi socialni de-mokrane nabirali itd. Bili so še tako nesramni, da so rekli: Ce vam Tokan ne bi hotel dati, pa pa ozmerjajte in mu napravite kraval! Ali ni res tako, gospod in kandidat Zorga? Hoteli ste ubiti dve muhi * enim udarcem: Socialne demokrate podražiti. tz žrtev pa norce briti. To se pcav ▼lema z načelom slovenskih komunistov, ki pravijo: Cim večja revščina, tem prej revolucija. Sedaj pa vprašamo: Kie je de-»*r od one velikanske ljudske veselice, ki *te jo priredili v prid žrtvam na Koslerie-vem vrtu v Ljubljani. Samo 20.000 K prebitka se nam zdi mnogo premalo. Ljudje ki so sodelovati, pravijo, da bi ga moralo biti najmanj 80.000 K. Nabrali ste po celi Sloveniji za tisto veselico: samo Mariborčan* so prispevali in pustili v Ljubljani okoli 50.000 K. Pri dobrodelnih prireditvah Se navadno dela zastonj: pri oni veseli*! pa ie požrla režija (pripravna beseda za različne izdatke?) skoro ves denar. Obn-Ute natančen račun, predvsem pa imena •»ih. ki so se dali plačati. Ne zadostuje, če Pravile: To ie toliko »koštalo«, delavci so tolifco »koStali« ttd. Na dan z imeni, da bo jtfišla luč požrtvovalnosti po zasluženlu na Mernik. Ali veste, kaj si ljudje šepeta5o? Za denarje, ki so bili namenjeni za vdove ta sirote, se sedai vozijo agitaiorji po deželi . . Ovrzite to, dokažite z jasnim ra-fonom, da to ni rejnica. Povejte, od kod denar, za kateri se vozijo »delajte« n* razne »kongrese« v spremstvu žensk Nas Tse to prav močno zanima Dnevi postajajo mrzli, drv ni, premoga ni. čevlji so raztrgani, obleka ie draga: povejte no vendar. kdaj boste Izpolnili dane nam obljube. Gosr>od Pabijančič. ki živite tako dobro, ia še drugi poleg vas — za vaš denar se-»oda, o tem ne dvomimo — poveite no, kako in kai' Daile no, gospodje komunisti, da se vam ne bo moglo očitati, da ste velikodušni le na jeziku. AH naj govor'lo drogi?! — Več žrtev 24. aprila 1920. Klub učiteljstva iz zasedenega ozemlja je poslal generalnemu civilnemu konti* sarliatu za Julijsko Benečijo v Trstu sledečo vlogo: Visoki komisartjat le ukazal s odredbo z dne 22. septembra štev 3217-8848 (alias 321/8848), razpisati več definitivnih učiteljskih mest v goriškem in pa-zinskein političnem okraju. Učiteljstvo, ki si ie že za bivše Avstrije pridobilo pravico definitivnostl na predmetnih, sedaj razpisanih mestih in kile v sedanji Julijski Benečiji rojeno in pristojno ter se še danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu, ugovarja s tem potom zgoraj označenega kluba zoper ta razpis in prosi, na) se Isti razveliavL Svoj ugovor oslanja na sledeče razloge: 1. omenjeni razpis se le Izvršil neupravičeno in brez pravne podlage, kaitl prizadeto učiteljstvo, nahajajoče se še vedno v begunstvu, se je odtegnilo tem svojim sedaj razpisanim definitivnim službam in jih zapustilo na vlšli ukaz, t. j. ali vsled vpoklica pod orožle, ali pa vsled evakuacije, oziroma kake drugačne izpraznitve dotičnih krajev, povzročene po vojnih operaciiah. 2. Pozneje, ko je Italija zasedla prometne kraje, ie njena »prava le sirkcesivno in samo posameznim beguncem dovoljevala povratek ter )e objavila, kakor čuiemo, šele prav pred kratkim časom, da se smejo vrniti vsi; nikoli pa še nismo slišali, oziroma še nikdar nismo prizadeti bili obveščeni, da bi bila kedaj pozvala tudi tam rojeno in tja Pristojno učiteljstvo, naj se vrne na svoja Službena mesta. Nasprotno, visoki komi-sarijat Je celo odrekal temu učiteljstvu zopetni sprejem v službo, oziroma ga odjavljal v eni ali dnigi obliki, kakor n. pr. * slučaju učiteljico Pipan Terezije z od-|°kom z dne 4 sept. t. 1. štev. 320/8515 ter ga na ta način prisili, da si Išče ^ S« nadalje v begunstvu. Z ozirom na to prosimo, naj visoki komisariat, pred-no podeli predmetna mesta katerim drugim, pozove vse v področju svojega ozemlja rojeno m pristojno učiteljstvo, ki se želi vrniti domov nazaj na njegova definitivna mesta ter mu zajamči vse ugodnosti odsluženih