Skrinja miru in sprave. zk;i   dolina   leži   med   visokiuia gorauia.     Na  zabodnej   strani   moli ^horaj naopično siva skalna stena,  ki lo tu  iu lam kažL kako zeleno li>o, porasteno z^izko travo.   Na vrhu gorostasnega pečevja se širi •jSg* pvista goSčava, kder raste vsakovrstuo grmiievje vae navskviž,  kakor *y^t bi človožka noga še aikdar ne prestopila  tega kraja.   Le kaka ptica ujuda prileti časih s težkimi pcroti preko Strleč^, čeri, a milobnega petja drobne ptice pevke ni slišati tii nikdar.    Tam v skalovitem prepadn se ?ije kakor dolga bela kača rnrzel atudenee, čegar votlo bobnenje in šumenjo Dckako otožno moti sveto tihoto. Tu ia tam so razprši bistra vodica ob ostrem robovji na sto in sto deleev, da se poteui zopet združi v jeden močen tuk.
74
Neštevilni vrelci 80 jodini skrivnostni pevei, ki med sivimi skalami in zelenim mahom pripovedujejo in prisluškavajo svoje gorake pravljiee. Le redko kje pozdravlja kaka samotna cvoticn žuboroče valčke, katerih srebrno peneča se vodic-a je tako JSista in bistra, kakor pobožna in nedolžna dušiea.
Vzbodno dolinsko stran oklepajo visoki gorski slemeni s plešastimi, si-vimi vrhori, kainor je le svellira solnčnim in mesečnim žarkom prislop mogoč, kder se Casih stemi in pogubonosni oblaki zbero, da usujejo grozno nevitato na zemljo.
Siromaštvo in iiepristopnost soteske iroa Ie z» m»lo ko6 prostora, pa tndi v teh se reže kruh, ern kakor Grnilo, zolo piilo, ker prebivalci živiS v vednem i)6ji b pretečimi natornimi silami.
Od severa proti jugn tefee skozi dolino porofek, ki se po leti večkrat posuši, a ob nevihtah svoje plitve bregove prestopi in fasih revnim vašeanom veliko kvare napraW. ZatJuji dve koeict proti jugu stojtta si ravno nasproti. Jedna stoji na malom viSku par korakov od potoka na levej strani; druga aekoliko veuja in lepša na desuem bregu (lotika se rečiffi, ki goni mlinska kolesa. To je Mlinsrjeva hiša, a ona manjša, tej nasproti je Dalnikova. Sa-mota in potreba združujc Ijudi, da žive skupaj kakor bratje in sestre v miru iu Ijubezni.
Tako je bilo tudi z Mlinarjom in Dalnikuin. odkar je. stala vaa; ali h krati se je vse izpremeuilo.
Stari Martin Dalnik in žona njegova >feža sta ituela tičer Angelo, ki jc bila kakih devetnajst let stara. Da-si je bila ta družiniea v vsej vasi skoraj najubožnejža, preživela se je vendcr vedno poSteno in je živela z vsemi sosedi y Jepem raini. Mlinar Florijan, čegar žena Marjeta je tri leta poprej umria, imol je sina Lenarta, ki je vže zvršil dvajseto leto. Oba skupaj ata gospo-ilarila modro in previdno. Ta hiša je bila v vsej vasi za župnikovo bajlepša in najimoritejSa.
Vmes raej oberaa hiSama je bilo majhcno zidano zuamenje, v katerem je stal lesen, da - si neumeteljno izdehu, a vemier čestitljiv kip Marije brez madeža spofete. Pobožni romarji so tii radi pofivali in odinolili par oiieuaSev. Tudi važčani so se zbirali pogosto na tem kraji k skupnej molitvi. Vsako leto meseca majuika ste obe hiši renčali nebeško kraljico. Vzlasti ai je Angela mnogo prizadejala, da bi kolikor mogoee odičila kraano podobo. Najlepše pa jo je nakitila zadnji dan cvetožega majuika, ko se je za njo prazuoval dvojni god: Naše Ijube Gospe iu njene patrone avete Angele.
Bilo je meseca majnika.
