SPrvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši | nadel} m praznikov, 8 =4) Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki Entkrkd a s Second-Class mattbb, Sbptbmber 21, 1903, at the Post Office at New Yore, N. y., uttdee the Act of Conoeess of Maecb 3, 1879. Dafirfai the Orafcac! Statci. Issued ev«ry* day" except Sundays and Hofidaym, STEV. 251. NEW YORK, V TOREK, 25. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Mišmaš ni streljal. Tovarna avstrijskih kron AFERA 0 UBOJU ROJAKA JO- DETEKTIVI SO NAŠLI V NEW SIPA LUKEKA NI TAKA KAKOR SE JE POROČALO. Mišmaš ni vstrelil Lukeka, temveč ga je le z puškino cevjo udaril. NESREČEN SLUČAJ. Svoječasno smo obširneje poročali o umoru rojaka Josipa Lukeka in sicer, da ga je njegov rojak, Ignacij Mišmaš v prepiru radi rusko-japon, ske vojske vstrelil. Dotično notico smo posneli iz raznih časnikov, kteri so bili o tej zadevi napačno informirani in so tora: o stvari — po splošnej navadi — sen-zacijonelno poročali, da se tako senzacije ljubečemu občinstvu bolj prikupijo. Ker smo pa sedaj direktno iz Colorada dobili več tozadevnih pojasnil, ktera nam predstavljajo nesrečni slučaj rojaka MižmaŠa, v povsem drugej luči, štejemo si v svoj" časnikarsko dolžnost in resnica n? ljubo izjaviti, da rojak Ignacij Mišmaš ni v-trelil Josipa Lukeka. Radi malenkostnega prepira je takrat Mišmaš postal razburjen ter je v takem stanju, ne da bi zamogel brzdati svojo jezo, zgrabil za winchestrovko ter z cevjo udaril Lukeka. Gotovo je, da ni imel namena svojega rojaka usmrtiti, toda po naključju ga je udari! na najnežnejši del glave, tako, da j> I Lnkeflc po par tednih vsled vnetja umrl. Ako bi hotel iti Lukek takoj v-bolnico, bi izvestno ozdravel, kar bi bilo vsekako boljše zanj, in posebno j še za Mišmnša, kteri je sedaj vsled smrti Lukeka v skrajno neprijetnem j položaju. Vendar je upati, da bode sodišče sprevidelo v kakih okoliščinah je Mišmaš izvršil uboj in da bode z njim milostno postopalo. YORKU IZDELOVALCE IN de LAVNICO AVSTRIJSKIH BANKOVCEV. Pet ponarejalcev denarja so zaprli. — Zaplenili so tudi stroje in druge naprave. DVAJSETKRONSKI .BANKOVCI. Ciganski zločin. Ciganje so vplenili štiriletnega dečka in ga umorili. Philadelphia, Pa., 24. okt. Blizo neke farme pri Valley Forsre, našli so včeraj truplo 41etnega dečka Mihaela Meyerskega, kterega so v petek zvečer vkradli ciganje njegovim sta-rišem. Dečkova glava je razbita, do-čim je njegov vrat prorezan. Šest ciganov, kteri so umora sumljivi, so zaprli in policija jih je le težavno ubranila pred razkačenim ljudstvom. Ciganje so dečka vplenili v petek zvečer. Nek drug deček je to videl, toda predno je zamogel o tem naznaniti drugim ljudem, so ciganje zginili. Minolo nedeljo so oboženi državljani iskali roparje in pri tem našli dečkovo truplo. Kraj trupla nedolžnega otroka ležal je kol, kteri je bil krvav. O tem so takoj obvestili oblasti in vsa policija iz Phoenixville pričela je zasledovati cigane. Popoludne so jih nekoliko vjeli, toda jetniki nečejo o zločinu ničesar slišati. Ivo so cigane dovedlH v lPh*>erjiixvilIe, klicala je razkačeno ljudstvo: "Linčajte jih!" "Sežgite jih!'* itd. Vendar pa do linčanja ni prišlo. . \ noči od sobote ua nedeljo so imeli zvezini detektivi v New iorku posebno srečo, kajti vjeli so tolpo lo-i>ovov, ktera je izdelovala avstrijske bankovce po 20 kron kar na debelo. Zajedno so zaplenili tudi vse orodje Utogi-alične plošče in v izdelovanje denarja potrebni papir. Jetniki so: Louis Glatt, Sini. Gold-lischer, Bernet Bleier, Meyer H. Klein in Nalhan Grubert, toraj sami avstrijski Zidovi. Denar so izdelovali v hiši štev. 1275 Union Ave., Bronx Borough. Hiša, v kterej je bila tovarna za avstrijski denar je dvonadstropna. LcJpovi so bili v njej nastanjeni od lanskega februarja nadalje. Ko so prišli detektivi v hišo, našli so doma le Goldfiseherja, neko žensko in 12-letno dekletce, kteri pa niso znali an-gležki. V hiši so našli in zaplenili: Dva tiskalna stroja, šest bakrenih plošč v svrho izdelovanja bankovcev, 3 kamenite litografske plošče, 1500 na jednej strani tiskanih 20kronskih bankovcev, 500 papirnih formularov za druge bankovce in papirja za izdelovanje bankovcev v skupnej vrednosti $30.000. Razun tega so zaplenili tudi barve in druge potrebščine za izdelovanje bankovcev. Ponarejalce denarja so detektivi opaževali tri tedne. Ostale člane ponarejalcev so tekom dneva zaprli. V novejšem času je po New Yorku krožilo mnogo ponarejenega denarja in marsikak Avstrijec, ki je bil na potu v staro domovino je bil, ne da bi vedel za to opeharjen. Radi tega svetujemo potnjočim rojakom, da svoj težko prisluženi denar ne menjavajo lahkoverno pri nepoznanih jim ljudeh, in naj to store edino le pri tvrd-ki Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, ktera je v direktnej zvezi z c. kr. poštnohranilničnim uradom na Dunaju, od kjer prejema rednopo-trebne p< si i jat ve avstrijskih bankovcev. ANGLO RUSKA AFERA. —-o- Vsled aeljubega dogodka pri Hullu priredili so Loadoneanje pred ruskim poslaništvom demonstracijo. ANGLIJA ZAHTEVA TAKOJŠNJO IN POPOLNO ZAD0ŠČE NJE; ENERG1ČFN PROTEST. INa mandžurskem bojišču. London, 25. okt. Ministerstvo ino-stranih del je izdalo sledeče uradno naznanilo: "Ministerstvo inostranih del je za slišalo zastopnike ribičev v Hullu in Grimsby z ozirom na napad ruskega vojnega brodovja na ribiške ladije iz Hulla. Na podlagi teh izpovedi je vlada protestirala pri ruske j vladi, kterej je tudi naznanila, da je položaj tak, da bi bila zakasnelost odgovora škodljiva. Vlada je poslala protest v Petro-•rrad. Minister inostranih del se je dalj časa posvetoval z kraljem Edvardom. Anglija je razžaljena zlasti, radi tega, ker Rusi niso prišli na pomoč ribičem. V vladinih krogih so prepričani, da bode ruska vlada tako hitro, kakor mogoče dala zadoščenje. Danes se vrši posvetovanje med angležkim ministrom inostranih del in ruskim poslanikom. Dogodek pred Hullom niti malo ne npljiva na borzo. Napredek Arizone. Washington, 24. okt. Governer teritorija Arizona je priposlal tajniku notranjih zadev svoje Ietrto poročilo. V Arizoni je sedaj 100,000 do 170,000 prebivalcev. Arizona želi, da postane prej ko mogoče država; protestira pa. da se združi z teritorijem New Mexieo. Tainošr^jemu prebivalstvu bi bilo dražje, da ostane Arizona za vedno teritorij, nego da bi se združila z New Mexico. Arizonin dolg znaša $92,341, toda od te svote bode že letos toliko poplačano, da se bode svota skrčila na polovico. Da\-ku podvržena zemljišča so narasla za leuiih $1,981,505. Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvania i ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor tudi za razne drog« stvari, t___________ IZ INOZEMšTVA. Petrograd, 25. okt. Ob ruskih mejah je vedno mnogo mladeuičev, kteri se skušajo umakniti vojaškemu službovanju. Mnogo jih polove orožniki vendar se pa tudi mnogim posreči uiti. Med beguni so večinoma le strahopetni Zidovi. Gomelj, Rusija, 25. okt. Tukaj se je pričela obravnava proti SO obtoženim meščanom, kteri so v septembru 1903 priredili velike protižidovske demonstracije. Pravda bode zelo senzaci-jonelna. Povabljenih je 1084 prič. Zasliševanje se je včeraj pričelo. Lvov, avst. Poljska, 25. okt. Tukaj je umrl vodja poljskih narodnjakov, splošno znani Javorski. Berolin, 25. okt. Iz jugozapadne nemške Afrike se brzojavlja, da so vstaški Wittboji vsmrtili okrajnega glavarja Burggsdorfa, kteri je odšel, neoborožen k sovražnim glavarjem ■la izposluje mir. Nadalje so Wittboji umorili tudi dva podčastnika in štiri naselnike. Vlada odpošlje sedaj zap. Afriko dva nadaljna bataljona vojakov, d oči m bode v Ivamernnu pomnožila policijsko možtvo za 500 mož. 18 osob ranjenih. Worcester, Mass., 24. okt. Na ulič-nej železnici zadela sta skupaj dva voza in 18 potnikov je bilo več ali manj ranjenih. Nezgoda se je pripetila vsled polzkega tira, tako, da mo-torman ni mogel vstaviti voza, ko je vozil po klancu navzdoL Umor v političnem prepira. Huntington, W. Va., 24. oktobra. Po maši v malej cerkvi v Mili Creeku j ob Sandy Riverju, prišlo je med obiskovalci cerkve do političnega