let, t j. od prvega nastopa službe, pa do povratka, kakor tudi potovanje na državne stroške za vso družino in prtljago. Reflektantom naj določi za povratek primeren rok, ki pa naj ne bo daljši od šestih in ne krajši od dveh mesecev. — Toliko na znanje vsem prizadetim tovarišem in tovarišicam; druge rojake iz zasedenega ozemlja pa vabimo, da se nam pridružijo, kadar nastopimo pot v našo prodano domovino. — Primnr>ki begunci, ki so vsled nolitičnih ori!iK v zasedenem ozemlju bili materijelno oškodovani bodisi ' ^lpr! nennravičf’ne internacije ali zapora, bodisi vsled izgredov, se pozivalo, da v naikraiSem času predloge Uradu za zaščito beguncev. UuMlana. Turjaški trg 3, vsa tozadevna dokazila oziroma verodostojne podatke o utrnlieni Škodi. V spisj naj se ravede ime. takratno bivaHSče in pristojnost oškodo-dovanca Premog. Stranke, Id imajo karto A a!i B bivše ubožne akcije, dobe na nakaznico mestnega magistrata za vsako rodbino po 200 kg pemoga za 20 K. Vse stranke z izkaznico A in (me strankez izkaznico B, kojih rodbinsko ime pričenja z A al B, se naj zglasijo v sredo, one z začetno črko C, Č tn v četrtek, s črko E, F, G. H v pi-tek tn I, J, K v soboto pri mestnem magistratu Oddaja voženj za mestno plinarno. Dne 24. novembra ob 10 uri dopoldne vršila se bode v pisarni ravnateljstva mestne plinarne na Reslievi cesti iavna pismena ponudbena razprava glede oddaje voženj za čas od L januarja 1921 do 31 decembra 1921. — Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, nahitesa na mestni d^k* Finančni odsek za Vojvodino, ki 'e bil dosedai v Novem Sadu. se bo premestil v Beograd, ker so bile v dosedanjem delu v Novem Sadu velike težkoče pri do-blvaniu kredita in nakazovanlu olač Tatvine premoga na glavnem kolodvoru. Silno se množe glasom policijskih poročil tatvine premoga na glavnem kolodvoru. RevneišJ sloji, osobito proletarske žene, prihajajo na kolodvor ter pobirajo premog med tračnicami Nekatere stranke pa prihajam boli v mraku, pobirajoč prs-moK z naloženega kuna, kar smatrajo v* tatvino. Policiiski organi so te dni samo en večer zalotili pet žena, k so s bile nabrale vsaka okoli 30 kg kremoga. Pri teh ženah, ki so morale premog zlož't’ n asa’ na kup, so detektivi napravi stroge hišne preiskave, ki so pa bile brezuspešne, kalti pri njih niso našli nikakih zalog premoga. Iz bezne Kolodvorske ulice. V Kolodvorski ulici so prenočišča, ki so zelo umazana in higijenično skrajno zanemarjena. Pri kontroli tujcev Je sedai policiji ugotovila, da niso hoteli delavci, ki so plačali prenočišče, spati na skraino umazanih pusteliah. ampak so raje polegli po klopeh v, gostilniških prostorih dotičnega prenočišča. Velika surovina. Kmet France Suhadolc iz Podsmreke pri Vrhniki Je na Blel-weisovi cesti tako neusmiljeno petepaval svojega konja, da Je isti padel na Ua, vsled česar so se mitnoigočl silno zgražali. Na policiji je Suhadolc prejel občutno plačilo za to surovost. Tatvine zimskih sukenj. Tatovi, specialisti v tatvinah zimskh sukenj, so v zadnjem času postal zelo agilni Po ljubljanskih kavarnah, ki so za take tatvine na*-holl prikladni kraji, so Izvršili več tatvin Tako je v kavarni »Fvropi* odnesel nepoznan gospod knjigovodji SD dolgo, črno zimsko suknjo, vredno 2000 K. — Daiie v kavami »Union« le bila privatnemu uradniku F. S. ukradena 3000 JC vredna, tem-noslva zimska suknja. Tatvine se navadno Izvedejo v večernem času, ko so kavarne nabito polne kavarniških gostov. 