Mlinar in llalnit gresla nekega nedeljskega popoludue skupaj v cerkev k Šmarnieani. Po opraviln se podasta v krčmo, da si odpočijeta nekoliko težavnega dela. Domov gredc govorita o tem in onem; slednjie uanese govor na Šmarnice in domafo kapelico. Dalnik »astavi vprašanjc, če^ava je* ta ka-pelica pravo za pravo. Ou sam trdi, da je bolj njegova laat nc.go li Mlinarjeva, ker jo Angela lepSa in oskrbuje. Brez nje, puavi, bila bi kapelica sama sebi prepuščena ter bi polagoma tudi popolnem razpala. Stari Mlinar se odločno protivi takim trditvam, dokazujoč, da stoji znamenje na njego?ej zemlji in da je torej njegova svojina. Sklicuje se tmli ua to, da le on kupuje 61je, ki gori pred Marijiuo podobo.
Nobeden noče odjenjati o«t svoje trditve. Be&eda prin« beseao in pre-
pir se začne.
»Olja pa tndi jaz lehko kupim," pravi Martin jezno.
rKaj boS ti . . . berač! knpi si raje kruba," odgovori Florijan zaničljivo.
,Tako, ti očitaš meni beraštvo? (ilej, da ne postaneš sam veiji beraf, nego sem jaz. Kapiih se vselej kaznuje. Z nažim prijateljstvom je pa zdaj pri kraji, FJorijan!"
^Bodi! Jaz lahko živiin brez tebe."
,In jaz tudi brez tebe!"
»Dobro; potem ne izgubiva ničesar."
To rekši gresta narazen niti da bi si še jedenkrat pogledala v lioe. Ako mcj dveraa družinama, ki sla do sih dob živeli med seboj v Ijubezni, prencha mir, je to ravno taku, kakor bi ngasnilo solnee in bi pokopali prijateljst?o. In tako je tudi bilo.
Zanižljivo in jemo sta se gledala soseda m se drug drugega iiogibala, kder koli sta le mogla. -Dozdaj sta drug drugemu pomagala pri delu in v potrebah sploh, a od sih dob je raje vsak prebijal pomaDJkanje nego da bi privoščil bližnjemu sarao jedno dobro besedo.
Pobožna Angela in njena mati Neža niste imeli 6nega srda. kakor Martin, m ste radi govorili z Lenartom, ki se tudi ni mnogo brigal la oEetovo trmoglavosl. Vsi trije so ae tolažili, misleč: ^Morda bode kmaln drugače. Ako ljubi Bog hoče, sprijaznila se bodefa tudi oeeta."
Veseli majnik se je bližal koneu. V predvečer zadnjega dne je sedela Angela pred kapelico in pletla vence, da ovenča ž njimi »svojo Gosp6", kakor je rada večkrat rekla. Mati Neža jej je pri delu nekoliko pomagala. Mlinarja Flori/ana ni bilo nikjer videfi a Lenart je prinesel dva fepa šopka cvetio in ju dal Angeli, da ju povije v venee.
wMati,u nagovori Mliuarjev sin Nežo, njaz misliai, da Mati Božja ninia           i
menda ničesar s sovraštvom med nami?"                                                                 ^
nTak6 je!u odgovori Neža. nPri Debeškej kraljiei raoramo vsi v rairu živeti med seboj."
Lenart poklekne pred oltarček in zmoli oženaš; potpm se raole6 vrne. Mati Neža pa ga skrivaj pokropi z blagoslovljeno vodo, ki je bila v kropiluiku.
Prihodnji dan je bil neizrečeno lep. Dopoludne je bila maša v župnej (farnej) cerkvi. Mnogo Ijudstva se je zbralo počastit ^Našo Ijubo tiospo pre-svetega Srca" in se poslovit od prijaznib Šmarnic za jedno leto. Po končanej službi božjej se je podala Angela z materjo naratnost dom6v, kjer jo ostal oie kot vdruh. Mlinar pa je rekel sinu, da ima v bližnjej rasi nekaj opraviti in da se bode še ]e zvefer povrnil, zato naj on euva hišo.
Preteklo je poludno. Nikoli še ni solnee tako zelo pripekalo kakor danes. Nobena sapiea ne obladi vročega zraka, trava so suši, in listje na drevesih v6ne.