prepira. v Ikterem so pobožne ovce rabile obligatne revolverje in nože. William Kennedy je bil vstreljen, in Henrv Wellman tako nevarno zaboden, da bode najbrže umrl. Tri razgrajajoče so zaprli. -» London, 25. okt. Ko je dospel ruski poslanik, grof Benckendorf na tu kajšnji kolodvor Victoria, priredila mu je množica sovražno demonstracijo. Nekteri postopači so skušali tudi poslanikovo kočijo napasti z kamenjem. Grof Benckendorf se je vrnil iz Šlezije, kjer je bil pri poroki necega svojih sorodnikov. Množica mu je sledila vse do poslaništva. Po noči so policaji stražili poslaništvo. Kralj Edvard je poslal županu v Hullu $1000 za podporo rodbin usmr-tenih ribičev. Uradnega poročila o zadržanju ruske vlade v tej zadevi, do sedaj še ni v London. V ruskem poslaništvu so izjavili, da bode ruska vlada prosila odpuščanja in dala odškodnino, ker je vsakdo prepričan, da se je pri Hullu zgodila le neljuba pomota. Petrograd, 25. okt. Dasiravno angležki poslanik Hardinge še ni dobil navodila od svoje vlade, kako se mu je zadržati v hullskej aferi, obiskal je včeraj popoludne ruskega ministra inostranih del. Slednji je obžaloval, da se je dogodil neljubi slučaj. Minister bode danes pri carju sprejet v avdijeneo. Ruska vlada še ni dobila uradnega poročila o streljanju na an-gležke ribiče, vsekako bode pa admiral Rožestvenskij o zadevi jutri poročal. Car je že dobil Rožestvenskovo poročilo, ktero pa še ni prišlo k vladi. Da se je zgodila grozna pomota, vsakdo priznava, in nihče ne opravičuje streljanja na ribiče. Paris, 25. okt. Ruske oblasti so dobile poročilo, da so japonski ogle-duhi nameravali v Stoekholmu najeti trgovske parnike, kteri bi morali torpedirati ruske vojne ladije, ko bi plule memo. Vsekako so Rusi streljali še le potem, ko so jih ribiči hoteli napasti. Petrograd, 25. okt. General Saha-rov poroča, da v noči od 23. do 24. iskt. ni prišlo do bojev. Rusi so pokopali 1500 Japoncev, kteri so padli na Putilovem griču. Ruski mrtvi in ranjenci ne dosežejo niti 30,000 mož. Mukden, 25. okt. Sovražni si vojski sta le štiri milje daleč jedna od druge in graditi okope. Harbin, 25. okt. Semkaj so dove-dli par sto japonskih jetnikov. Danes sneži. • • a Petrograd, 24. okt. Do sedaj še niso dospela semkajuradna poročila o znanem dogodku v Canal La Manche, kjer je rusko baltiško brodovje pomo toma streljalo na angležke ribiče. Oblasti se čudijo, da se je kaj ta-cega sploh zamoglo dogoditi in skoraj da ne verujejo takim poročilom. Radi tega tudi časopisje o tej zadevi ni ničesar poročalo. Angležki poslanik Sir Hardings, pričakuje vsaki čas povelja, da mora protestirati. -Jlfr V najvišjih krogih iskreno obžalu jejo neljubi dogodek in ruska vlada bode vsekako prosila odpuščanja, ven dar pa zamore vsled tega postati razmerje med Rusijo in Anglijo akutno, ako angležki državniki o zadevi ne sodijo hladnokrvno in jasno. Vse bo odvisno od značaja angleških zahtev. Ako bi Anglija zahtevala kaznovanje admirala Rožestvenskega, ali ako bi Anglija zahtevala celo, da Rusija pozove nazaj rusko brodovje, potem bi Rusija tega ne zamogla storiti in vojna med Anglijo in Rusijo bi bila mogoča. Vsekako je pa afera z ribiči drugačna, kakor pišejo o njej časopisi. Ruska vlada je dobila poročila, da nameravajo Japonci in njihovi prijatelji na baltiško brodovje narediti napad in radi tega je dobil Rožestvenskij povelje, naj potuje previdno. Ruska vlada je namreč dobila iz erodostojnih virov poročila, da name i a vajo Japonci baltiško brodovje na potu poškodovati. Japonski prijatelji so nameravali na brodovje iz-pušeati torpede iz navadnih yaht, ka tere plujejo pod neutral no zastavo. Radi tega je dobil admiral Rožestvenskij na odilo, naj ne pusti niti jednej ladiji priti v bližino njegovega brodovja. Rusko brodovje je srečalo ribiče po noči in slednji so se najbrže nehote približali Rusom tako, da so morali slednji sumiti o neutralnosti ribičev. Ruski poveljnik je brez-dvomno ribiče preje posvaril in oni svarila najbrže niso razumeli., radi česar so pričeli Rusi streljati. Cherbourg, Francija, 24. okt. Pred nja f raža ruskega baltiškega brodovja, je dospela semkaj Glavno brodovje pride v kratkem in se bode tukaj vstavilo. Ladije, ktere so prišle semkaj niso bile navzoče, ko so Rusi streljali na angležke ribiče, tako, da ni mogoče dobiti ruskega pojasnila o aferi. Rusom se ne sme nihče bližati in tudi Rusi, izimši onih, kteri gredo po pošto, se ne smejo izkrcati. Po noči so Rusi svojo pozornost podvojili, ker se je bati, da bi kake japonske ladije ne prišle v njihovo bližino. Ruske iauije so dobile tekom dneva brezžično brzojavno poročilo iz admiralove ladije, ktero jih poživlja na opreznost, ker se je bati japonskega napada. London, 24. okt. Tajnik inostranih del. Lord Lansdowne pride danes u letovišča v London in do tedaj se v zadevi ruskega brodovja ter angležkih ribičev ne bode ničesar vkrenilo. Med tem, ko zahteva javno mnenje, naj Rusija da popolno zadoščenje, ni nikejr opažati (razburjenosti in do mednarodnih neprilik gotovo ne bode prišlo. Pri ministerstvu inostranih del, javilo se je danes mnogo mornarjev, kateri so v zvezi z ribiško floto. Uradniki so vse izprašali ,da zamorejo na podlagi izpovedi potem protestirati. Predno bode zamogel Rožestvensk: o aferi poročati, bode minolo par dni. Ideja, da zamore nastati vsled tega vojna med Rusnjo in Anglijo, je smešna, kajti vse se bode poravnalo mirnim potom. Pet angležkih ribiških ladij se še vedno ni vrnilo in so se najbrže tudi potopile. Petrograd, 24. (At. General Kuro patkin brzojavlja carju: Noč od 23.-24. okt. je minola mirno. Naši strelci so v nedeljo vznemirjali^ sovražnika, dočim so Japonci skušali napasti naše prednje straže. Naši so Japonce povsod i napodili. Rojakom v Braddock-u, Pa., in »konci priporočamo našega zastopnika g. John Germa, 1103 Cherry Alley. Da-tičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list ter sprejemati naročila na knjiga. Upravništvo Olaa Naroda« Newyorske vesti. SODNIK IN NJEGOV 'NAJVIŠJI' KOLEGA. — NADOMESTITEV DOLGOV. Policaji na leči. — Tudi stene imajo čestokrat ušesa. — Gorje Vam iz Hudson countyja. RAZNOTEROSTI. — Ko je gospa Mary Edvesova, 415 zap. 16. ulica, tožila svojega, od nje ločenega soproga, ker jej ne pla euje tedenskih alimentov in ko jo je sodnik Mayo pozval, naj potom pri sege dokaže, da so njene trditve resnične, je dejala: "Jaz prisegam samo pred Bogom, ne pa pred ljudmi." Na to jej je sodnik jednostavno odvrnil: " Potem pa vložite vašo tožbo tudi pri Bogu", in jc njenega soprogi oprostil. Slednji se je srčno smejal in veselo odšel iz dvorane, med tem ko je bila njegova soprogaveč minut "zamaknjena". — Rihard Brown, 532 istočna S2. ulica, je ulomil v tovarno mila na Great Jones St., in je ravnokar na meraval od kuri t i z štirimi zaboji mila ko ga je prijel policaj. Sodniku je skušal dokazati, da mu poslovodja tovarne dolguje $1 in da si je hotel dolžni mu denar nadomestiti s — žajfo. Sodnik ga je stavil pod $1000 varščine. — Pri Eborovatnju International Christian Police Association" na zap. 30. ulici, sta dva policaja v popolne.] uniformi zbranemu občinstvu raz lec. prepovedovala o — čistosti. Glavar neke tolpe brooklvnskih tatov, ki jc bil slučajno v cerkvi, se je onesvestil vsled neprestanega smeha, dočim je bil nek navzoč ropar povsem miren in ni dejal druzega, nego: "Narobe svet." — Znano je, da imajo tudi stene sob oči in všesa.Ako bi se James J. McGee, št. 218, istočna 85. ulica, oziral na to dejstvo, bi danes ne bil zaprt. Evo, kaj se je zgodilo. Njego-vej sosedi, gospej Marv Karichovej je nekdo ukradel za $35 zlatnine. Par dni na to je slišala skozi steno svojega stanovanja, kako se je McGee 7. nekim poznancem posvetoval, na kak način bi najboljše prodal vkradene stvari. Takoj na to so ga zaprli. — Ko so delegat je, ko j i so obiskali demokratičnega predsedniškega kandidata Parterja, ostavili Esopus, so tamošnjji državljani opazili, da so zmanjkale najlepše mačke in trije najlepši pujski — predsedniškega kandidata. Lov na spomine je lep sport, toda, souvenirji v obliki mačk in prešičev, niso umestni. Drugič bodo obiskovalci Parkerja odvedli seboj še njegove — krave in konje. Na žafotu. Predno so necega morilca v Chica-gu obesili, je v očigled svojej smrti izjavil, da je bil uzrok njegove smrt ne obsodbe — alkohol, kajti svojo žrtev je umoril v deliriju. To je mogoče resnično, toda kedo je uzrok, da je postal mož suženj alkohola T Glavni uzrok temu je, da obsojenec in kasnejši delinkvent ni imel dovolj moči vzdrževati se škodljive pijače, doČiir je drugi uzrok dejstvo, da ponujajo ljudje po ceni žganje, ktero je izdelano iz slabega špirita. Večkrat se dogodi, da človek vsled kake neznatne bolezni, kakor prehlajenja zavžije kako opojno pijačo, toda v vseh tacih slučajih je potrebno, da človek vživa le čista zdravila. Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, napravljeno iz čistega trtnega vina in zelišč, ono je povsem čisto, brez kemičnih primeskov in ozdravlja vse želodčne bolezni. Splošno je znano, da je vino najboljše zdravilo, kar velja tudi o zeliščih. Ono doseže najboljše uspehe, obnovi tek, ozdravi kri in ko." \ ner-voznost in druge slične bolezni z najboljšim uspehom. V lekarnah. Joseph Triner, izdelovalec, 799. South Ash land Avenue, Pilsen Station, Chica to, ILL T FRONTENAC, KAN8., i» okolici je moj zastopnik Mr. La«pel4 Kruskitx. Imenovani g*epod deluje že mnogo lat s menoj in ara reiae t aajlepaaaa Mglasju, sate 9t. NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, znanjamo, da velja vožnja z regular nimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yarka 1 Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozn listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvat-: skem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm H., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga da New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Z francoskimi parniki iz Havre do New Yorka $10.00. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji in sni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Važnje listke je dobiti pri PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Halo pšenice. IZVOZ PŠENICE JE ZELO NAZADOVAL. — ZA 45 MILIJONOV BUŠLJEV V PRIMERI Z < LANSKIM LETOM. • & Izvoz se je pomanjšal, ker potrebujejo žito doma. Pridelek je bil iz-boren in obilen. £2' IZVOZ MOKE. Washington, 24. okt. V tekočem letu bode izvoz pšenice iz Zjed. držav manjši, nego je bil tekom dolge vrste let. Statistični urad oddelka za trgovino in delo naznanja, da se je tekom prvih devetih mesecev t. 1. izvozilo le 9 milijonov bnšljev pšenice v inozemstvo, dočim so v istem času mi-nolega leta izvozili 55 milijonov buš-Ijev. Vsled pomanjkanja pšenice je naravno tudi izvoz moke manji, kajti tekom minolih 9 mesecev je znašal le 9 milijonov sodov, proti 13^ milijonom isteca časa v 1. 1903. Pomanjkanje pšenice naravno ne vpljiva toliko na izvoz moke, kakor na izvoz pšenice. Ob navadnih letinah gre skoraj polovico pšeniee v obliki moke v inozemstvo, toda v letih, ko se le malo pšeniee izvozi, postane izvoz moke primeroma večji. Štatistiki izvoza moke računajo izvoz po sodih, v kte-rih vsacega gre po 4*/2 bušlje pšenice. Ako primerjamo izvoz moke od leta 1899 do 1904 vidimo, da je bil ta izvoz skoraj vsako leto jednak, in da v lobrih letih izvoz moke nazaduje, dočim zopet v slabih letih narašča. Letošnje nazadovanje izvoza pšenice nikakor ni posledica pomanjka nja pridelka v minolem letu, kajti lanski pridelek pšenice je bil mnogo večji, nego kedaj po preje izimši leti 1898 in 19o2. Pač je pa domača potreba večja, dočim dobiva Evropa potrebno pšenico tudi iz druzih dežel, tako, da mora biti naš izvoz manjši. S Požari. Mobile, 24. okt. O polunoči pričelo je goreti v velikej parnej žagi od Mobile Lnmber Co. Požar je vpepelil vsa poslopja in tudi 600,000 čevljev izdelanega lesa. Škoda preseza svoto $100,000. Železniški promet je bil skoraj dve uri oviran. Columbia, S. C., 24. oktobra. V pritličju lista "State" je v minclnj noči pričelo goretL Ogenj so hitro pogasili, vendar je pa napravil j« $8000 škode. "GLAS NARODA" list slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta.............1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......250 • M " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ••GLAS NARODA*' izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") cd every da v, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Izvirna poročila i i Ljubljane. V Ljubljani, dne 12. oktobra. Dalmacija je avstrijska sirota. Dalmacija je v pravem pomenu be- on cesarski namestnik, ne bode deželni zbor imel nobene seje. S takim človekom, ptujeem, kteri tako žali east vse dežele, nečejo delovati niti Srbi, niti Hrvati, niti Italijani. Kakor se bode stvar razvijala, ne vemo. Pognano je le -to. da baron Handel ne more ostati v Dalmaciji. Vlada je pač računala in upala, da sede pasterka Avstrije. Avstrijska j Hrvati in Srbi ne bodo složni, a ni-vlada ne skrbi za nje gospodarski kakor si .ni mislila, da se ,iim pridru-razvoj: ona ima le jedno skrb, a ta je, | žijo še Italijani. Avstrijska vlada ve- etuje le vsled nesloge avstrijskih narodov. Vzdržuje se samo s tem, da Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznanit da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: »Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tclofoni 3798 Cortland. Filipini, kako bi Dalmacijo ponemeila. Dalmacija ima za poglavarja cesarskega namestnika. Ta je prva oso-ba v deželi in on je zaupnik avstrijske vlade na Dunaju. Kar hoče Dunaj, to mora storiti cesarski namestnik v Zadru, poglavitem mestu Dal-maeije. Poprej so bili namestniki vojaki, in to gL-u^a'' kteri so vladali sabljo. Izkazalo pa se je, da namestnik s sabljo ob pasu ne pristoji na čelu dežele in da nekako ni v re- hujska jeden narod zoper druzega. Tako se je tudi sedaj tolažila in mislila priti iz zagate. Ali Hrvati, Srbi in Italijani so se združili, nastopili so složno, kar je vladi kar sapo zaprlo. Mislili so tudi na to, da vlada razpusti deželna zbor in da razpiše nove volitve. Vlada ima oblast, ma-melukov je tudi v Dalmaciji in lahko bi se zgodilo, da bi vlada Hrvatom d "i. da" bV na čelu'civiYn i'^upravi bil I rafutie Prekrižal a. Baron Handel je | ^ 31—33 Broadway, 4. floor. A ? Daje nasvete na infor- ^ macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov. Slovensko katoliško podp. društvo o vojak, četndi creneral. In tako je naša vlada svoj sistem nekoliko preme-nila. Namesto vojaka poslala je Dal maciji civilnega človeka. Danes je cesarski namestnik v Dalmaciji dr. Erazmo Handel, kteri je prvi civilni namestnik Dalmacije. Mož je še mlad, ali domišljiv in ne gotovo mislil na to. Ali vsi poslanci so se sporazumeli v tem smislu, da naj ostane "status quo", to je, ako bodo nove volitve, postavili se bodo za kandidate vsi dosedanji poslanci. Ta sloga vseh poslancev je vzela pogum Handlu in vladi. Deželni zbor ne zboruje, baron Handel je za Dal- izkušen in le jedno svojstvo ima, radi ^J0 P^tieno mrtev, a pasterka kterega je dobil prvo cesarsko službo PalmaeiJa. boJe naJbolj vesfla> ako Ker je demokratični predsedniški kandidat, sodnik Parker, dne 15. t. m. povodom javnega govora trdil, da so ameriški uradniki na Filipinih de-spotieni in korupirani, da je tamoš-nje poljedelstvo uničeno, da živi ljudstvo v bedi, da so davki preveliki in da je mnogo vasi razdejanih, pripo-slal je sedaj governer Wright uradno poročilo, v kterem opisuje položaj na Filipinih in iz kterega je razvidno, da Parkerjeve trditve niso resnične.' Poročilo se glasi: Trditev, da so uradniki despotični, nezmožni in korupni, dela velikemu številu uradnikov, kteri so vladi dobro poznani, veliko krivico. Resnica je, da je prišlo med nekterimi uradniki do goljufij, toda to so le posamezni slučaji, kterim vsem je prišla vlada na sled in je dotičnike takoj kaznovala. Razmerje med ameriškimi uradniki in Filipinci je v splošnem smislu iskreno. Trditev, da je mnogo vasi razdejanih, je povsem neresnična in neopravičena. Vasi so sedaj v isto tako dobrem položaju, kakor so bile pred vstajo, izimši onih, ktere so vstaši razdejali, koje so pa sedaj zopet zgradili. Dela je