7alec, V noči 12. t. m. te bilo vlomljeno v trgovino tukajšniesa trgovca g. BI-zoviška. Tatovi so odnesli 35 kosov finega angleškega sukna zelenkaste barve, 5 kosov tankega volnenega zimskega suknja, 6 kosov modernega črnej.r;» blaga ihu para Strang, 4 steklenice konjaka, 1 steklenico pelinkovca in za 400 kron drobiža. Skoda se ceni na 182.000 kron. Obratno ravnateljstvo Južne želez-ulce v Ljubljani objavlja: Na progi Zidani most - Zagreb j. k. vozita počenšl z dnem 18. nov. 1920 osebna vlaka, ki sta vozila dosedai Iz Zagreba j. k. do Brežic tn obratno, iz Zagreba i. k. do Zidanega mosta In obratno. — Odhod Iz Zidanega mosta ob 5. uri 15 min., prih. v Zagreb J. k‘ ob 7. uri 32 min. V obratni smeri odhod Iz Zagreba j. k. ob 12. url 55 mm, prihod v Zidanlmost ob 15. uri 39 min. — Llovd ekspresni brzovlak Dunaj - Trst Ima poleg ' dosedanjih voz od 17. novemnra 1920 še dva voza za Zagreb J. k, in sicer 1 spalnik In 1 voz L In II. razreda. Odhod Iz Dunaja vsako sred« ob 19. uri, prihod v Zagreb j. k. vsak četrtek ob 7. nrl 32 min. V obratni smeri odhod Iz Zagreba vsak torek ob 0 url 2 min., prihod na Dunaj vsak torek ob 11. uri 40 min. Društvo jugoslovanskih mediclncev v Ljubljani naznanja vsem vabljenim, da se vrši »II. medicinski ples« v soboto, dne 20. t, m. Vstop le proti vabilu. Odbor k Savez kovinarskih radnlka Hrvatske In Slavonije v Zagrebu nam Je poslaJ na vest LDl1, ki smo jo priobčili v našem listu št. 256 pod vzglavjem »Poraz komunistov v Zagrebu«, popravek, ki pravi, da na shodu dne 5. t. m. v Zagrebu niso biii sami kovinarji, temveč da sta bili na tem shodu zastopani sami dve delavnici. Referat, ki ga je imel s. Radoševič na tem shodu, ni bil Savezni upravi javljen, temveč Je bil moral delegat kovinarjev govoriti le o usnehu pogajanj kovinarjev. Ta strokovni sestanek Je bil, pravi popravek, zlorabljen od centrunašev. (Vsebina brzojavke LDU. ki smo lo mi priobčil}, ni bl'a nikakor naperjena zoper Savez kovinarskih radnika in Jo je Savez v toliko napačno razumel. Op. uredn.) Mestnim revežem, ki so doslej prejemali miloščino pri ubožnem očetu g. Min Verovšku, izplačevala se bo ta mesec podpora pri mestnem knjigovodstvu. Po svetu. — Gibanje strokovnih zvez na Madžarskem. Prvič po zlomu komunistične vlade so imele strokovne zveze svoje zborovanje. Udeležilo se ga ie 215 zastopnikov, ki predstavljajo 215.889 organlziran-cev. Navzlic; vsem naporom HorthjrJevc vlade, da bi moč organizacij zlomila In delavstvo dovedla v tabor krščanskih so-clalcev (»Večerni listič o tem ie nikoli m pisal!), se socialistične zveze nahajajo danes po številu na isti stopnji kot. pred začetkom belega terorja. 60% delavcev *e brez posla m vlada ne priskoči na pomoč (Tako delajo klerikalni kričači)! Cene živil so poskočileza 5000%, plače so se dvignile v najboMših slučajih za ,1500%! Takšen .e položaj delavstva v »krščanski« Madžarski, kar naj služi v svarilo vsem tistim, ki hočejo za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo. Pri nas položaj delavstva tudi ni mnogo boljši in kdor se tega za\eda, bo 28. t. m. Izva;al konsekvence! — Na Madžarskem se zopet vzbujajo poželjenja na debelo. Hortyjevi teroristi so zopet pričeli svoie pr-okleto rokodelstvo. V dveh dneh je bilo v Budlmoe^i ran!en.ih 300 oseb. V sredini mesta le oficirska tolpa rab belem dnevu pretepla nekega civilista.*Ko mu le ne-ki stražnik pohitel na pomuč, so ga di vlaki s puškinimi kopiti ubili. "Pesti Naplo«, ultraknnserva-tiven Ust. zahteva demisiio vlade, ki nl zmotna, da bi take škandale preprečila. — švedski teolog za odpravo prisege. Nadškof v Upsali Narhan Sfiderblau, prejšnji profesor v Lipskem, ie nastopil v IK>U »Stockholms Tidningen« za odpravo pri sege v civilnih zadevah Izjavlja, da bodo resnicofubnl ljudi e govorili tudi brez prisege resnico, dočim ie lažnjivci tudi pod prisego ne bodo govorili. — V kongres ruskih strokovnih organizacij se ie otvoril te dni z govori Kaii-nina, Zinovjeva in Tomskega Tom skl |t dejal, da ustvarjata mir s Poljsko in vojaški uspeh na iužni fronti nove pogoje za mirovno obnovitev sovletske Rusije. Upati Je. da ne bo četrto leto proletarske diktature obiskano od vojne In njenih zlosti in da bo mogoče pričeti s plodonosnim socl-Jalistlčnim delom. — Prebivalstvo Petrograda znaša po zadnjih statistikah 750.000 duš. med temi 515.000 odraslih. — Armenci so voljni, pogajati se S