,,Dane3 nam pa bodi sara Bog milostiv in Marija Devicat" pravi Martin, med durmi stoječ, svojej ženi Ncži. ^Poglej, kako so vzdigujejo tam nad goro preteči oblaki, črni so iu temnosm; danes nas lebko kaj hudega doleti, ako nas vsemogočni Bog ne obvaruje."
,Bog je dobrotljiv. On bode vže taki> storil, kakor se njemu dobro zdi," odgovori Neia plaho gledajoč k nebu.                                                                 .
_76_
.Ljuba Mati Božja nas varuj ilega," pristavi Angeia stopiv&i iz sobe. »Meni je (ako težko pri srci.   Kaj neki to pomeni?"
»Meni tudi nekaj arco teži," vzililnu; oče. »Sovraštro s soaedom mi oe da pokoja."
.Spravi se toraj ž njim ia ne jezi Boga s srojo trraoglavostjo," prosi ga žena.
V tem trenotku raz-svetli ognjenožaivj) blisk vse nebo, da Moveku kar vid jemlje. Ob jednem zagrmi, da se zeinlja sLrose pod DOgnmi. nBog in svoti križ božji," zakličejo vsi trijo h krati. Močau voter potegne in dež se vlije kakor iz škafa. Martin zaloptitne s silo vežna vrata, da ne. more vihar v vežo. Neža hiti prižigat sveti ogenj, oče in h&i pa poklekneta v sobi pred sveto razpelo in molita, da bi Bog ue raztegnil svojo mogočne roke in nc ndnril a svojo težko šibo.
Zunaj vihra nevihta z grozno silo. V08 ne razsvetljujejo posamezai bliski temnega neba, temvci5 vse obzorje podobno je velikej gorečej ravnini. Vmes se mcša votlo groinenje in bobneujc nevihte. S tem groznira vriSčem in piščem se bori Sumenje deroHh potokov in hudoumikov, ki su nenadoma postali velike reke, da ubogih prebivaleev ni ic& toliko groza blisko? in gro-mov, temveč muogo bolj narašjajočih voda, ki hite v burnih valovib po liribu nizdolu.
nZa božjo voljo, Martin, poglej, kako stopa roda <:<-z brcgovc m dere čez travnike," kliče Neža v obnpnosti roki ?ijoi.
Jn kako novibta &e vedno jBočncje razsaja," pristavi moi. glcdajoi- z mraJiniii! oeesom na goro. BDo zdaj sicer nismo bili bogati, in — ako se nas Bog ne usmili — vjcdnej uri smo bevaži."
Gr5zen ropot in polom! Dalnikov blevček so izpodkopali inočni valovi. da se je zgruzil v kaluo vodovje. Obupno kličoč odpre Angela okno in upije: BBog pomagaj, naša kozica, naša Liska! (ilejto, kako jo valovi ues6 in pi-e-mctavajo sem in tjii.   Nič si ne moro pomagati. .. izginila je v valovih."
Polomljeno tramovje se drvi naprej, dokler se ob znamenji Matfire Božje ne ustavi. Kapeiica, katero je voda okrog in okrog obdajala in jo vže maio ne izpodkopafa, zmaje st1.; Le par trenotkov in malo svetižče se ruši in zgine pod valovi.    Cir6zen krik zažcno vsi trije v Daiiiikovej biši.
nOfo, mati," ilili Augela roki rijoč; nMati Božja nas zapušča. filojte, tam pla?a sreta podoba — zgiuila je zopet. Bog te čuiaj, ti moje Ladnje veseljc, ti moja zadnja tolažba!"                                                                          1
VoAik je toiiko narasla, da jc vže pridrla v Dalnikovo vežo.   Prestraženi      ™ hite vgi trije v gorenje nadstropje.
»Ako se hiša podre, daj nam Bog areeno srart," pravi Martin in stopi k oknn. ,Bog pomagaj, Mlinarjeva biša lam doli je zgubljena! Voda jc uda-rila vže skozi razbita okaa; zidovjo ae že majii . . ."
Mati iu hči zažcneta znova glasen jok.
,Hitimo, hitimo, da rešimo Lenarta," upije Angela.   .Utonil bo!°
,,Nernogoče je," odgovori oče počasi. »Kdor bi zdaj skušal doli priti, naSel bi sam smrt v valovih."
nPomagaj torej Ti, o Bog, v svetih nebesihl" vikne Angela in ai pokrije obraz z zastorom.