sedaj na Filipinih več, nego ga je bilo preje, in delavski zaslužek je večji. V letih 1901 in 1902 je živinska kuga pokončala kacih 70 odstotkov poljedelskih živali in posledica temu je bila, da bo domačini manj polja obdelali. Med ljudstvom je nastalo pomanjkanje, toda temu je prišla vlada v okom s tem, da je pričela graditi javne naprave. Potrebne živali so uvozili iz druzih krajev, poleg tega so se živali tudi pomnožile naravnim potom in sedaj je poljedelski položaj ravno tak, kakor je bil pro je. V poslovnem letu 1904 znašala je vrednost izvozne trgovine $30,226,127 in ona uvozne $33,221,250 Izvoz je bil v primeri s prejšnjim letom radi tega manjši, ker je bila žetev sladkorja in kopre slabejša vsled suše in ker so tudi kobilice napravile izdatno škodo. Letošen pridelek je pa izredno dober in tudi cena je ugodna, tako da «iki-mur hrane ne primanjkuje. Število obiskovalcev ljudskih šol, ktero je znašalo lani 184,202, znaša letos 263,558. Davki niso veliki in znašajo le 18% vrednosti, d očim so znašali za časa španskega gospodstva 25%. Tudi trditev, da gospodarijo roparji po m nožih krajih, ni resnična. Posamezni slučaji roparskih napadov se sicer tu pa tam dogodijo, toda zločinci so redno kaznovani. Sedaj ni na Luzonu, kaor tudi na Vizajskih otokih ni jedne roparske tolpe. Poznani so le 4 roparski vodje, kterih ljudje tu pa tam kedaj kradejo v Ca-rabaos. Med ljudstvom pa ni niti nereda niti nezadovoljstva in Američani zamorejo iti povsodi brez nevarnosti. Leta 1903 bilo je na otočju 18,000 ameriških vojakov, dočim jih je letos le 12,000. Življenje in imo vina je tukaj ravno tako varno, ka kor v Zjedinjenih državah. Zgoraj navedeno se nanaša na civilizirane dele Filipinov in ne na otok Samar, kjer je ljudstvo deloma še S divje in kamor le redko kedaj pride kak bel človek. Nezgoda na železnici. Whitehouse, N. J., 22. okt. Včeraj zvečer sta na New Jersey centralne j železnieu zadela sknpaj dva vlaka. Tir je zelo poškodovan in poleg tega je bilo tudi kaeih 40 vozov razdejanih Vsmrten je bal kurilee potniškega vlaka Levi Abel, dočim je bil njegov tovariš, kurilee Fischer nevarno ranjen. v Dalmaciji, a to svojstvo, ta vrlina je v tem, da je dr. Erazmo Handel baron in da je trden Nemec. Avstrijska vlada ga je dala Hrvatom v Dal maciji zato, da hi jih ponemčeval, da bi ponemčil državne urade in da bi delal pot Nemcem v Dalmacijo. Mož se je mnogo trudil, da bi širil germa-nizacijo v Dalmaciji. Mislil je, ako ima oblast, da lahko vse stori in doseže. Ali zmotil se je temeljito. Uprli so se mu Hrvati, Srbi in Italijani, kteri so vsi veliki sovražniki nemščine. In ta upor je imel mnogo uspeli a. Deželni zbor dalmatinski se je upiral najkrepkeje in je proglasil hrvatski jezik za uradni jezik. Bolelo je to mladega barona in dunajski vladi tudi ni blio po godu, da se je predramila narodna zavest v Hrvatih, a zelo nesrečen je bil baron Handel, ker je videl, da njegova politika ne rodi nobenega sadu. Reči smemo, da baron Handel za Dalmacijo ni storil ničesar, nič dobrega. Zadovoljni niso z njim niti Hrvati, niti Srbi, niti Italijani; o Nemcih pač ne moremo govoriti, ker to ni Nemec in nemški narod, kar posedava po državnih uradih dalmatinskih. Drugod po deželi pa ni Nem cev. In vendar, Nemcev ni v deželi, a avstrijska vlada še ni opustila nespretne idejo o ponemčevanju Dal- čim prej izgubi in se odkriža malopridnega — očima. (Dalje prihodnjič.) Btpisi. Cliff Mine, Pa., 20. oktobra. Cenjenim rojakom naznanjam tem potom, da je naše družtvo sv. Jožefa v Imperialu, Pa., dalo na igro krasno uro. Dobički so namenjeni v prid bolniške podpore. Prvotno je bilo žrebanje srečk določeno na dan 16. •t. m., ker pa družtvo ni prodalo vseh številk, bilo je žrebanje dne 23. t. m., radi česar naj rojaki oproste. Žrebanje se je vršilo v Moon Rimi. Tem potom se tudi rojakom v Moon Runu zlasti pa Ivanu Telbanu, najtopleje zahvaljujem za gostoljubni sprejem in pomoč pri prodaji številk. Srčni pozdrav vsem rojakom Sirom Amerike! Florjan Prost. Vojno brodovje v Panamo. San Diego, Cal., 22. okt. Torpedo KDO VE kje v Coloradi se je meseca aprila t. L ponesrečil in umrl FLO-RIJAN ZORAN, doma iz Prapreč, fara Valtavas na Dolenjskem. Ali je bil dotičnik pri kakem podpornem društvu in kje je pokopan? — Vsled prošnje pokojnikove seetre, izvoli se naj to naznaniti "Glas Narodu." KJE JE ANTON BOKSE. Doma je iz Toplic, občina Šmarjeta na Dolenjskem. LBil je tukaj v bolnišnici 18 mesecev in tukajšnji Slovenci smo ga podpirali. Sedaj je zginol, ne da bi se kaj zmenil za po ravnanje svojih dolgov. Sedaj je baje nekje v Collinwoodn pri Cle-velandn, O. Ako kdo kaj o njem ve, prosim naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. FRANK ŠTEMPI-HAR, Box 325, Sheboygan, Wis. (21-22 10) lovka "Paul Jones" je odplula, nakr-cana z premogom in streljivom, za macije. Nikjer v nobeni deželi se to I našim pacifienem brodovjem, ktero je ne vidi tako Jasno, kakor v Dalma- sedaj pri strelnih vajah v zalivu Sta. eiji, da je naši vladi jedini in najpo- Magdalena. Od tam odpluje v Pa-e-lavitnejši namen, ponemčiti vse de- namo. Poveljnik torpedolovke je do-žele in kronovine v Avstriji. Osobito bil zapečatena povelja, ktera mora iz-pa jej diše slavjanske dežele. Od ne- ročiti poveljniku brodovja. kdaj že steza roke in jezik po njih. ColoDy Panamaj 22. okt. Semkaj se Za pomočnika te politike si je za | porožaj da se je blizu Culebre poja- Dalmacijo izbrala barona Handla. Toda baron Handel se je hudo opekel. Ne ljubi dežele dalmatinske, katera ima slavno zgodovino. V Dubrovniku je cvela nekdaj slavna re- publika in tu so živeli in delovali vstašem n rnarieno vojaštvo. Med slavni hrvatski pesniki Gunanlič, slednjimi in vstaši je prišlo do boja, Palmotič in mnogo drugih. To ve v kterem je bilo na obeh straneh par svet in to je na? ponos. In zdaj je bojevnikov ranjenih in usmrtenili. prišlo nemško človeče, nastopil je nemški baroniček, kteri je rekel, da Rnski oglednhi. Dalmatinci nimajo častne besede in Spokane, "Wash., 22. okt. Iz Hill da cm ničesar ne daje na častno be- Uarda, Wash., se poroča, da so ruski sedo hrvatskega naroda v Dalmaciji Lgledulii preiskali tovorni kolodvor Izjavil se je tako cesarski namestnik Great Northern železnice, da bi našli Dalmacije, toraj prvi državni zastop- dele torpedovk, ktero so poslali ame-:iik in dostojanstvenik! I riški posestniki ladjedelnic proti ja- Kaj tacega je le v Avstriji možno. I i>onskej. Torpedo vike pa še niso do Le v Avstriji se more tako predrzniti spele, ko so prišli dozdevni ruski in razžaliti slavjanski narod državni ogleduhi na kolodvor in ko je vlak uradnik, ker je vlada nemška in ker končno dospel, so si zapisali številke je uradnik Nemec. Tako nas zaniču- I vozov ter odšli. vilo 200 oboroženih nezadovoljnih Pa namcev, kteri nameravajo vprizoriti revolucije. Kakor hitro c tem izvedele ameriške .,iusti na presopo-vem zemljišču, * odposlale so proti Francoski poštni pamik LA BRETAGNE odpluje dne 27. oktobra ob 10. uri do-polndne iz New Yorka v Havre. Brzopamik DEUTSCHLAND odpluje dne 27. oktobra ob 7. nri dopoldne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 29. oktobra ob 13:30 nri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen Poštni parnik STATENDAM odplnje dne 2. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzopamik LA SAVOViE odplnje dne 3. novembra cb 10. nri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Yorka v Antwerpen. Vozne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki cerl; kakor parobrodne družbe same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in keda; pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: threi seven nine ffve Cortlandt, potem z nami po domače govorite in prid a eden po Vas, to velja zelo malo in j a velike vrednosti. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 3778 St. Clair Street, Cleveland, O. svete Barbare =D Za Z]edln]ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. inkoppoi*lpano drie 31. januarja 1002 v državi PennsylvanlJI. -0-0- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 647, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZU ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUEIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PERNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK. P. O., Lnzerno, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odpTl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, ' Box 58, Chestnut, Park Co., Montana. "GLA8 NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St. Cleveland, Ohio. Frank Gabrenja, 519 Power Street, Johnstown, Pa. Josip Ausec, 105 Indiana Stree% Joliet, 111. Martin Matijašič, C07 South 2nd Street. Steelton, Pa. Josip Horvat, 540 South 3rd St., Steelton, Pa. Potres v Missouri. St. LouL=. Mo., 22. okt. Tukaj je bilo včeraj čutiti lahek potres v smeri j (jo Nemci na tihem, le baron Handel je bil tako nepreviden politik, da je to povedal glasno, kar čuti v srcn na tihem. Vsa Dalmacija je vstala po koncu jod severozapada proti jugoiztoku. in se jednodušno dvignila proti ce sarskemu namestniku, in do viharja je prišlo ravnokar v deželnem zboru dalmatinskem. Vihar na obrežju Nove Anglije. Boston, Mass., 22. okt. Po vsej No-vej Angliji je razsajal včeraj vihar. Rila je prva seja. Takoj se je ogla-1 Brzojavna zveza, je na mnozih krajih sil za besedo deželni poslanec, načel nik mesta Dubrovnika, starec dr. Pe ro Čmfp-ija. PreČital je izjavo v br-1 dobiti, vatskem iti italijanskem jeziku in njej je povedano, da se vsi poslanci, hrvatski, srbski in italijanski ne udeleže deželnega zbora dalmatinskega dotle, dokler bode v Dalmaciji cesarski namestnik baron Handel, kteri je razžalil čast dežele.. Kakor rečeno, izjava so podpisali jednodušno vsi poslanci. Ko je dr. Pero Čingrija či pretrgana, tako, da natančnejših po roeil o napravljenej škodi ni mogoče Listnica uredništva. Naš rojak in naročnik J. Romshek mim ni doposlal dopisa iz St. Louisa, v št. 231 priobčen. Stvar je povzeta iz slovanskega časopisja. F. A., Goff, Pa. Priposlani dopis ne tal zadnje besede, vstal je baron Han-1 moremo priobčiti, ker je njega vse-del s svojega sedeža in je zapustil bina zasebna in v ostalem tudi taka, saborsko dvorano. A poslanci so kli- da bi le nektere zanimala. Pozdrav! cal i za njim: ''Van. van, nedostoj- Silvester A.. Hibbing, Minn. Na m!" Tako je osramočen in vržen bil yaše pismo yam poročamo, da so i/, dvorane zaupnik avstrijske vlade, bila ona izpuščena imena darovalcev Baron Handel je slutil, da pride ne- za "Društveni dom" v Sodražici že —: VABILO :— k VESELICI, ktero priredi društv. sv. Florjana št. 152, N. H. Z., v Willoeku, Pa., DNE 29. OKTOBRA 1904. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za možke $1.50. Ženske so proste. — Člani, kteri se veselice ne udeleže plačajo $1 globe. Z vstopnino je plačano tudi jed, pijača in godba. K obilni udeležbi vabi (21-24 ODBOR v ihta. Pred otvoritvijo deželnega zbora je bila ^ožji služba, ktere se je udeležil le baron Handel s svojimi zvestimi mameluki — cesarskimi sve- v štev. 229 objavljena. Pozdrav! Za tvoj dobri denar bodeš tudi M postrežen, ako ga pošiljaš v tovalci. Deželnega poslanca ni bilo staro domovino, ali pa hočeš kupiti iti jednega v cerkvi. Vsi poslanci j parobrodni tiket, ako se obrneš na zahtevajo, da baron Handel mora za- Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., pustiti Dalmacijo, kajti dokler bode ' New York. HT POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sei» Dtvoril novo urejeni salooa pri ^Triglava" 617 So. Center Ave., blizu 19. dice, kjer točim pristno uležanr> „ATLAS*' pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, 10 pri meni na razpolago. Nadalje jt vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igraliu miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v* pnrei vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošd Končno priporočam ožjim rojak on. da me blagovolijo večkrat počastili £ svojim obiskom! Mobov Mladič, SI 7 So. Center At., bllzo 19» nI* THICAGO, IU&LNOI& je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>ol<"- . žen. Ako je človek bolan i delati, in če ne denimi točkami igrala tudi ruska him-ia, katero — mimogrede povedano — igrajo n. pr. vojaške godbe neštetokrat, ljubljanska društvena godba jo ima skoro pri vsakem večjem koncerti na sporedu in celo v nemških gle-lališčih jo je bilo vže neštetokrat slišati kot vpletek med koncertne pot-pouri, in vselej brez politične smeri. Ko so pevei zaslišali mogočne akorde ruske himne, jim je prekipelo slovansko navdušenje in vstali so ter spremljali godbo s petjem. In to naj bi bil morda kak političen pregrešek? Ker so med pevci tudi nekateri sodnijski uradniki, ki pa se te himne v istini niso udeležili niti s petjem niti s kakim drugim demonstrativnim nastopom. je neka podla, nezna?ajna duša, v brezimnem pismu denuncirala trad nike pri višjem sodišču v Gradcu, katero je proti dotičnim uvedlo preiskavo. Čuditi se je le, da nadsodišče reagira na take denuneijacije in da se drzne prei-skavati zadevo, ki nima nobene politične provokacije, od strani državnih slovenskih uradnikov, kteri so samo poslušali rusko himno, dočim se nemškim uradnikom po drugih mestih dopušča ali celo svetuje, naj sodelujejo pri vsenemških in protiav-strijskih nastopih. Da bode preiskava dognala neresničnost in lažnjivoobre kovanje nemškutarskega denuncijan ta, je gotovo, a gotovo je tudi, da v Avstriji tičimo še vedno v duhu onih časov, ko so nenemški uradniki morali zatajevati vsako narodno zavest. Sneg. Po kamniških in štajerskih planinah je padlo 9. in 10. oktobra dokaj snega. Celo "Schoekl" pri Gradcu ga je dobil. Letošnja jesen nastopa z resnim preludijem zimi. Na Jesenicah je 7. oktobra padal sneg. Nesrečen dan je bila za pijance v Ljubljani sobota, dne 8. oktobra. Obležalo je na ulicah 7 možkih, ktere je morala policija z znanim vozom za vjetnike prepeljevati na magistrat i>; jih spraviti v ' 'špehkamroMenda je novo vino učinkovalo tako silno. ŠTAJERSKE NOVICE. Požar. Štiriletni Martin Peterko-vič v Trn.}., občine Zakot, se je igral z žvepljenkami fer na ta način zažgal skedenj, hlev in hišo; škode je 1S00 K. Posestnik biva sedaj v Ameriki. Stekel pes je divjal dne 10. oktobra po bizeljski okolici ter oklal več psov Psa, kakor tudi vse sumljive živali so postrelili. Ponarejeni bankovci. Ponarejeni bankovci po 20 kron krožijo po Celju. Falzifikati se najiožje spoznajo na madjarski strani, in sicer s tem, da je ob desni strani beseda Szam postavljena nekoliko nižje kakor številka in da je akcent na besedi "Szam" postavljen od leve na desno, namesto narobe. Ponaj-e^'alce, namreč družino Curhalek iz Mosteea pri Brežicah, so že prijeli. Na Štajerskem je precej slabo vreme. Draginja je pa velikanska. Če pomislimo, da slaba zelnata glava stane 3 kr. (6 vin.), če je lepa, pa več. potem je dosti rečeno. Krompirja pa ni niti lahko dobiti. PRIMORSKE NOVICE. Roparska morilka. V Trstu so aretirali neko Katarino Steinmacher, doma iz Krakova v Galiciji, radi hudodelstva roparskega umora. Stein-maeehr je lansko leto umorila svojega znanca, ga oropala in pobegnila. Še le letos so jo po dolgem iskanju zasledili v Trstu. Imenovana ne prizna hudodelstva. Iz ljubosumnosti. 