Kemalisti. Med pogajanji bodo TurkJ zasedli Aleksandropolo. — Amerika l^e delčka v sovjetski Rusiji. Poročali smo že, da si le pridnhiU neka amerikanska kapitalistična družba v severovzhodni Sibiriji pravico eksploati-rati za dobo šestdesetih let ogromno ozemlje, ki se razteza na 600.000 kvadratnih kilometrov. Tn amerikanska družba ho zalagala sovjete z denarjem in sicer Jim bo izročila za enkrat 500 milijonov dolarjev. Amerikanci bodo morali »respektirati« bollševlške zakone, predvsem pa tiste, ki se tičeio delavstva in dovoliti demokratsko kontrolo nad obrati. Amerikanci so vse to obljubili in še marsikaj drugega, kar zna-či, da vendar ne bo tako hudo s tistim »respektiraniem« b* »kontrolo« in bo »kšefU še vedno »nesel«. Seveda: Tudi Rusi sami o .Babie carstvo«, »Velki in mali Volodla«, »Znameniti ljudje«, »Dobri ljudje« hi »Rotschildove gosli«. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. A. S. Puškin. Pikova dama. Poslovenil dr Vlado Borštnilc. Natisnila h« založila Zvezna tiskarna. V Ljubljani 1920. 54 strani. Cena broširani knjigi 10 K. Ta 24. snopič »Narodne knjižnice« prinaša v dovršenem prevodu znamenito Puškinovo novelo »Fikova dama«, svetovno znano po operi Čajkovskega. Junak novele. Nemec Her. man. le označen z Istimi lastnostmi, ki Jih vidimo In čutimo Se dandanes pri tem narodu: varčnost, ki prehala že v skopu- štvo pohlep po denarju in bogastvu, ki g« tira, da se ne straši nohenega sredstva v dosego svojega cilja; hlinjena ljubezen mu Je le plašč nečednim namenom. Ker le ta poteza tu.ia ruskemu značaja, lo Je Rus v prvi vrsti opazil in ruski pisatelji io omenjal prav pogosto. — Prevod uvala preiagatelj s črtico o Puškinovem žlvl*e-njti in njega velikem pomenu za ruski kr-liževnost. ki le stopila s Pušklnom na svetovno poeorišče. Spilile se toi moa skleda S i Gospodarstvo. — Železniška konferenca v Maribora. Dn« 10.. In II. novembra so se vrUla v Mariboru pogajanja med ljubljanskim m dunaisklm obratnim ravnateljstvom in zastopniki 0'avnega ravnateljstva iužne železnice. Povod pogajanj je bila oko nost. da se vlakovni promet med našo državo in Avstrijo kliub odstranitve raznih carinskih In prometno-tehničnih ovir, ki so otežko-čale uvoz in odvoz tovora preko -ritn.. ra in carinsko opravilo latnkaj, ni mogel razviti, ker avstrijska Južna železnica m ma dovolj osobia ne dovolj strojev, da b: premagala blagovni promet med obema državama In zraven tega še služila mednarodnemu prometu preko Jugoslavije. Uspet pogajanj le bil ta, da le ljubliansko Obratno ravnateljstvo z ozirom na razpoložljivi stalež vlakovnega osobja in strojev sklenilo pomagati potrebam blagovnega prometa s tem, da se je zavezalo tovorne vlake med Gradcem in Mariborom do vsak čas mogočega preklica voziti s svojimi stroji In spremljati s svojim vlakosprem-nim osobjem. Naši zastopniki so se v to zavezali tem ložie, ker Je Izza časov moč-nesa vlakovnega prometa v Mariboru toliko vlakovnega osobja na razpolago, da bi mu iianes vsled nezadostnega vlakovnega promet* morali odpovedati službo In pfKtavta na cesto v najneugodnejšem letnem času. Koncesij naši zastopniki niso dali Avstr!)! nobenih, ker bo Avstrlia morata dati za ta vlakovni promet precejšnjo množino premoga iri druglli potrebščin Ukrep le socijalno gospodarsko utemeljen, ker trn s tem zagotovljen mnogim našim Hudem zaslužek. Društvene vesti. Slovensko zdravniško društvo v LJ«V!anl priredi v četrlek dne 18. t m. ob 8 zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Union. K. Copfsl. Celje. V nedeljo dne 7. nov, se Je vr-£11 veliki volilni shod KDZ v Tinskem pri Zibiki, na katerem je poročal sodrug Leskošek tz Celja. Shodu Je predsedoval obče spoštovani kmet sodr. Pevec Jz Zibike. Vzlic deževnemu vremenu so se v ogromnem številu udeležili kmetje iz daljnih krajev In z viharnim odobravanjem pritrjevali Izvajanju govornika, kateri Je neusmiljeno bičal politiko starovercev klerikalcev