77
L              Se jedna grozna viharoa ura!
¦_             Je2a razsajajofce"nevibte se poleže, oblaki se ra2dele, yq pomilovalen žarek
W    zlatega solnea pozdravi zemljo in pogifida kraj britkosti in žalosti. [              Voda vidno sahne. a vcdno sp šo porivajo valovi preko pcuka, blata in
E   ^kamenja,  pod katerira leži pokončano zasato delo,   imetje in upanje pridnib, I    delavnih Ijudi.                                                                                                          ¦
m             Dalnikovi se pririntijo po stopnicah v spoduje nadstropje in pridejo plazeč
se preko naplavljenega peščovja na prosto. Na zadnjej strani je hiša malone (Jo vrha zasuta in od podrtega bleva stoji le Še jodna stena. Drevje pa je deloma polomljeno, deloma globoko v pesek zakopano.
¦ •             Groien je pogled  na  mlin.   Na pol zakopan.  na pol  porušen ni v©6
"      podoba rairnega  Sloveškoga  stanovanja.    Okna so napolnjona s peskom in fc
vsakovrstno  naplavljeno fiaro.    Komaj se je  mogel Lenart oteti v podstrešje.
Od tod zlezc po koučanej  nevihti  na streho  in  skoči  na  zemJjo.   Potrt in
vesel hiti potem k sosedu.    Molfte in s solzanri v ožeh si podajo roko.
NoL' se vleže na zemljo in bleda lana gleda tako jednakomeruo in malo-marno z jasnega neba, kakor bi jej bile vse nadloge in atiske, ki ao zadele to dolino. popoluoma neznane.
BTam-I(; stoji oče!" zakliče Lenart kažofe na neko podobo v daljavi, ki jc stala na peštevji in toiila nad ne«re6o, kakor prorok Jeremija na Joniza-lemskih razvalinah.
^Zdaj skuša prfhoditi kraj uesreče; jaz mu pohitim naproti, da-«i me je           h
slrah snirtno utrudil," nadaljujc skrbni ain.                                                              I
nLenart," prosi Martin, npriv6di ofieta tu sera, v vašej hiši vama ni mo^i            ¦
preoociti."                                                                                                                 H
nBog vam poplačaj!" zaklife raladenič iu hiti čez razvaline po krajšera           fl
potu ocetu naproti.   Ta skuša  na vsak način priti v svoj mlin;  uvidevši pa,           H
da jo ves trud zaman, uda so sinu in gre za njim k Dalniku.                             .
8 proč obrnettim in teranim obrazom vjprejvne Ftorijan pozdvav.
rBog nas je ostro obiskal,"  pravi  Angela  in  si zakrije obraz v zastor.
nZdaj smo berači," pristavi Neža.
Nobenega odgovora ni iz ust Mlinarjevih.
^Pomagajmo si sami,' in Bog nam bode poraagal," oporaina Martiu.
^Kapelica se je razsula," zinn stari Fiorijan kakor v sanjah. nIn podoba JVlatere Kožjc!   Kam je ta preŠlaV"
nIzvestno sc je zdrobila," odgovori Angela žalostno in zopet zaibti.
BDi», zdrobila si1 je^pouavlja Florijan zamišljeno. nTaka je človeška siecal  Pojdiva!"                 *šw
nOfe, kara pa?"             j
nV mlin; domov!"       J
nIraenujf!ŠS li to fndno podrtino tam doli na.š dom?"
BSosed," prosi Martin, nvidva ne moreta priti v ralin. Prenoeita pri meui. Jutri poglejta, ce se bo dalo iz te razvaline narediti filoveško stanovanje ali ne.M
Nevoijno mrmraje se uda prožnjam. Broz vsake zahvale stopi v sobico, katero je ponudil Dalnik Florijanu in njcgovenm sinu. Hrane in pijace se niti ne dotakne in prihodnje jutro pri slovesu govori le raalo nerazuniljivib besed.