271etni natakar Rihard Desanti je v Trstu iz ljubosumnosti zaklal privatnega uslužbenca Riharda Niklija, ker je našel svojo ljubico v njegovi sobi. Dva mednarodna tatova so prijeli v Trstu. Prvi je 271etni Gino Bordi-span iz Vincence, drugi pa Al. Ka-stelic iz Litije. Oba sta člana neke mednarodne tatinske družbe. Na Reki so aretirali pobeglo Josi-pi.no Suhor in njenega zapeljivca Žida Davida Ustjanoviča. Ustjanovič je pobegnil z omoženo Sulior, ktera je po izpovedanju srečno živela s svojim možem, a nekega dne jo je Ustjanič t egovoril, da sta pobegnila. Imela je tudi svojega otroka seboj. BALKANSKE NOVICE. Carigrad, 10. oktobra. Uradno obvestilo pravi, da je v Macedoniji 1200 vstašev v akciji. V prvi vrsti delajo propagando za prestop k eksarhatu Kdor se tej zahtevi upre, nima navadno ničesar dobrega pričakovati Turški viri zatrjujejo, da je bilo izmed 18 umorov v zadnjih treh mesecih 14 osob umorjenih le zaradi tega, ker so se zoperstavljale cerkvenem 1 prestopu. Zadnji čas se bavijo vstaši največ s tem, da vaškim občinam silijo bolgarske duhovnike in učitelje, dočim dobivajo grški duhovni in uči telji grožnje, naj takoj odidejo ako jim je življenje drago. Carigrad, 10. oktobra. Poročila, da dosedaj ni bilo mogoče pomnožiti števila orožniških častnikov, ker tega Turčija ni dovolila, so napačna. Glasom dogovora v Miirzstegu imajo velesile pravico same določiti število častnikov, ki se pošljejo k orožnikom v Macedonijo, zato se tudi nihče ne briga za turške ugovore. Prihod častnikov v Macedonijo se je le zato zavlekel, ker je dogovorjeno, da častniki vseh zastopanih velesil istočasno pridejo. Za vsak okraj je določen po jeden inozemski častnik. Stkopeljsk". sandžak; ki ga nadzorujejo avstro-ogreki častniki, ima 10 okrajev. Vr-hutega se baje ustanovi v Skopi ju tudi orožniška šola. RAZNOTEROSTI. Ur ar ski pomočnik — podmaršal — filozof. Ratzenhofer je bil prvotno urarski pomočnik, dandanes je pod maršal — in kakor kažejo njegovi novejši znanstveni spisi, zaslovel bode kmalo za filozofa. V svojih problemih o "sociologiji" zastopa načelo, da so vsa znanstva, zgodovina narodno gospodarstvo, antropologija, zemljepi-s je, biologija itd. posebne panoge so ciologije. Plemensko vprašanje, ljudska higijena, politika, problem o vojni in mnru. vse to bode po njeeovih naukih rešila sociologija. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali: J. Lavrič, East Walpolc, Mass., $2; Jakob Jelnikar, Bertond. Colo., in Frank Lupša iz New Yorka po 25 centov. — Živeli! Cenik knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN -WICH STREET, NEW YORK XUKL Za 100 kron avstr. veljav* treba j« dati $20.50 in k temn še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna poli l j ate v registrirana. POZIV. Pošten rojak dobi stanovanje po nizki eeni pri Frank Schafferju, krojaškemu mojstru, 232 East 21st St.. New York City. KJE STA ANTON IN JOSIP LUDVIK? Pred letom dni je bil prvi v Coloradu, drugi pa v Texasu. Za nju bi rad zvedel: MATIJA PAV-LOVČIČ. (22-26 10) POZOR, GODCI! Kdor želi imeti dobre harmonike v tri glase (tome) z trikratnimi Moll-basi in jekleno zmetjo (štimo), naj naznai svoj naslov podpisanemu. Dajem na vsako tozadevno vprašanje odgovor. Harmonike so ravnokar iz-gotovijene (domače delo), po jo zelo lepo in močno ter imajo posebno glasne in ubrane base. Cena harmonikam je $60. FRANK DOLINAR, 31 Edgar Street, Cleveland, Ohio. Kretanje parnikov. V New York eo dospeli: Kroonland 24. okt. iz Antwerpena z 1251 potniki. La Gascogne 24. okt. iz Havre z 996 potniki. Dospeti imajo: Statendam iz Rotterdama. Koenigin Luise iz Genove. Neekar iz Bremena. Patricia iz Hamburga. Baltic iz Liverpool a. Carpatbia iz Liverpoola. La Savioe iz Havre. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southampton^ Astoria iz Glasgowa. Mongolian iz Glasgowa. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm n. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Moltke iz Hamburga. Gerty iz Trsts.. Odplnli so: Prinz Oscar 25. okt. v Genovo. Odpluli bodo: Noordam 26. okt. v Rotterdam. Teutonic 26. okt. v Liverpool. Deutschland 27. okt. v Hamburg. La Bretagne 27. okt. v Havre. Celtic 28. okt. v Liverpool. St. Paul 29. okt. v Southampton. Koenigin Luise 29. okt. v Genovo. Kroonland 29. okt. v Antwerpen. Umbria 29. okt. v Liverpool. Pennsylvania 29. okt. v Hamburg. Slavonia 1. nov. v Reko. Statendam 2. nov. v Rotterdam. Baltic 2. nov. v Liverpool. . La Savoie 3. nov. v Havre. Neekar 5. nov. v Genovo. Astoria 5. nov. v Glasgow. Philadelphia 5. nov. v Southampton. Zeeland 5. nov. v Antwerpen. Campania 5. nov. v Liverpool. Patricia 5. nov. v Hamburg. Dve čudapolni pravljici, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Čas je zlato, 30c. Stezosledec, 20c. Božični darovi, 20c. Venček pravljic, 20c. Najdenček, 20c. Vstajenje, 20c. Hirlanda, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. 60 malih povesti, 20c. Vojska na Turškem. 40c. Repoštev, 20c. Radecki, 20c. Spominski listi, 25e. Tiun Ling, 20c. Doma in na tujem, 20c. Hildegarda, 20c. Darinka, 20c. Narodne pripovedke, I. in n. del, vsak 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Vrtomirov prstan, 20c. Hubad, pripovedke, I. in II. del, vsak po 20c. Naselnikova nče, 20c. V delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril, 20c. Lažnjivi kljukec, 20c. Na preriji, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. j Nikolaj Zrinjski, 20c. Mirko Poštenjakovič 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20e. Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan ski, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Ženinova skrivnost, 25c. V zarji mladosti, 25c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley vAfriki, 20c. Roparsko življenje, 20c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse skupaj $2.50. Krvna osveta, 15c. Senilja, 15c. Spis je 15c. . g Srbske narodne pesmi, 20c. Izlet v Carigrad, 20c. 1 Veliki katekizem, 30c. Mali katekizem, 15c. Evangelij, 50c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50e. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Abeeednik za slovenske šole, 20c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c. I Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50c. I Prešernove poezije, vezane, 75c. [ Dimnik, slovensko-nemški besednjak, j 90e. Prva nemška vadnica, 35c. Pregovori, 30c. Slovensko-nemški slovarček, 40c. Slovensko-angležki slovarček, 40c. Erazem Pred jamski, 15c. i May, Ery, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Pravila dostojnosti, 20c. Naseljenci, 20c. 'T. • Kako je zginil gozd, 20c. . . , Šaljivi Slovenec, 90c. Šaljivi Jaka, L in II. del, jedna knji Stoletna pratika, 60c. 20c- Izidor, pobožni kmet, 25c. Vseznalec, 20c. Hitri računar, 40c. Izanami, 20c. Hirlanda, 20c. Marija, hči polkova, 20c. Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Strelec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. Krištof Kolumb, 20c. Zemljevid Zjedinjenih držav, 25c. Jaromil, 20c. Zemljevid celega sveta, 25c. MOLITVENE KNJIGE: Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. Skrbi za dušo, šagrin vezane $1.50. Sv. Rešnje Telo, 80 ct. Sv. Rožni venec, 80 et. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, SO centov. Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $1.20. Sv. Ura, fino vezane, $1.80. Mali Zaklad, fino vezane, $1.80. Rajski glasovi, fino vezane, $1.50. Otroška pobožnost, platno vezane, ru- deča obreza, 25 ct. V nebesa hočem priti, platno vezane; rudeča obreza, 30 ct. Rajski glasovi, platno vezane, zlata obreza, 40 ct. Sveta Nebesa, zlata obreza, $1.20. Filoteja, zlata obreza, $L20. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sv. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20 ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Spretna kuharica, SOc. Vošilna knjiga, 20c. Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20c. Slovenski šaljivec, I. in II. knjiga, vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30c. Hedvika, 15c. Sveta noč, 15c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50c. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Na indijskih otokih, 30c. Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50c. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50c. Velika sanjska knjiga, 30c. Mala sanjska knjiga, 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20e. Mlinarjev Janez, 40e. Ciganova osveta, 20c. Slovensko-nemški slovar, 50c. Tisoč in ena noč, $6.50. Cvetke, 20c. Gozdovnik, L in n. del, vsak 70c. Andrej Hofer, 20c. Cvetina borograjska, 30c. Božja pot na Bledu, 15c. Ave Marija, 10c. Razglednice Ljubljane, 3c. jedna. Razglednice božične, 3c. jedna Razglednice "Narodna noša' jedna. , Lurške podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40c. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Hitri računar, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Pavliha, 20c. Krištof Šmidt, sto pripovedk, 30e. 3c INDIAN TURNIP LINIMENT je najboljše sredstvo in najkoristnejše zdravilo sedanjega časa. Prekosi vsako drugo zdravilo te vrste. Ozdravi revma-tizem, protin, bodljaie, otekline, zobobot, cev-ralgijo, bolečine v križu, kakor tudi izpahne-nje udov. To zdravilo se uporablja samo za zunanje bolezni. S tem zdravilom se mora mazati obolele ude. Cena steklenici s poštnino vred samo $l-50, ako se naroči 6 steklenic, velja 5£<&. Pošilja se na vse kraje Zjed. držav in Canadc. Poslati se mora denar naprej. Za uspeh se jamči. Način uporabe je na vsaki steklenici v slovenskem jeziku. Novo I Nič več sivih las.! Najnovejša iznajdba leka proti izpadanju las in za okrepčan je lasnih živcev: rabljenje tega zdravila da lasem prvotno barvo; to ni barva, kajti že po prvi po-skušnji se pokaže uspeh. To je Tonic, kteri preide v lasne korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Excelsior Huir Tonic. Stane steklenica poštnine prosto $1.50, ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane $6. Pošilja se le proti proti plačilu. Ta zdravila se dobe le pri: International Manufacturing Co., 305 East 85th St., New York, N. Y. Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše v slovenskem jeziku na zgoraj omenjeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v znamkah za odgovor. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča-: (31do) U>h» »uteft Skošija ači! Podpisani naznanjam rojakom, d« izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VLNO p« najboljšem navodila le najboljših rož in korenin, ki jih j« dobiti v Evropi in Amoriki ter ra fine**, naravnega vina. Kdor boleh« na želodca ali prebavnih orruiik, naj ara pije redno. Pošilja se ▼ zabojih po jedea tneal (13 steklenic) na vse kraje capadnib držav Sev. Asaerike. V obilna naročila m vriperoia JOSIP RUSS, • 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. Naravna kalifornijska vina na praiaj. Dobro črn# in bol« vino od 36 do 45 centov fralona; staro bole ali Srno vino 50 centov salona. Rece-lin« 65 ct. salona. Kdor kapi tt -nj kakor 5§ salon vina, mora dati sa posodo. »rožnik e4 $2.25 dm fS.75 S* Iona; slivoviea po $3.00 ssiona. Pri večjem a*re&ln dam popart 8 spoštovamjeat ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Oreofce*. Oatffmia. Gorita Oocta O* Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski noter, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voilmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. BODI previden na potovanjul Kupi tvoj parobrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim par rakom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne v£ kam obrniti, naj gre na postaji k telefona in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se s nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da m 1 l«£on prihrani dolarj«! IdstelsL, Nilko Vogrin. »•vela. ftptu1 Jr. ttojam. Letos je od onega časa preteklo še le sedem let. Aii glejte tužno majko Slavo: Mnogo otrok slovenskih Korošcev, ki hodijo sicer* pridno v šolo, ne znalo bi neki več čitati — zlatih, slovenskih črk na Jane?ičevem spomeniku ! I Plačilo, ktero je prejel Vogrin za svoj navdušeni govor, bilo pa je nekaj posebnega. Pri vseh narodih stare kakor nove dobe povzdiguje se ljubezen do domovine, do svojega naroda in jezika kot vzor. Možje, ki so žrtvovali vse moči svojemu rodu, ki so posvetili ves čas svojega življenja v to, da gojijo in povzdignejo narodni jezik svoj, taki možje se nam pri vseh narodih predočujejo kot pravi domorodci, kot ideali prave požrtvovalnosti domovinske ljubezni! Ali pri nas je tu — čudna izjema, in to nam potrjuje tudi Vogrin! Dospevši v jesen o šolskem počet-ku v Celovec, prejme naš rojak neljubo naznanilo: Dejali so ga iz službe suplentske. Ker ga je pa ta novica hudo zadela, kajti zdaj je bil hipoma brez kruha in stanu, popra-šuje po uzrokih svojega odpusta- Ali povsod so mu nejasno odgovarjali. Trdilo se je sicer, da je njegovo službovanje dobro in uspešno, ali zdaj 6e mu ne more več pomagati, češ ukaz je že izdan. Pravi uzrok Vogrinovemu odpustu pa je bil javni govor njegov pri Ja-nežičevej slavnosti, osobito njegove zadnje besede. O njem se je, a seveda v pretiranem smislu, poročalo tudi na Dunaj. In tako si vemo zdaj tolmačiti, zakaj ni prišel naš rojak v zadnjih dveh letih do stalne službe Ob jednem se pa tudi razvidi, zakaj je bil on, kakor se je rekalo, vladi — nezanesljiv. Vse to zvedel je sedaj tudi Vogrin sam po svojem prijatelji na Dunaj", do kterega je bil pisal o tej zadevi. A naš rodoljub mu je Se več razode1 Poročal mu je, da je bil pred kratkim pri ministerstvu tudi gospod vitez Skenovski, pri kterem je Milko nekdaj podučeval. Ta ga je očrnil kot političnega rogovileŽa in bujskajoče-ga vladinega nasprotovale® f "Kolikor jaz vem in vidim", piše Vogrinov prijatelj, "imajo na Dunaji o Tebi in Tvojem delovanji krive nazore. Ali bogme, takih predsodkov je težko, včasih celo nemogoče docela odstraniti. Saj veš, da je lažje z obrekovanjem spraviti koga ob dobro ime, nego mu ga pa nazaj pripraviti! Ničesar Ti nečem prikrivati, dragi moj prijatelj. Zdi se mi, da ne dobiš hitro stalne službe, pred več leti gotovo ne. Mnogo je kandidatov prosilcev izpražanih kakor Ti. Toda med temi izbirajo si tukaj najrajši take. do kterih imajo v vsakem oziru največje zaupanje!" Te novice so seveda Vogrina hudo dirnole. Naenkrat mu je padla mreni z o?ij. Zdaj je videl vse jasno. NaJ žalostnimi nasledki svojega govori pri Janežičevej slavnosti se ni Milko nikakor ne čudil. To mu je bilo vsaj verjetno. A nezapopadno mu je, zakaj ga opravlja in črni baš gospod Skenovski Ram. Saj mu je bil ta moi vedno naklonjen! "Je-li to mogoče? Je-li to resi" vprašal je večkrat Vogrin samega sebe. Rad bi bil dvomT! nad tem poročilom, ali prijatelj nje gov bil mu je prezanesljiv in odkritosrčen poročevalec. Temu je moral hote ali nehote verjeti. Iskal je toraj povsod uzrokov za tako vedenje gospoda Skenovskega. Naposled ga je našel — v svoje j ljubezni do Olge. čim dalje pa je o tem premišljeval, tembolj mu je prihajalo verjetno, da ga je najbrže baron Benda v svojem sovražtvu in strasti očrnil pri gospodu Skenovskem. Saj je pa tudi zadnjič v Porečah hudo nasprotoval njegovim madjarskim političnim nazorom. Povrh pa mu je on še gotovo tudi poročal o Olginej ljubezni — do njega, ubogega domačega učitelja. Tako bi bil gospod Skenovski vse svoje pote proti njemu storil le iz skrbi do svoje Olge, češ dekliei je treba uničiti vse upanje na uspešno ljubezen do Vogrina! Stoprav zdaj mu je postajalo jasno, kako strasten in odločen nasprotnik mu je bil baron Benda. Zaveza' se je z gospodom Skenovskim, Olgi-nim očetom samim, da mu zagradi pot do samostalnosti ter uniči vse upanje do Olge. A to Se ni bilo dovolj ! Tudi po življenji mu je strege! zgoli iz ljubosumnosti in strasti. Ali ko ga ni mogel zavratno in natihoma pogubiti v valovih Vrbskega jezera, hotel je očitno doseči svoj namen v dvoboji! "In vse to moram trpeti zato", vzdih ne naposled Milko, "ker sem ljubil Olgo in — ona mene!" Pri takih mislih pa ma zavre kri v žilah. Žolč mu vzkipi same jeze in sovraživa do barona Bend*. 