in liberalcev. Omenial je njih sramotno postopanje pred vodno, ko so se vozili na Dunaj izdajat Habsburgovcem slovensko ljudstvo; najbolj so pa pokazali svojo taktiko med časom vojne. Popiso- vanje ljudskega Smetia za vojno posolilo In več drugih nečednostj imajo slranka starega kopita na svoji vesti. Zločinstva, katera so revnim ljudem vprlzorili, se no dajo zbrisati s tem, da so Imena spreme« nili v razna JDS in SLS, navsezadnje * postavili Kmečko Samostojno Stranko, ki naj bi vlekla kmete v njihove kapitalistične malhe, da bi lažje postavili v Jugosla« viji monnrhilo. Ali kmetje nočejo o tem ia takih limancah nič vedeti, kmetje hočejo v Jugoslaviji »Republiko« tako, kakor io zahtevamo sociialni demokrati. (Viharno odobravanje in dolgotrajno ploskanje »Živela republikaU) Republiko boste dobili pa ie takrat, če boste na dan 2S. novembra volili soeijaldemokratično kmečko delavsko zvezo 'bravo). Tako se le končai shod pri romarski cerkvi na Tinskem na tako-zvani »zahvalni nedelji«. Ljudje so se res zahvalili zapellivl duhovščini s tem, da so pristopili v našo stranko pod rdečo zasti-vo, ter vostavlli temelj delu za socliaMzem. Prevalje. Klerikalna mošnja ni nikrnl polna. Tu pri nas v Prevaliah smo toliko srečni, da Imamo enega klerikalnega gostilničarja. Na njegovi hiši se svetli napis A. Rozman, restavracija. Njegova »šaržfl« je pa gostilničar, veletrgovec z vinom 'n žganjem, hišni posestnik, glavni tobačni založnik In trafikant brez Invalidnega izpričevala, ah kaj Se? Saj fronte še nfkoll videl ni, še manj pa slišal kroglo žvižgati. Ln veste, zakaj ne? No zato ne, ker ie znal mazati, pa dober in agilen organizator •Jungschiltzov« Je bU. Z eno besedo, bil Je doma zelo »unentbehrlich«. Toda njegovo srce, dragi ljudje, srce Je strašno mehko. Polno usmiljenja do beguncev, id prihaiajo iz A cone in zopet odhajajo. D* se mu tj begunci strašno smilijo, se Cesto, krat tudi sliši iz njegovih ust. In ker ima tako veliko usmiljenje do teh revežev. '• smatra) za potrebno, tako* prvi večer, ka so begunci dospeli, da regulira cene v svi*. it gostilni. Rezultat: čaj Je stal poprej itlrl krone, od tega večera naprej ga le »znižal* na šest kron iz samega usmiljenja Postrežba Je pa taka, da le sploh ni popisati. Gospa Seli skrbi za to, da sc dnbt vedno dve vrsti mesa pri njej. Na pol kuhanega se dobi vedno In kdor želi, mu Iz gostoljubnosti tudi popolnoma skuha. Namiznih prtov, ali kako bi le rekel, tistih prtičev /a usta brisati, jih še v tej gostilni živ krst nl videl. Zato sl moramo mi gosti« kot zelo umni Uudje, ko nam pride vse ns misel, kar z rokavom usta brisati. Pa tudi gre! To je pri nas sicer nova znajdb*. Praktično pa le, praktično. In gostilničar nima nobenih sitnosti. Ce pa hočete tudi tam na Kranjskem kaj takega uvesti, se i, Rozman priporoča, da pošllete enega, Id Ima Interese na tem, k niemn v gostilno | časa. Za te računa za vsakega po 10 kron, t J. 50 kron za vsak vfcčer, tudi l* usm’-Ijenia. To pa najbrž zato, ker Ima vsak svojo posteljo. Koliko stane pa pranje posteljnega perila, o tem se pa noče sploh pogovarjati, ker posteljno perilo sc pri niem Itak ne pere. Tu so pa dokazi! Nekateri gosti so bivali pri njem po tri me* sece, pa ne ve nobeden povedati, če se ie perilo kdaj premenllo, dasi so ga že oni umazanega dobili Pa g. Rozman In ga, Seli naj nam preveč ne zamerita, da to damo ljudem vedeti. Pribijemo pa, da le to prava Istina Vprašamo vas samo. kaki dolgo bodete še imeli tako grozovito usmiljeno sr:e? Konštatiramo, da Je škandal* Imeti tako nesramno ljubezen do begun-* cev. — Več beguncev. Doberlaves Znani občinski gerent in »raufar« v Doberlivasi. g. kaplan Krajna, se danes izprehaia tu po Prevaliah. Kak*>f se mu vidi, mu Je prav dolgčas, ko nima nikogar, po katerem W s svojo pesno udrihal, če ie palico, s katero Je Jetnika krtačil v zaporu, prinesel s seboj, teea slučajno ne vemo. vemo pa. da je njegova surovost tudi veliko pripomogla k zmagi Nemške Avstrije pri plebiscitu. JCdor ,e hodH po Doberlivasi, se ie lahko sam pre-i pričal na lastna ušesa, kako ie ta ntaziiie-nec vzgajal tamošnje občane. In sedaj :a naenkrat vidimo tu na Prevaljah. Morda hoče še tukaj svoje kulturno delo nadaljevati. Če to misli, mu povemo že naprej, da je bolje, da se kaj kmalu izgubi od tu* kai, kajti njegove kulture pri nas ne maramo. Sploh pa sirovina ne spada med mirno ljudstvo. — Organiziran proletariat. Sv. Florilan ob Boču. V bližirtf te fare se ie vršil shod K. D. Z. na katerem Je ooroč8 Rog. Slatine To Je izvedel c. žud« nik in ie tako razburilo keu ce Jet vr?p1 soc. dem. shod v bližini tiietro« ve fare da ni vedel ’Kie in kako hf dal dnška svoii sveti lezi. Izbral sl ie zato nrižnico na kateri ie zmcial socitalne demokrate češ to so ba< rabe naiveftli neverniki, cucki ln ia* ko dalie. Rekel je gospod žuonik. daf 3EZ^3Q j gsarzr=r, „ jS kroiailii milei K AVARN A LEON** Mhli Tehnlin« potr«bSJi«c Odon Koutny Kolodvorska aHca 37. Izjava. Podpisani preklicujem besede, kntere Rera pred tednom dni vpričo več oseb ur premišljeno izrekel o g. Franc Rinaldo ter s« mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnjiskega postopanja proti meni radi razžali en ja časti. Trbovlje, 5.*ov. 1*20. Ivan Pristav. Kavarno sva na novo elegantno opr«" mila ter »e priporočava za obilen poset * - Na razpolago eUktr £en klavir. * * Z ve espoštovaniem Le® is* F-aaii E* g a 4 sra i K* Anonfnl zavod Rainožev.ilne aparate Opalojjraphe Ib potrebščina k iatim dobavi The Rex Co. Sctenbnrgeva oh f. Spodnja Slik« it. 32 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Totna postrelim tu z n er se c* ne. Ljubi ja 02, Cankarjeve ubrelje 5 priporoča sledeče tvrdke in podjetja: V Ljubljani s Arhitekt io stavbeno podjetje Viljem Treo Ooapoavetaka eeeta 10. „SvetlaM Mestni trg M. 25. Špedicija Liubhana wvJ o I vi4' Illivj Sv. Petra nasip 7. tovarn ška zaloga šivalnih stro>ev za rodbinsko rabo v v*eh opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, malerijal kot v mirni dobi na zalogi, original Singer cylinder Biroji, dalje igle. olie ter posamezne dele za vse sisteme Šivalnih strojev. Dospela je velika pošilika raznega galanterijskega, modoega in toaletnega blaga, jedilnega orodja, nluminijum žlic. f nega čevljarskega orodja, vezenine, tkanine itd. — [fttt IfflHDS B3 lrobf5Q ia driHo. MF* Opozarjajo se gg. trgovci, obrtniki In gosti ničarji! TP® Beton, ieleaobeton In vodne igradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Hitterjeva nliea 7. špedicij >>ko in komisijsko podjetje Selcnbnrgova vita it. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, loto in raznim kurilnim materijalom. aadebele: Ljubi. gl. kolodvor. M« drobnoi Selenhurg. ul. 12. Zmerne cene! Po zelo zn liani ceni nova ftvokolesa, plašči, zračnice, tlvalni stroji in vsakovrstni deli« karbitne svetlike, porild itd. Sprejmejo se v popravijo dvokolesa in vazni stroji. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ooepoavotaka eeeta 6. pri »Zlati lopati" pr c le Hsmmera hmldl, ■■■ UMIK itafjn lig Itn. 7, nasproti Krltanak« cerkva. Esport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra O M M. Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nabreka & Krojaška delavnica Krekov trg it 10 y hiši Impez, V Mariboru: Nakup in prodaja poaeatev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva nliea 6, Kdor ti teli nabaviti pristnega in znanega "W* jfl Haložana Lepo posestvo Prodaja in popravila pia. strojev Selenbureova nliea 7/1 Kfobirotebnifnl predmeti „Svetla“ lleatni trg 25. Fotograf ŠTAMPILJE s!qH ^ ant. Černe\ £ LJUBLJANA J *• Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Sodrusi! Pristopajte k zadrugi Oblast, konces. uvod ta pokončavanje miši In mrčeaa Miroslav Zor Kolodvorska u ica £tev. 39,11. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraia J Goreč Gosposvodska c. 14. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovfč, Opatna, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Jadranska sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m drupe vlo^e pod — najugodnejšimi pogoji. ■ : Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Trst, Wien Poslovne zveze z vsemi v ec.} ' in inozemstvu .Tisk »Učiteljske tiskarne« v UubUani. revno 1’ndstvo snloh ni nikdar d&~ dovolino: ako dobi ko* kruha ga kar naenkrat nožre ne da hi si prihranilo za drugi not nekoliko teza koščka: ravno tako ie s niiačo: vse naenkrat !foče'o EDiti notem r>a ho-(JtU) oiiani okolo. Vse navzoče liuo -stvo v cerkvi se ie zgražalo nad tako pridigo. zakai^ liudstvo dobro nožna gospoda žumiika. da ie ravno on tisti ki ne more in noče vinčka c!ti '-‘i šiccr na mestu da se kosa osebno na časooisiu napada. na še veliko niani ie na mestu da se s prižuice Hudi t barabami zrnerla. — Gosnod žunni’K. dobro ic bilo. da ni takrat, len »ste Vi nas socialiste s ori/nice tako nesramno obrekovali solnce orisiialo na Vašo sivo glavo in bi bilo Vam odgrelo tisto veliko množino masla da bi se bilo razlilo no Vaših umazanih ustih. Gosnod župnik Vi ste nas tiaoadaii na oriž-v nici da smo barabe niianci in tako Oalte: ali ste Vi mogoče že pozabili, kako se Vam >e godilo Dred nekai tedni v Rog. Slatini, k er sle zahtevali da bi bila Vas ponoči snremila nar^arica Tončka? Ta tega ni storila amoak novedala »e svoiemu ženinu, ki ie norem z Vami. gosnod župnik zunai v temi nošteno obračunih Ali ste mogoče že pozabili, kako se ie Vam notem isti večer godilo tarn doli nod hotelom Bauer nri tistemu ribniku, ko ste vani Dadli in ste se z žabami zabavali in obenem berubili Vašo zlato uro in verižico? Oosood žnonik. mi sociialni demokratk; Vam nasvetulemo. da oom-etate nainrei nred svoiim ora-p(.w. notem oridite k nam oometat. ljudstvo ie že sito teh umazanih na-nodov na »rižnicah: to Vam bo n<>-kazalo 28. novembra, ko bo volilo edino sociialne demokrate ki bodo delali za revni kmečki stan in ves nroletaniat v Ju«roslavVii. Iz "ti1 DO’’ I]ske seve za- radi karždidatov. Slika h volilne borbo, p, j Stenovčevih v Trbovljah Se b?lo na .večer nred nraznikom Vseh Svetnikov zef« živahno. Zbrala se ie večia družba. Stenovčeva Rozi in. nosila čai. Glavno besedo Da ie imel Hiebčev Berti, slavni sovjetski komisar iz7a aorilske stavke... Pn-špJ >e ora^Kar iz shoda v Laškem, kier ?a ie sociialoatriot Krofi Došteno zmikastil. Govoril ie: — Soci alnatrioti so imeli danes svoi strankin zbor v Celiu. Mislil setn. da bo zato današnii dan prav dober za »eitaciio med rudarii v Hudi lami — na zmotil sem se. Kroti le bil tudi tarn in — sat nožna te Krofla. Povem vam nerad bi drugič v nte-povi prisotnosti zabavlia? če? te nroklete socialnatriote. Seve. ru-darii so se mi smeiali Za nas komunist? v Laškem treu ni tal... Gačnik ie zaeodmlal: »Ti. Berti, se Da tudi vsakega. bo«iš.« Sedal na ie Hlebec vzkipel: — Kai? Jaz se boiim? Veš. to le preveč. Kar tiho bodi — t1 ki hi se nairaie skril, kadar ie treba odločno nastopiti. Sociialoatriioti še niso Dri koncu, nasprotno niihove organizaciji so vedno krenkeiše in čim daHe boli skleniene. To se if videlo tudi na nes na n*ihovem strankinem zboru. Okrop 160 delegatov iz cele Slovenile. — kie bi ml komunisti kat takega skun spravili. Pa. kai sem hotel povedati. — Jutri ie tu v Trbov-iijih sestanek štaierskih tainih komunistov. ki se skrivaio za besedo sle-v^čarH« in ki tib vodiio orof. Faval. Nachti^all in Tone Gmatner. — Oglasila se ie Stenovčeva Rezi: »Veš. Berti — prof. Favai ie ua j cremevžast: d.anes ie. kot so sooro- j čil’ naši šniioni iz Celia. iz'avil. da > izstopi iz politike, ker so i?a sociial-patrinti prehudo nri?eli.« ' Berrl oa ie nadalieval: — Nai bo s Favaiem kakor že inče Grnainer in Nachtieall sta oa feist kerlca. Sicer ie elavno. kakor mi ie noved-.l KraltevsVi komisar Letnež. da ne nastenimo r.a Štajerskem kot komunstl amoak ood tako firmo, da bodo razni dnhtarii in ra/ni advokati moc>rli< kandidjrati na naši listi kot kvaHf*c-rani. Tudi se ie o tem že vse dogovorilo v Mariboru ori Rdečem Ježu. Tam ie bila visoka politika. — »Pros:m« — prekinil ie Bertlna b:vši obč. nisar v Trbovliah goso. Koren — *t>rosim. preudarimo h glavnemu predmetu, čas hiti. gospoda moia.* »Tako ie* — pritrdil ?e gosnod Mlakar iz Zagoria Korenu. »Kalti pozno *e že in iutri ie važen dan.« Berti se ie udal in nadalieval: — Prav. Današnii ooeovor velia, da sestavimo v imenu mase kandi-datsko listo za združeni stranki komunistov in levičariev v zmislu pogovorov nri Rdečem iežu v Marilx>-ru. Pros in uredloeov; kdo želi De-sedo. Vzdignil ie rc^co goso. Koren. In vstal ie: »Meine Herren Genossen! To se nravi: gosnodle sodrugi in sodrur žice. Deial sem že. da ie treba govoriti o glavnem nredmetu — das hetst — o hauntsoh. Gre se. kdo nai bo Listenfirer na kandidatni listini. Mislim di morem biti samo iest B«y:tl ne nride v Poštev, ker ie premlad — ni še dolgo, kar ie bil ministrom In seve nred kratkim ie bil še tai-nik demokratske stranke dr. Kra-rcaria. — Kortin kar tiho bodi o Berlinu: nobene besede več. če ne boš imel j z menoi ooravrti — se ie oglasila j Stenovčeva Rezi, Koren io *e boiazlnvo pogledal: »SaT nič ne rečem, čez Bertlna. i ali gotovo smo vsi einverstanden. ds 1 sem le iest za tako štelo. Ne morbiti j zato ker sem bil sekreter nri kaiser- . licher Rat Vodišku, ali zato ker sem ! izučen — Goldarbeiter. to se n ra- ; vi: zlatar.« Koren ie obstal z govorom. In j vse w bilo tiho. Samo Gačnik se ie j oglasil: »Kopa na ima to opraviti s prvo štelo in s poslanskim mandatom?« In vosn. bivši sekreter Koren ie Dovzel zonet besedo: »Ja. hm — se vid holt kdo kei bere lest sem naročen na Kronen-zeittins iz Dunaia in na »Blutige Hacke« —in tam veliko zvem. Zad-niič sem bral noter n velikem nro-cesu zorer komuniste. Tam v Flo-ridsdorf ie bila naša stranka non;u-nistovska v denarni zadregi Rubi i in orerske krone so se oonuiale. sai veste Dunai ie verfireriš Mo — Da so se sodrugi zmenili, da predo re-kvirirat zlntp reči v eno cerkev tam v Brumen ali kakor se že nravi — in šli so. Dobro so opravili sicer rekvirirali so vse kar se ie svetilo, ker so mislili, da ie vse zlato kar se sveti Ko so na na Dunaiu nri zla-taHu hoteli nrodati razne reči. na iim ie ta povedal, da ie vse samo — mes:ngl« In vstal ie Mlakar iz Zagoria Da le deial: »Predlagam gospoda sodrnga Korena na prvo štelo.« — Bert! ie konstatiral da ie soglasno snreieto — samo mladi Robert J Rinaldo se ie režal kot cigan belemu . | kruhu. Rezi ga ie zato nrav vrdo I i pogledala. Habakuk, i To m &mo. * Novinarji In diplome. Na ArmleSkem obstoji novinarska šola od Sanske jesen« Ta šola ie sestavni del londonskega vseučilišča. Pretekli mesec so slušatelji žur-nalistike polagali svoie prve izpite, katerim so prisostvovali novinarji brez diplome, ki so tudi brez posebne novinarske šole dvignili jako visoko angleško žurna« listiko. Neki francoski list piše k temu: »Novinarji brez dipliane so odhajali iz iz-praševalne dvorane mrrmjajoči: tim, hml Nič posebnega, mnogo teorije, malo prakse, frel>a videti te žoltokijunce pri deiu. Do danes sc je pokazalo, da je novinarstva stvar poklica In ne šole. Tako kakor ni pesništva in slikarstvo diplome, ako £+> vek nima svoje notranjosti za ta poklic, ravno tako ne veljajo diplome za novinarstvo« * Rast Chicaga. Chicago (šikogov). kjer je nastanjenih toliko naših roiakov ie vzrastlo od zadnjeza štetja za 2h.(J proc., torej za več kot četrtino. Chicaški okraj Ima sedaj 3.053.017 prebivalcev, od česar pripada na mesto satno 2,701.705 ljudi. Cela država Illinois ima danes 6,485.098 preb., dasi jih ie hnela pred 100 leti le 55.211. Muči Vas Glavobol? Zobobol? Trcante v tidih? Malo Fellerieve^ Izdaiateli Ivan MUnai Odeovurnt urednik: lak Vehovec.