78
SoSutje nad nesrečo privedlo je precejšno število usmiljenih ljudi iz okolice, ki 80 pomagali pri razkopavanji. Vse je pridno delalo io kopalo, ija se hiše ali na novo prezidajo ali samo popravijo. Stari Mlinar se ne dii pre-govoriti, da bi že drugo no6 spal pri sosedu. Vse moči napne in dela ves dan kakor žiraa, da si izkoplje v hisi kotiček, kjer bi mogel prenofJti in reCi, da ne potrebuje ve<5 pomoči sovražnega soseda.
Preteče teden dni. Delavci so delali ves dan in praznili sobe. Na večer so malo prenehali in se razšli, samo mliuar in njegov sin sta že neutrudno delala, kajti treba je bilo zadnji kot v sobi ofistiti peska. Oba sfa ie malo govorila, ker oče jo bil še vedno jezen in malobcseden; prevzetnira ljudem ni mi hujžega in zoprnižega nego nenaduo obožanje.
Lenart se uaaloni ua lopato, da si nekoliko oddahne in ni obriše pot raz Wo.
,Oče, ako pomislim na <inf strahoviti dan, zastane mi kri v žilah. Nisem se jokal, ko je voda trgala kos za kosom od našega posestva, ali pri jednem prizoru mi je oko solzilo."
Stari Florijan pogleda začudeu k višku.
»Povej daJjel"
nSaj se še spominate one kapelice Matere Božje, katere zdaj ni več."
,Dš, žalibog, valovi so jo razsuli."
,Pokojna mati Marjeta so vcčkrat radi tam molili, in tudi vi, oče, ste iskali v mnogih hudik stiska.ll tain tolažbc in jo tudi dobili."
»Bes je, dragi Bin!"
»Glejte, zdaj leži kapelioa v razvalinah!"
nV vseh teh prevelikih nadlogah aera vže skoraj pozabil na-njo."
,O6e, ne jezite se, ako trdim, da nas je Marija zapustila zato . . . zato, ker živite 9 aosedora v prepiru."
BTo jo le tvoja domišljija," odgovori oče razdražen.
nNaj je! Pa srcc mi je krvavelo, ko aem videl, kako se je kapelica po-dirala, in kako so umazani valovi sveto podobo sem in tja metali."
,Ali ne veš, kara je ta prešla?" vpraSa Mlinar z mehkira glasom.
nNž, oče, oe vem. Videl sem siter, kako jo je vrtinec*. v se potcgnil; pa jaz mislim, da bi se mogia komaj kaka trščica od uje dobiti; saj ui dru-gače mogoče, ko so vso našo trdoo hišo valovi tako omajali."
nBila je to res lepa podoba," pravi stari zamižljen, da bi uam !e bla-goslova božjega ne odnesla od hiše."
,Ne bilo bi dudno," Tzdihne hemrt, ,ako blagoslor božji tsm izgine, kder se je vgnezdilo sovraštmi.
Osorno se ozre oče na sina in pravi: nNe govori roi o teml"
,Zdaj je pokazala Marija, da ni ne vaša ne Dalnikova, temTeč last vse vasi. Kaznoval je Bog vaš ponos in nama vzel, kar sva imela več, kakor sosed.   Beraia sva in beražki ponos je najgrši med vsemi."
Oče ne ve kaj odgovoriti in m poprime zopet dela. Molče kopljeta dobre četrt ure.    Potetn pa misli o6e, da je za danes vže dosti.
nPustite naj oiistim popolnoma ta kot," prosi I,enart. Jaz niscm truden in slutim nekaj veselega."
Vrata se odpr6 in Dalnik vstopi.
aEes, prav veselo," zamrmra oče in se obrne v drugo stran.
i
79
nFlovijan, prosira izkaži mi jedno ljubav."
nTak6, katero?"
nPred mojo kočo leži velika skala. katero je voda tara pustila. Ne mo-rcrao je vsi trije prevaliti.   Naj nam pomaga vaš Lenart."
Zamolklo odgovori Mlinar: ,Meni je vse jedno; jaz rau ne branim, ako lioče iti," in pomenljivo pogleda sina. Ta pa noee razuroeti o6eta in se nasraehne.
nPrar tako, Dalriik, sosed mora pomagati sosedu.    Zelo rad vam izpol- J|^H nim željo.   Prosim potrpite iiialo, da to-le dovršim, precej bode koneano."     ^^^J
Dalnik prime Florijanovo lopato in dela poleg Lenarta.                           ^^H
rTu mora velik kamen ležati, ker moja lopata ne prodre skozi."                   H
nZatorej odstranirao poprej pesek, ki leži na vrhu," odgovori hitro Dalnik, j^^M ,jaz bodem pomagal."                                                                                     |^^H
Po mulcm preslcdkn oba glasuo zakričita.                                               ^^^|
.Kaj pa je?"  vpraia stari Mlinar in  se približa.   Ta dva pa grabits^^^^ strastno pesek m prst pro6 in vzdigneta vriskaje — podobo Matere Božje.     ^^^|
Florijan ostrmi in strepeta.                                                                           V
,,O6e", vikne Lenart ves osrečen, ,poglejte, kako je podoba cela in ne-        | oskninjena, kakor bi ležala ined cveticaroi in ne mcd kamenjem."
nDa, 6udno je to," rarrara Plorijan. ,Sosed, priznati moram, da je po-doba vaša last; pa v inojej hiši jo jr roda pustila, torej imam tudi jaz neko pravico do nje."
rPodoba je res moja, zato jo ponesem v svojo hišo domov," zavrne hitro Dalnik.    ,To je le naključje, da jo je voda sem doli zanesla."
,In ako bi to ne bilo golo naključje?" vpraža Lcnart rosno.
,No, in kaj naj bi ilruiega bilo?"
nZnaiueDJe od zgoraj!"
Jn za kaj?"
nDa naj nastaae mir!J
Vsi molče; oba očeta povesita sivi glavi; njiju obraza sta resna.
^Ko bi mogla zdaj podoba govoriti," preneba Lenart raolk, nizvestuo bi učila mir in spravo."
_Kapelica se mora novifi sezidati, da postavimo va-njo to častitljivo po-dobo," zakliče Dalnik vneto.
,,In jaz pripomorem k zidanji; tudi jaz hočem svoj delež iraeti."
,lmej ga; jaz ti ga pnstim, Florijan!"
nKaj pa, kadar bode kapeliea dozidaua, ali se bodeta tudi Daprej še pisaoo gledala?" vpraša Lenart s pikrim povdarkom.
nNe!" zakliče Florijan odločno. nMarija je skrinja miru in sprave; ona hože mtr med nama iiaeti.  Mir naj torej vlada.  Kaj misli& ti, Martin?"
„ D^nttp»mora biti 1"
P^dTisU si nki in si pogleilata odkrito in možko drng drugemn v solzne oči.
Dalnik nese potem podobo doraov y sprerastvu Florijana in Lenarta in radostno kličo: nAngela, Noža. zopet smo sreini in bogati: tn vama prinescm nebeško Kraljico nazaj in ž njo novico, da je mir skleujen mod nami."
Jlvala Ti, Večni! Slava Mariji, ki je naša dobra in zvesta mati!" vzklikneta obe h krati ia hitita naproti.
80
Preteklo j<! leto in napoči] je zoppt zlati majnik. V novej in večjej kapeliei stoji bogato nakitena in oveniana kraljica nebes in zemlje, pred njo pa gori v prekrasnej sretilniei svitla lufiea.
Tudi zadnji dan raajnika je priSel.
Popolndne rstopi v kapelico Ijenart, praznično nsprarijen; ob desnici mu stopa Angela z rožnim in cvetličnim vencem na glavi. Za tema pridejo v kapelico Fiorijan, Martin in Neža, rsi z raiiostnim smehom na lici. Poklck-nivSi pred oltarček molijo vsi, da bi Hog sre6o dal mladiraa zaročencema in da bi ju čimla in varovala Marija s svojo mogočno roko.
SlednjiiS zaine Florijan na glas raoliti litanije Matere Hožje, in ko pride na besede: nSkrinja mirii in spravc* nehote mn glas zastane. Morda sc je spomnil nesrefe. ki fra je pred letom dolctela, ali pa jo niislil, knko so se te besedo izpolnile nad njim iu nad Dalnikora. So le po nekolikem presledku so odgovorili ostali štirje: nza nas lioga prosi!" lzvestno so si tudi ti rainlili svoje, ker nevesti in njenej matori so zaigralc solze v očoh.                 J.B..