6m a« mu krči, ko le pomisli, kakšno krivico mu dela svet, in kake spletke se po nedolžnem snujejo proti njemu. Li v tej nesreči ga zapuščajo vsi. Celo Olga in nje mati ste se umaknoli iz njegove bližine, ne da bi mu bili podali roko v slovo! To spoznanje vzelo je Vogrinu ves up in nado v sebe in svoje življenje. V njegvem srci izginole so vse želje, ki jih je nekdaj gojil, le jedna ne. A to ni bila želja po boljšej bodočnosti, niti hrepenenje po sreči in mi-lej osodi, temveč to je bila strast po osveti in maščevanji. To ni bil več oni mirni Milko, ki se je s svojim nežnim pogledom prikupil vsakemu srcu, temveč iz njegovih očij žarela je zdaj le strast in osveta. Poklical bi barona Roberta, naj se opraviči pred njim; zahteval bi, naj mu vrne dobro ime, ktero je očrnil svojim obrekovanjem. A če bi on tega ne storil, meril bi se še jed en pot z njim v dvoboji. In tedaj bi mu zagnal brez srca in milosti sabljiao ost v sredino njegovega droblja! A vse to bila je zdaj !e prazna želja. Zastonj so iskale Vogrinove iskre oči svoj plen na obrežji Vrbskega jezera. Baron Benda ni šetal več po hladnih drevoredih v Porečah, on se ni več vozil po sinjih valovih koroških vod&, ampak zdaj se je veselil svoje zmage nad Olgo in Vogrinom na Dunaji! Baron Benda se ni bil, poslovivši se od Olge in njene matere v Porečah, napotil na Ogrsko k svojemu polku, kakor je odhajaje trdil, temveč on je šel naravnost na Dunaj k Olginemu očetu, gospodu Skenov-skemu. Tu pa je njemu povedal vse, kar je bilo med Olgo in Vogrinom; da še več: Razodel mu je med drugim, da so lopovi zavratno napadli Riharda na obrežji Vrbskega jezera; Vogrin je bival potem sam brez vsake sile in potrebe nekaj dni v Ske-novskej vili. Ta napad na njegovega sina pa je seveda navlašč nasnoval — Vogrin, češ na tak način pride najprej z Olgo v dotiko. Kar se je pa v teh dneh godilo v njegovej vili, o tem pa on kot mož, poln ljubezni do Skenovske rodbine, rajši molči. Saj se bode žalibože gospod Skenovski itak sam moral prepričati o resnici njegovih besed. Dovolj je, ako mu le toliko pove. da je Vogrin onečastil njegovo rodbino, in on se boji, da bodo zaradi tega še ljudje s prstom kazali — za njegovo hčerjo!! To zlobno obrekovanje zadelo je pravo struno v srci skrbnega očeta. Zakaj on je, če tudi ne rad, verjel odločnim, zanesljivim besedam ogrskega magnata, tembolj, ker so se one na videz strinjale s poročilom njegove soproge. Ves obupan divjal je Skenovski po sobi, zvedevši to strašno novico. Izpoditi je hotel od doma hčer in mater, ločiti se je mislil na veke od svoje žene. A v tej besnosti in žalosti utolaži ga zopet plemeniti baron Benda. On sam se ponudi, da hoče sramote rešiti njegovo hčer in celo rodbino. Za veže se, da vzame Olgo za ženo, ako mu Skenovski toliko in toliko dote kar na roko odšteje; češ deklica se mu usmili, in le iz ljubezni do nje doprinese to žrtev! Nato se pogodita Skenovski in baron Benda. Prvi naj poplača najbolj nadležnim upnikom dolgove. Benda pa mu obljubi, da se takoj z Olgo zaroči. A v jesen, ko pride iz Bosne nazaj. pa jo odvede kot ženo v svojo grajščino na Ogrsko! (Dalja prihodnjič.) CUNARD LINE F>ARrVIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. -PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA jiROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. SLAVONIA PASMA OLTONIA odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1904. M Compagnie Generale Transallantique. (Francoska parobrodna družba.) 11MSTRIACA LINE ^ozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. iParnik: 99 Na deželi. Mali sinček (očetu pred mesarjevim svinjakom): "Ata, kaj pa to pomeni, da nama onile pujsek vedno tako zvit rep kaže, kaor vpra-šanjje. Morebiti naju prosi "bon-bončkov". Pozabil je. Nov pisarniški s'uga (ravnatelju): "Gospod, pred pol ure je Vas nekdo telefonično klical. — Sedaj iiL vraga, —. sedaj vrag — res ne vem, kdo je bil. Rekel je, da bi prišli danes večer točno ob 3 uri in gotovo — vražji vragov vrag — — a tega tudi ne vem, kam, ker sem pozabil." SfipPP,1NS SO let mr se je obnašal ^H V Dr. RICHTERJEV M BVKTOVNT, PRENOVI, JENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi jgk zoper REUHATIZEM, F0E0STNIC0, P0DAGRQ itd. In razne revmatične nepriiike. S A HO i 2BcL In 5 Oct. v vseh lekarnah F. Ric&ter & Co. 215 Pearl Street, New York. odpluje 9. novembra ob 1. uri pop. VOŽNJE CENE OD NEW YORKA DO TRSTA ali REKE..............$20.50, ZAGREBA........................$22.15, KARLOVCA .................... $21.5o! LJUBLJANE ...................$21.65. Parniki so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so oiui-slene po najnovšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnike te družbe, ali CL B. Sz, Co. generalni agent je, 31 Broadway, New ^ork, IV. V. Nižje podpisana priporo* čarn potuj očmi Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, • • NEW YORK . . t katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob^.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba Bolidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Bojakom v Clevelandu, Ohiov In okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Glair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m Importirana vina, whiskey, likers in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priperočam roja-kom za TOLMAČA, ako ksdo ponesreči in so polko* dajo T toTarni, da ma iztirjam odikodnino, ker imam v tem že večletne skuinje in postopam z rojaki poiteno ter jih varujem brez* vestnelev. GAŠPER KORČE, 1776 SL Clair St, Ombuid, Ohio, Math. Grill, 1548 St. Glair- St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači drožnik 4 gaL za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevoine stroške in dam posodo rastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRLNJEVEC, kakoršne^a ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. Naročilom je priložiti denar. ULTONIA, SliATONIA in PANNONIA so parniM na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POŠTNI PARMKl SO: "La Lorraine" na dvii vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči. "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,0oO " "La Touraine" " " " ..................10.000 " 12 000 " " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,000 " " "La Bretagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Champagne"............................. 8,000 " 9,000 " " "La Gascogne"............................... 8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odpluje jo od sedaj* naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne Iz prista* nišča St. 42 North River, ob Morton St., New York: La Gascogne 27. okt. 1904. *LA SAYOIE 1. dec. 1904 *LA SAYOIE 3. nor. 1904. *LA TOURAINE 8. dec. 1904 *LA TOURAESTE 10. nov. 1904 *LA LORRAINE 15. dec. 1904. *LA LORRAINE 17. nov. 1904 La Gascogne 22. dec. 1904, La Gascogne 24. nov. 1904 *LA SAYOIE 29. dec. 1904. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. » vp «rm gi« pr. f m-idj? >~y j£L i^L jI©, L A m. ± -f (Trekotnorska parobrodna družba „Ktaleča zvezda**) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * ♦ * ****** phiiadelphijo id AfifwctfjeiutffS, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; tfADERLAND dva v>ka0J7M ton. IE ELANS............11905 ton. KR00NLAND.......... 12760 too, FINNLANB............ 12760 toa Pri ce- i!. /.h medfe.->vje so vpoštete vse potrebščine, dobrt hrana, na" otjša postrežba. T\>t čez AnLwerpon je jedpa najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, 1'rimorje, Hrvatsko, Dalmacijo in dirnge dele Avstrije. Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsa' ^ soboto ob 10. ur* dopoludne od pomola 14 ub vznožju Fulton Street. — Iz P11ILA DELPllIJE vsako drugo b.edo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjib Iis+kov s* ie obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yotk City, 90—W Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street. SAN FRANCISCO. — »li u ajem« uitatxukc Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam srojo dobro tBCjea* GOSTILNO, t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prod« jam DOBRE jMODKE in LIKERJE, Pr meni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod* prišel do mene in do znancev. Ako kodo potrebuje kak svet, naj rs name obrne. Kak geslo toraj bodi« »▼oil k svojimi Marti* Mnkič. Podpisani naznanjam rojakom Sle-vencem in bratom Hrvatom, da sem odprl I nov SALOON, 1401 S«. IStk St^ OMAHA, NEBR., ▼ kterem točim vedno ivež« svatevno-znamenito ANHAEUSEE & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano sa veselice. V obilen obiak M pripereča JOSIP B. PEZDIRTZ. Ali hočete potovati y Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. jm potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo iu za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. JE NAJBOLJŠA ŽFIiEZNlCA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego ti i dni; prihod v New York pc daesu. Oglasite se pil; C.M.C0X H". C. POST, Ass'1 Ttciet Atsaf. Tkket Atest. 313 IN. Main St., 5>ueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbeneo Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru-