Dela’' V- i kmetom sozda Mercator čestitamo ol> dnevu republike dpo sozda m uredništvo S 5. seje poslovodnega sveta Mercator Ljubljana, 26. oktobra 1981 - (center za obveščanje) / Sredstva interesantna — dokler gre za črpanje obrestni meri za nekatere Na 5. seji poslovodnega sveta, ki je bila 26. oktobra Zahtevki po ugodnejši 1981 v Ljubljani v sejni dvorani Mercator-Embe in jo je vodil generalni direktor Miran Goslar, je bilo največ razprav o ugodnejši obrestni meri in uporabnikih sredstev za kompenzacije. Kljub čvrsti obveznosti, ki so jo sPrejeli direktorji temeljnih in delovnih organizacij na 4. seji poslovodnega sveta, da bodo osnutki Planov za leto 1982 izdelani oziroma posredovani v rokih, kot so bili sprejeti, se nekatere temeljne ip delovne organizacije dogovorje-Pih rokov niso držale, je ugotovil Poročevalec France Kastelic, di-rektor razvojno planskega sektorja v Delovni skupnosti SOZD. Po oceni poročevalca bodo individualne zamude vzrok, da osnutek Piana ne bo sestavljen v predvide-Pem roku. Strokovna služba bo storila vse, da bo osnutek plana SOZD pripravljen v prvih dneh Povembra in da od roka, določenega za sprejem, ta pa je 31. 12. i98l, ne bomo odstopali. Realizacija investicijskih vladanj bi morala biti stalen predmet obravnave na poslovodnem svetu, k' poudarila poročevalka Draga ^aupotič, direktorica Mercator-mterne banke. V svojem poročilu ie navedla vzroke za odstopanja °d planiranega investicijskega laganja in posledice restriktivnega pristopa k nadaljnjemu investi-ranju. V tej številki Na strani 3 je obsežnejši prispevek s širše osvetljeno Problematiko Tovarne mesnih izdelkov v Ljubljani Na strani 4 vas seznanjamo s problematiko in načrti Mercatorjeve interne banke, Pa še. s tem, kaj so drugi časopisi pisali o nas Strani 5 in 6 prinašata vrsto zanimivosti iz Mercatorjevih organizacij na področju posavske regije, med drugim o Povi farmi, o priznanjih našim natakarjem, o modni reviji itd. Stran 7 domala v celoti pol-Pijo informacije z Dolenjske. iz tozdov Gradišče Irebnje, Standard in Metlika, pa še odmevi drugih časopisov s te regije Na str. 8, 9 in polovici 10. so 'nformacije z notranjskega Področja, ki so jih pripravili arnkajšni sodelavci pod skupnim naslovom Nanosov vestnik, pri čemer največ prostora posvečajo pre-resu devetmesečnih rezul-atov poslovanja, nagrajevalo po delu in investicijskim Pacrtorn Polovico 10. strani so pri-skega1 sodelavci s Štajer- v ki si jih imela ti, vedeli le malo-Skupaj smo preživeli mnogo veselih in žalostnih trenutkov ob d e h1’ ki zahteva veliko naporov in Pra]i ti si bila vedno tista, ki nisi nikoi obupala. Še v tistih hudih spornih' danskih dneh, ko te je kruta zen trgala iz naših vrst, nisi - do zadnjega si se borila za to, a bi ostala med nami. Ne bo dolgo, ko bodo zaveli vetrovi in bo snežna oddeja P krila tvoje poslednje bivanj Spominjali se bomo tvojih PTl devanj, da bi pri svojem “ ^ ustvarila kar največ koristnega p ne zase, temveč za druge, za * * * * v * Vf.ejje-si nas imela rada. Človeško ^ p nje ni samo sebi namen: le hs _ ustvarja in se žrtvuje, živi pol \0\ Sodelavci Centra za k' Ljublft1'* ^ Srečanje predstavnikov SOb Ljubljana Center in sozd Mercator v ljubljanskem tozdu TMI Matjaž Marinček Z novim obratom do dohodkovno ugodnejše strukture izdelkov V sredo, 4. novembra, je bil v ljubljanski Tovarni mesnih izdelkov (tozd v sestavu M-Velepreskrbe) sestanek predstavnikov občine Ljubljana Center, sozd Mercator in tozd Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana (TMI). Namen sestanka je bil oris nenehnega težkega položaja, v katerem je ta (in seveda tudi postojnski) tozd zaradi znanih razmer na tržišču z živino. Sestanka so se udeležili Milan Slemnik, predsednik izvršnega sveta SOb Ljubljana Center, Božidar Alič, predsednik komiteja za družbeno planiranje pri IS SOb Ljubljana Center, Marjan Ercegovič, predsednik IO sklada skupnih rezerv SOb Ljubljana Center, Miran Goslar, generalni direktor sozda Mercator, Mitja Ponikvar, svetovalec generalnega direktorja za agroživilsko področje, Draga Vaupotič, direktorica M-Interne banke, Izidor Rejc, direktor M-Velepreskrbe, Ivan Majerle, direktor tozda TMI, Marjana Martinec, predsednica osnovne organizacije Zveze sindikatov tozda in Srečko Gorenc, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov tozda. Klavnica skupaj z Emono? Uvodoma je Miran Goslar Predvsem predstavnikom občine Pojasnil, da tečejo pogovori o ukinitvi tozdove klavnice. Pobuda za tekšen ukrep izhaja iz srednjeročnega plana Slovenije, po katerem naj bi imela naša republika deset regijskih centrov za oskrbo z mesom. Sozda Mercator in Emona se ^ogovarjata o skupni klavnici v Zalogu, pri čemer Emona zaenkrat pristaja le na uslužnostno klanje. To inačico Mercator zavrača, saj je večji preskrbovalec mesta Ljubljane in okolice s svežim mesom kot je Emona in vidi rešitev v skupni klavnici obeh sozdov, v kateri bi tako Emona kot Mercator klala pod enakopravnimi pogoji, kar pomeni, da bi morala biti klavnica po organizacijski plati vsaj tozd. Pod temi pogoji bi sozd Mercator sovlagal v razvoj klavnice, uporabljal pa bi jo tako za domači trg kakor tudi za izvoz. Družbenopolitični forumi takšno združevanje podpirajo, vendar doslej še niso kaj prida storili za njegovo uresničitev. Vprašanje klavnice ostaja odprto, pri tem pa bistveno vpliva na položaj v tozdu - vendar ne dohodkovno, saj ukinitev ne bi pomenila izgube dohodka, ker je klavnica le del proizvodnega procesa. Tozd TMI bi še naprej ostal predelovalna kapaciteta, ki bi opravljala razsek mesa, proizvajala različne mesne izdelke in oskrbovala tržišče. Novi obrat - sodobna tehnologija V letošnjem letu so v tozdu TMI preuredili prostore nekdanjih garaž v sodobno opremljen obrat, namenjen povečani proizvodnji trajnih mesnih izdelkov, ki so si ga predstavniki občine Ljubljana Center in sozda z velikim zanimanjem ogledali. Struktura izdelkov tozda je za zdaj še neugodna: 70 odstotkov prometa s svežim mesom in le 30 odstotkov z izdelki, kar ustvarja zelo slab dohodkovni položaj. Nastajajo namreč velike razlike med ceno, določeno za kilogram kupljene živine (govedi in prašičev) in ceno za kilogram na tržišče danega svežega mesa, ki povzročajo permanentno izgubo. Ko bo pričel novi obrat delati s polno paro, se bo prej omenjena struktura bistveno popravila in omilila že leta trajajoči slab dohodkovni položaj. Dela na novem obratu so bila končana v sedmih mesecih. Proizvajalec in monter devetih zorilnih komor in dveh komor za hladno dimljenje, katerih skupna zmogljivost je 300 ton izdelkov na leto, je bil kmetijsko industrijski kombinat Belje iz Osijeka. Nove naprave so stale 30 milijonov (novih) dinarjev, od katerih je tretjino prispevala Ljubljanska banka, šestino dobavitelj opreme, ostalih 15 milijonov dinarjev pa so bila lastna in združena sredstva. Če ne bo uvoza mesa, ... Poseben problem predstavlja v tem trenutku uvoz mesa za pol-trajne mesne izdelke; vsa jugoslovanska proizvodnja tovrstnih izdelkov je namreč že od nekdaj bazirala na uvozu mesa, ta pa je v Sloveniji zdaj na »črni listi«. Tudi pri teh izdelkih je cena določena, zato jih ni moč izdelovati iz domačega mesa, ne da bi pri tem šli nekaterih zmogljivosti in še dodatno izgubo. S sovlaganjem do potrebnih surovin Za zagotovitev surovin je tozd TMI vložil približno 5 milijonov (novih) dinarjev lastnih in združenih sredstev v živinorejo kmetijskih zadrug Ljubljana in Trebnje. Računajo, da bodo imeli prihodnje leto, na osnovi teh sovlaganj in dejstva, da sta se v letošnjem letu v sozd združili še kmetijski zadrugi Sora Žiri in Logatec, zagotovljenih več kot 5.600 glav govedi oziroma juncev, kar predstavlja nad 70 odstotkov potreb po svežem ju-nečjem mesu, če se bodo seveda vsi držali sklenjenih pogodb in sporazumov. Seveda pa tozd tudi pri vlaganju v prašičjerejo ni stal križem rok: v teku so pospešena pripravljalna dela za Mercatorjevo farmo prašičev v Krškem, katere zmogljivost bo 30 tisoč živali, h koncu gredo dogovori s sozdom ABC Pomurka za 10 tisoč prašičev, pri čemer bi bilo treba sovlo-žiti 40 milijonov (novih) dinarjev, dogovarjajo pa se tudi s sozdom AIPK Bosanka krajina* oziroma njegovim tozdom v Novi Topoli o sovlaganju za 20 tisoč prašičev. Tako bi bile skoraj v celoti pokrite potrebe ljubljanskega in postojnskega tozda TMI po prašičjem mesu. To sicer še ne bo uresničeno v prihodnjem letu, vsekakor pa bo v tem srednjeročnem obdobju. Z manj zaposlenimi večje količine kot lani V devetih mesecih letošnjega leta je tozd prodal okrog 13 odstotkov večjo količino mesa kot v lanskem letu in se je s tem že skoraj čisto približal količini, načrtovani za 1985. leto. V istem obdobju je prodal tudi za 6 odstotkov, v tretjem trimesečju pa celo za 27 odstotkov več mesnih izdelkov kot v enakem obdobju lanskega leta. Število zaposlenih je bilo letos 1,6 odstotka manjše kot lani, kar priča o ogromnih naporih, ki so jih delavci tozda vložili v proizvodnjo tako velikih količin mesa in mesnih izdelkov za trg. Do konca te- 0,p' (Dolenjski list) 8. oktob (Dr»iVra.telt odpisane sejali seini'11’ da bodo sevniški itak Plenice kot doslej v. aloga Celp rprmhlikc* Seiat 1 J Lasa videti, da b delek tnana>r°ko’ karzman dokle- dl d° 5 centov na let starT setev uspos ialnico ’ zariavel° trakto Ldi^p z,a več Pšenice si Lot jeTkt?lškl kmetijski 2 bra. Letosa -DneVnik 30- ! ^ribtu^l ePkrat višji Čla Stili, ki q Pridelovalnih i eerner „ ® 12 .leta v leto v ?ruge iyra ?ri^a P°spešev Vic kmda Brance>J ir izvija’ rem6* Franc Modic ° lahLo k°rS0,VpraŠanj nula dražja od Pa še nekaj pove, česar marsikdo ne ve več: včasih je pomenilo 40 mernikov pšenice pravo bogastvo za kmetijo, danes ni to niti ena plača. Iz Cerknice skočimo še v Logatec, kjer so, kot piše Dnevnik 6. novembra, že dolgo pred prvo vojno začeli kuhati smrekovo olje. Leta 1948 je kmetijska zadruga začela v obnovljeni destilarni pridobivati eterična olja iz smrekovih in jelkinih iglic ter storžev, zaradi pomanjkanja teh surovin pa so začeli destilirati tudi brinove jagode. Destilarna sedaj obratuje le tri mesece v letu, vsa olja pa izvažajo. O krškem M-Agrokombinatu... Kot vemo, so konec avgusta v Leskovcu odprli novo polnilnico vina, za to priliko pa so kmečke žene iz aktiva pri TOK Kooperacija pripravile kulinarično razstavo. O tem je poročal Dolenjski list 3. septembra. »Posavci na papirju že siti« je zapisal Dolenjski list 24. septembra, ko je pridelovanje hrane našlo ustrezno mesto v vseh posavskih dokumentih. Prednost pri novih naložbah imajo krški svinjski hlevi, sevniško skladišče sadja in brežiški silosi. Da so stvari zaenkrat urejene samo na papirju, smo se lahko prepričali v Dolenjskem listu 8. oktobra, ki se je vprašal, ali bodo morali Krčani uvažati meso iz Ljubljane. Krški delegati so na seji občinske skupščine namreč spraševali, zakaj so pri nas cene mesa zacementirane, sosedje na Hrvaškem, ki se prožno prilagajajo, pa na obmejnem področju poberejo veliko živine. Tudi zato bo imel menda Agrokombinat do konca leta okoli 300 starih milijonov izgube. V krškem Agrokombinatu pa so tudi ugotovili, da je v občini v osmih letih pridobilo status kmeta skoraj 800 občanov, ki so zagotavljali, da bodo zemljo obdelovali, sedaj pa so mnogi med njimi na zakonsko obvezo hote ali nehote pozabili, je pisalo v Dolenjskem listu 5. novembra. Agrokombinatov servis na Drnovem ima največ dela pozimi, ko se kmetje odločajo za večja popravila traktorjev. Manjša popravila naredijo takoj, če pa je potrebno, obiščejo traktor tudi na domu, je zapisal in objavil sliko mehanika pri delu Dolenjski list 29. oktobra. Letošnji pridelek grozdja je sicer za polovico manjši, vendar izredno dober, je povedal Darko Mar-jetič iz tozda Vinogradništvo-kleti. Zaradi prepotrebnih deviz bodo cviček tudi izvozili, da pa bi odkupili kar največ grozdja, so letos zbirališča grozdja približali pridelovalcem, je pisal Dolenjski list 15. oktobra. Dnevnik je 17. oktobra priobčil sliko in podpis, ki govorita o obiranju hrušk v nasadu Leskovec tozda Sadjarstvo-poljedelstvo. Skupen pridelek sadja bo zaradi vremenskih ujm za polovico manjši, a bodo kljub temu nekaj sadja izvozili na zahod. O izvozu 150 ton jabolk v Belgijo preko Hmezada (ali nima tudi sozd izvoznih organizacij?) je poročal še Gospodarski vestnik 9. oktobra. Krški sadjarji bodo izvozili jabolka idared, jonagold in glo-ster. O inšpektorjih in kršiteljih Malo več reda so inšpektorji zahtevali v skladišču Mercatorjevega potrošniškega centra (tozd Standard) na Zagrebški cesti v Novem mestu, ko so ugotavljali nepravilnosti v trgovinah z živili, je zapisal Dolenjski list 29. oktobra. Zbral in zapisal: Jože Rozman Ob primernem nasvetu se je lažje odločiti. pri nakupu je bil 10-odstotni popust za razstavljeno pohištvo in 5-odstotni popust za sedežne garniture in preproge. Akcijska prodaja pohištva, kot je imenujemo, ni imela izključno komercialnega namena. Z njo je tozd Metlika želel predstaviti kupcem širom Bele krajine in sosednje Hrvatske najrazličnejše pohištvo. Prodajni prostor Blagovnice, kjer sicer prodajamo pohištvo, je premajhen in v njem ni moč razstaviti novosti, prodaja s pomočjo katalogov in prospektov pa je za prenekaterega kupca težja in zato možnost, odločiti se za nakup, zmanjšana. Za organizacijo razstave je treba pohvaliti Leopolda Švajgerja, poslovodjo Blagovnice, saj je uspela akcija tudi rezultat njegove zavzetosti.© prodaji in razstavi je dejal, da so imeli lani veliko težav z dobavnimi roki in so zato nekateri kupci negodovali, saj so morali čakati na naročeno blago tudi več mesecev. Letos se to ne bi smelo ponoviti, saj smo dobavitelje opozarjali na to že pri sklenitvi dogovorov za akcijsko prodajo. Jabolka v nasadih M-KK Sevnica so pomagali obirati tudi šolarji, pa se je obiranje kljub temu zavleklo. Na sliki so zadnje gajbice zlatega delišesa, nabrane v nasadu Čajne. Foto: Jože Rozman Ob devetmesečnem obračunu poslovanja Edita Žiberna — Delovna skupnost skupnih služb Kam se izgublja čisti dohodek? Kako smo v Mercator-Nanosu v devetih mesecih stega dohodka pa se je zmanjšal gospodarili in koliko smo ustvarili? Leto I Ljubljana, november 1981 št.: 7 Fakturirana prodaja trgovskega blaga na debelo in drobno se je v M-Nanosu v devetmesečju 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, povečala za 38%. Če ločeno gledamo grosistično in detajlistično prodajo, ugotovimo, da se je prodaja na drobno, v primerjavi z doseženo v lanskem devetmesečju, povečala za 41,4%, prodaja na debelo pa je naraščala nekoliko počasneje in je njen indeks 135,9. Ob upoštevanju porasta cen v trgovini na debelo in drobno in novih prodajnih zmogljivosti je jasno, da se je fizični obseg prodaje v letošnjem devetmesečju, v primerjavi z lanskim, zmanjšal tako v trgovini na debelo kot tudi v trgovini na drobno. Letni plan skupne fakturirane realizacije letošnjega devetmeseč-ja je bil dosežen 78,3 odstotno! Iz pregleda fakturirane prodaje in storitev po tozdih je viden najmočnejši porast prodaje v letošnjem devetmesečju, v primerjavi z lanskim, v tozdu Grosist Postojna (indeks 173,5), sledita pa mu tozda Sadje Dekani in Indus Koper. Pri tozdu Grosist so na tolikšen porast prodaje vplivale organizacijske spremembe, ne pa dejansko povečan fizični obseg. Devetmesečni plan so presegli vsi tozdi, z izjemo tozda Grosist Postojna. Bruto razlika v ceni je vse manjša Prodaja v letošnjem devetmesečju se je, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, povečala za 38%, masa bruto razlike v ceni (RVC) pa za 37,5%, na kar je vplivalo zmanjšanje povprečnega doseženega odstotka bruto RVC. Znižanje povprečnega letnega dohodka bruto RVC in povečan povprečni odstotek danih popustov s 4,4 na 4,6%) sta vplivala na znižanje povprečnega odstotka neto RVC, ki se je v primerjavi z lanskim devetmesečjem znižal za 1,06% na nabavno vrednost prodanega blaga oziroma s 14,5 na 13,4%, tako da smo v letošnjem devetmesečju presegli lanskoletno devetmesečno maso neto RVC za 33,8%, plan pa je dosežen 75,9 odstotno. Povprečno doseženi odstotek neto RVC se je, v primerjavi z lanskim devetmesečjem, znižal pri vseh tozdih, razen pri tistih, kjer so na povečanje vplivale organizacijske spremembe oziroma spremenjena struktura trgovskega blaga, ki ga posamezni tozdi prodajajo, ali storitev, ki jih nudijo. Celotni prihodek v skladu s planom Celotni prihodek M-Nanosa se je v letošnjem devetmesečju, v primerjavi z lanskim, povečal za 42,2% (brez TMI za 43,2%); letni plan je bil dosežen 76,6, brez TMI pa 76,5 odstotno. Prihodki od prodaje predstavljajo 96,8% celotnega prihodka M-Nanosa; ta odstotek je visok tudi v tozdih, kar vpliva na približno enake indekse rasti celotnega prihodka, kot so doseženi pri skupni fakturirani realizaciji prodaje. Delež skupnega prihodka v skupnem celotnem dohodku M-Nanosa se je povečal v tozdih Sadje in Indus, na ravni lanskoletnega devetmesečja je ostal delež tozda Oskrba, pri ostalih tozdih pa so se deleži znižali. Deleži celotnega prihodka tozdov Izbira, Trgovina in Grosist niso primerljivi s tistimi, doseženimi v lanskem devetmesečju, ker je pri teh tozdih prišlo 1. januarja oziroma 1. aprila letos do organizacijskih sprememb. Porabljena sredstva so prevelika Skupna porabljena sredstva M-Nanosa so v letošnjem devetmesečju znašala 3.001.173.879 dinarjev, kar je 45,7% več kot v devetmesečju lanskega leta. V analiziranem obdobju so bila za 8,3% višja od celotnega prihodka in sicer na račun 13,5 odstotne hitrejše rasti nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga (od celotnega prihodka). Materialni stroški so naraščali hitreje od celotnega prihodka v vseh tozdih, razen v Indusu, Grosistu in TMI. Pri vseh tozdih se je močno povečala postavka porabljenega materiala, surovin in električne energije in to na račun povečanja stroškov porabljenega goriva, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala, ogrevanja, vode ter električne energije in ovojnega materiala. Skupna porabljena sredstva so v vseh tozdih naraščala hitreje od celotnega prihodka in to zaradi znižanja bruto RVC ter na ta račun hitrejše rasti nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga. Rast vseh štirih kategorij omenjenih izdatkov (potni stroški, reklama in propaganda, reprezentanca ter izdatki za avtorske honorarje in pogodbe o delu) je bila na ravni de-.lovne organizacije v letošnjem devetmesečju počasnejša od rasti celotnega prihodka. Delež zgoraj navedenih stroškov v doseženem dohodku je znašal v lanskem devetmesečju 2,8%, v letošnjem pa le 2,73%, kar pomeni, da se je znižal za 2,5%. Dohodka je malo Dohodek M-Nanosa je v devetmesečju letošnjega leta znašal 366.340.728 dinarjev, kar je 18,7% več kot v lanskem primerjalnem obdobju, letni plan pa je bil dosežen 69,7 odstotno. Brez upoštevanja doseženih rezultatov tozda TMI je slika le nekaj boljša: lanskoletni devetmesečni dohodek je presežen za 18,9%, letna planirana masa dohodka pa je dosežena 70,7 odstotno. Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka po tozdih je pri vseh tozdih rast dohodka, v primerjavi z doseženim v lanskem devetmesečju, precej počasnejša od rasti celotnega prihodka. Redni dohodek v masi in na zaposlenega se je v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem zmanjšal v vseh tozdih. Deleži dohodka tozdov v dohodku celotne delovne organizacije so se povečali v vseh tozdih, razen v tozdih Izbira, Grosist in TMI. Pri tozdu Izbira vpliva na zmanjšanje deleža dohodka v dohodku delovne organizacije v devetmesečju 1981, v primerjavi z lanskim devetmesečjem, pripojitev grosistične prodaje prehrambenega blaga k tozdu Grosist. M-Nanos je v devetih mesecih lanskega leta namenil za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka 30,8%, preostali delež, 69,2%, pa je prikazan kot čisti dohodek DO. V letošnjem devetmesečju se je delež obveznosti iz dohodka povečal za 15,3% in znaša 35,5%, delež či- na 64,5%. Obveznosti za financiranje skupne in splošne porabe ter delovne skupnosti DO so v devetih mesecih letošnjega leta naraščale hitreje od dohodka, delež skupne in splošne porabe ter drugih obveznosti pa se je povečal za 12,1 na 16.6 odstotka (tu ima močan vpliv spremenjeno financiranje SIS za zdravstvo). Delež za financiranje delovne skupnosti DO se je povečal s 5,8 na 6,8 odstotka, delež obresti za kredite se je zmanjšal za 10.6 odstotka na 10,4 odstotka, delež za prispevek sozdu z 1,3 na 1 odstotek, pospešena amortizacija pa z 1 na 0,7 odstotka. Kam se nam je izgubil čisti dohodek? Glede na to, da so obveznosti iz dohodka naraščale v devetmesečju tega leta hitreje od dohodka, je doseženi čisti dohodek le 10,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lanskega leta, letni plan pa je dosežen 64,4 odstotno. 81,9 odstotka čistega dohodka predstavljajo bruto OD, 5,1 odstotka sredstva za stanovanjsko izgradnjo, 13 odstotkov pa ostanek čistega dohodka, ki je zaradi hitrejše rasti bruto OD od dohodka in čistega dohodka za 31 odstotkov nižji kot v lanskem devetmesečju. Osebni dohodki so v letošnjih devetih mesecih naraščali 46 odstotkov hitreje od dohodka, tako da je izplačani znesek bruto OD za 6.791.966 dinarjev višji od možnega za izplačilo po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka (brez upoštevanja TMI). Pri tozdu TMI predstavlja doseženi čisti dohodek le 74,8 odstotka izplačane mase bruto OD, preostali del, 4.371.350 dinarjev pa izkazuje preveč izplačane OD oziroma doseženo izgubo tozda, tako da znaša celotni prekoračeni znesek delovne organizacije 11.163.316 dinarjev. Osebni dohodki so v primerjavi z doseženim dohodkom najhitreje naraščali v tozdu Grosist Postojna, kjer je bila njihova rast za 2,5 odstotka hitrejša od rasti dohodka. Osebni dohodki so nizki Povprečni nominalni čisti OD na zaposlenega je v letošnjih devetih mesecih znašal 9.420 dinarjev, kar je 5,4 odstotka več kot v I. polletju tega leta in 25,6 odstotka več kot v enakem obdobju preteklega leta. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov ugotavljamo, da so se realni čisti OD na zaposlenega v letu dni po posameznih tozdih znižali za 16 do 20 odstotkov. Povprečni izplačani čisti OD na zaposlenega v M-Nanosu v letošnjem devetmesečju zaostaja za doseženim v trgovini in gospodarstvu SRS v prvih sedmih mesecih 1981 za približno 10 odstotkov. Podpovprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega so bili v devetih mesecih tega leta izplačani v tozdih Izbira, Indus, Trgovina in TMI, ostali pa presegajo povprečje M-Nanosa. Kako smo razdelili ostanek čistega dohodka? V letošnjem devetmesečju doseženi nominalni ostanek čistega dohodka je za 31 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Znaša 30.546.048 dinarjev, brez odbitka izgube TMI pa 35.008.457 dinarjev. Izguba tozda TMI znaša 4.462.409 dinarjev. V primerjavi z lanskim devetmesečjem se je povečala za 71,6 odstotka, nastaja pa iz že znanih vzrokov - neusklajenih nabavnih in prodajnih cen ter nerednega pokrivanja teh razlik s strani občine in republike. Ostanek čistega dohodka M-Nanosa je bil začasno razporejen na poslovni sklad (10.845.493 dinarjev), rezervni sklad (7.491.407 dinarjev) in sklad skupne porabe (12.118.089 dinarjev). Še vedno nas pestijo zaloge Skupne zaloge trgovskega blaga so se v devetih mesecih tega leta, v primerjavi s 1.1.1981, povečale za 13 odstotkov. V zadnjih treh mesecih letos so se zaloge trgovskega blaga znižale za 7,5 odstotka (maloprodaja za 5 odstotkov, grosistične pa za 10 odstotkov). Povprečne dosežene zaloge trgovskega blaga znašajo v letošnjih devetih mesecih 700.899.333 dinarjev, kar je 32,7 odstotka več kot v lanskem primerjalnem obdobju in 24 odstotkov nad povprečnimi planiranimi. Obračanje zalog trgovskega blaga se je v devetih mesecih tega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, neznatno izboljšalo in sicer so se zaloge v lanskem devetmesečju obrnile 4,64 krat, v letošnjem pa 4,85 krat. Na 4,5 odstotka povečanja obračanja na ravni DO vpliva hitrejše obračanje zalog v tozdih Sadje Dekani in Grosist (pri slednjem vpliva na hitrejše obračanje spremenjena struktura prodanega trgovskega blaga), pri vseh ostalih tozdih pa je obračanje v letošnjih devetih mesecih počasnejše kot v lanskem primerjalnem obdobju. Dejanska produktivnost je upadla Produktivnost, gledana skozi prodajo na zaposlenega, se je v letošnjih devetih mesecih, v primerjavi s preteklim primerjalnim ob- dobjem, povečala za 34 odstotkov. Ob upoštevanju porasta cen v trgovini na debelo in drobno pa ugotavljamo, da se je fizični obseg prodaje na zaposlenega znižal za približno 11 odstotkov. Dohodek na zaposlenega se je povečal (nominalno), v primerjavi z lanskim devetmesečjem, za 15,9 odstotka. Dohodek podskupine dejavnosti SRS, dosežen v letu 1980, smo v devetih mesecih tega leta dosegli 85,7 odstotno. Če primerjamo porast dohodka na zaposlenega po tozdih v obdobjih, ki ju primerjamo, ugotavljamo, da se je realni dohodek na zaposlenega v letošnjih devetih mesecih, v primerjavi z lanskim, zmanjšal v vseh tozdih, najmočneje pa v tozdih Grosist in Trgovina. Pri tozdu Grosist je opazen še nadaljnji padec dohodka na zaposlenega v tretjem trimesečju, v primerjavi z doseženim v I. polletju letošnjega leta. Ekonomičnost je vse manjša Celotni prihodek je v devetih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z lanskim devetmesečjem, naraščal v vseh tozdih počasneje od porabljenih sredstev, iz česar izhaja, da se je doseženi celotni prihodek na 100 dinarjev porabljenih sredstev znižal v vseh tozdih. Na ravni delovne organizacije smo v devetih mesecih lanskega leta dosegli 115 dinarjev celotnega prihodka na 100 dinarjev porabljenih sredstev, v letošnjem devetmesečju pa le 112,2 dinarja, kar je 2,4% manj kot lani. Rentabilnost je nižja Zaradi povečanja zalog trgovskega blaga in aktiviranja naših zalog so se v letošnjem devetmesečju, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva Struktura delitve dohodka v devetmesečju 1981 v primerjavi z devetmesečjem 1980 in planom 1981 elementi devetmesečje 80 plan 81 devetmesečje 81 4:2 indeks 4:3 - dohodek 100,0 100,0 100,0 — — : - del za obresti 10,6 8,8 10,4 98,1 118 - del za prispevke in davke 12,1 13,1 16,6 137,2 126 - del za prispevek DO 5,8 6,2 6,8 117,2 109 - del za prispevek SOZD 1,3 1,0 1,0 76,9 100 - pospešena AM 1,0 1,1 0,7 70,0 63 - čisti dohodek U 69,8 69,8 64,5 93,2 92 Zadnja seja delavskega sveta tozda Grosist je bila dolga in burna. Slabi poslovni rezultati zahtevajo tudi ukrepe gospodarske in organizacijske narave, ki niso in tudi ne morejo biti vselej v skladu z interesi vsake enote ali organizacijske skupine. Tokrat je bilo potrebnega največ prepričevanja o upravičenosti ukinjanja potniške službe za lastno maloprodajo in tistih zalog, ki pomenijo nepotrebno podvajanje, s čimer vežemo velika obratna sredstva, ki jih nimamo na razpolago. Fotoarhiv M-Nanosa. Precej glasen je bil tudi sestanek osnovne organizacije ZK tozda Grosist. Komunisti so ocenili svoje delo v preteklem obdobju dogovorili za tekočo aktivnost, ki naj bi bila prilagojena sedanj^ razmeram in aktualnim problemom. Obveze komunistov tozda GroSlS niso majhne, zato se bodo morali res dobro organizirati in poskrbeti ? to, da bo tistih komunistov, ki bodo stali ob strani, čim manj Fotoarh1 M-Nanosa. ^ nanos ravni DO povečala za 34,7%, dohodek pa le za 18,7%. V lanskem devetmesečju je znašal dohodek 21,69 dinarja na 100 dinarjev povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, v letošnjem devetmesečju pa 19,11 dinarja. Letni Plan je dosežen 62,1 odstotno. Delež OD v dohodku je znašal v letošnjem devetmesečju 52,8%, kar presega lanskoletnega devetmesečnega za 2,3%, planiranega m 10,5%, dosega pa raven (100%) deleža podskupine dejavnosti SRS v letu 1980. Zaključek Iz ugotovitev, ki se prepletajo analiziranju doseženih rezulta-lov poslovanja tozdov in DO kot celote v devetih mesecih letos, v Primerjavi z enakim obdobjem la-Pi> ter planom, ki smo si ga zastavili za letošnje leto, izhaja, da se Položaj trgovine na drobno, Predvsem pa na debelo, iz obdob-Ja v obdobju slabša. Fizični obseg prodaje, kljub ak-hviranju novih investicijskih na-Jožb v II. polletju oziroma decembra 1980, tako v masi kot na zaposlenega pada. Lahko bi rekli, da je vzrok temu padanje kupne moči Prebivalstva, ki je posledica (•manjšanja realnih osebnih dohodkov in tudi nekaterih širših hkrepov za gospodarsko ustalitev, m vpliva na pomanjkanje posameznih proizvodov na tržišču. Po-mbljena sredstva naraščajo v vseh ozdih hitreje od celotnega prihodka in sicer na račun hitrejše rasti nabavne vrednosti prodane-trgovskega blaga oziroma pa-h^nja trgovske razlike v ceni (zamrznjene marže), kakor tudi zara-m hitrejše rasti nekaterih materinih stroškov (električna ener- Mercao' nanos gija, voda, stroški ogrevanja, papir ter gorivo oziroma transportne storitve). Zaradi hitrejših rasti nekaterih postavk v skupnih porabljenih sredstvih, v primerjavi z rastjo dohodka od prodaje oziroma celotnega prihodka, je indeks preseganja dohodka M-Nanosa, v devetih mesecih letos, v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar za 23,5 indeksnih točk oziroma za preko 50% manjši od indeksa porasta celotnega prihodka. Znižanje ekonomičnosti v trgovinskem poslovanju vpliva na močan izpad dohodka v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem. Ugotavljamo tudi, da je kljub izpadu dohodka naraščala skupna in splošna poraba in to trikrat hitreje od rasti dohodka (delno vpliva tudi sprememba pri financiranju SIS za zdravstvo). Iz tega sledi, da je nominalna vrednost čistega dohodka, doseženega v letošnjih devetih mesecih, le 10,6% lanskoletne devetmesečne. Cisti osebni dohodki pa so v težnji, da ne bi realni čisti osebni dohodki na zaposlenega padli preko 15% (dejansko so padli za 16 do 20%), naraščali 46% hitreje od dohodka in 2,5 krat hitreje od rasti čistega dohodka. Vse navedene hitrejše rasti ter padanje dohodka z drugimi povprečno uporabljenimi osnovnimi in obratnimi sredstvi končno vplivajo, da je ostanek čistega dohodka M-Nanosa nominalno za 31% nižji kot v lanskem devetmesečju, da o realnem padcu sploh ne govorimo. Po razporeditvi dela ostanka čistega dohodka na sklad skupne porabe in pokritju družbenih obveznosti ne ostane za lastno razširjeno reprodukcijo skoraj nič. Odraz uspešnosti ali neuspešnosti našega dela ni le kakovostna po-tiirr a Pro • Marij;) *zkira 80 seje komisije za delovna razmerja, ki jo vod dnevno afranova’ vedno živahne in zanimive, čeprav so vprašanja m lahko r1 redu yčasih zelo zahtevna in težka. Tudi tokrat ni bili Vaniskr> 0rn‘sha je obravnavala prošnje za dodelitev posojil za stano datki- F*3 ie bilo odločanje težko, dokazujejo tile po sredstev de^avcev Je skupaj prosilo za 15 milijonov dinarjev posojil Vezavo Dza/(tanc?vanjsko izgradnjo pa je bilo le 2 milijona, ki sta se: ibstveno Podvojila. Tako velike potrebe so predvsem odra: Cev za nov°Ve<:"'ane®a mferesa za individualno gradnjo (kar 49 prosil ?daptaCH °p’adnjo). Seveda pa je treba imeti ustrezen odnos tudi d< ki so prav i a^eiaiTa s' žebj° urediti svoj stanovanjski standard tisti nirnamo u't°ma naimanj zahtevni. Prav za namene adaptacij p; kju kreditr, rezrdb normativnih določb, zato nastajajo pri odobrava v nepotrebne težave. Fotoarhiv M-Nanosa Iz dela samoupravnih organov delovne organizacije Franc Čuk — DSSS Izvršilni odbor delavskega sveta je imel 23. oktobra sejo, na kateri je zlasti obravnaval osnutke samo- upravnih splošnih aktov. Že v začetku je bilo v poročilu o izvrševanju sklepov zadnje seje poudarjeno, da je skrajni čas, da se lotimo delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi ugotavljanja učinkovitosti dela. Merila je treba uporabljati v celoti in ne samo deloma, saj na primer merilo realizacijo v PE, brez upoštevanja ostalih meril, zlasti pa dosežene razlike v ceni, koeficienta obračanja zalog in drugih meril, privede do točkovnih vrednosti, ki niso v skladu z rastjo dohodka. Prav zato se je treba takoj in dosledno, po veljavnem pravilniku, lotiti ugotavljanja sredstev za OD in v primeru ugotovljene potrebe po spremembi pravilnika tudi izvesti postopek za spremembo posameznih določb. Izvršilni odbor je nato obravnaval osnutek srednjeročnega plana M-Nanosa in ga dal v predhodno obravnavo. Obenem je bil določen rokovnik aktivnosti za sprejem planskih aktov, in sicer: - prvi osnutek planskih aktov tozdov in DO za leto 1982 naj bo pripravljen do 10.10. (že izvedeno); - predlog plana tozdov in DO naj bo oblikovan do 20.11.; Pri tem moramo poudariti, da so planski akti za prihodnje leto pripravljeni na osnovi rezultatov poslovanja v I. polletju letošnjega leta oziroma ocen za prvih devet mesecev tega leta. V skladu z zakonskimi načeli kontinuiranega planiranja bodo planski akti usklajeni v začetku prihodnjega leta. Na podlagi zakona o temeljih sistema in družbeni kontroli cen je bilo potrebno pripraviti samoupravni splošni akt o oblikovanju cen. Zakon dopušča več možnosti. Za nas pride v poštev ali pravilnik v vsaki temeljni organizaciji ali skupni sporazum, saj gre za oblikovanje cen v prometu na debelo in na drobno ter v lastni proizvodnji, torej v dohodkovno povezanem procesu. Osnutek sporazuma je bil dan v nadaljnji postopek sprejemanja. Investicijsko vzdrževalna skupina, bolj znana pod imenom »gradbena grupa«, je bila zelo slabo opremljena z orodjem in drugimi delovnimi sredstvi. Od 1. 7. dalje je v sestavi delovne skupnosti DO (prej v tozdu Transport). Sama delovna skupnost nima svojih sredstev, s katerimi bi lahko tehnično opremila to skupino tako, da bi bila sposobna hitro opravljati vsa dela investicijskega vzdrževanja, ki jih ni ravno malo. Zato je bil izoblikovan predlog samoupravnega sporauuma o združevanju sredstev za investicijsko vzdrževalno skupino in sicer po načelu opravljanja uslug in dohodkovne zmožnosti temeljnih organizacij. Skupno je treba združiti 1.762.700 dinarjev za nabavo osnovnih sredstev in 107.000 dinarjev za orodje in drugi drobni inventar. Delavski svet je sprejel tudi predlog novega pravilnika o inventurah. Obeta se nam napredek pri gradnji prodajaln na podeželju Drago Ponikvar — DSSS Rešitev v montažni gradnji Čeprav sta življenjski prostor in delo Mercator-Na-nosa znana, se zdi potrebno, da tako delavcem kot potrošnikom naše delovne organizacije predstavim vsakodnevno delo in težave. Pri tem mislim predvsem na lokacijo sedanjih prodajaln, neprimernost objektov in na investicijsko naravnanost naše DO. Na reševanje teh vprašanj odločilno vplivajo predvsem število potrošnikov, njihova kupna moč in prometne veze. S tem v zvezi je treba tudi dobro poznati geografsko sestavo področja prodaje in obstoječe trgovinske prostore, v katerih naši delavci prodajajo Najbolj oddaljene prodajalne od sedeža organizacije ima tozd Izbira iz Postojne. Poslovalnice, s katerimi opravlja in gospodari, so celo v reški občini, v krajevni skupnosti Čavle, kjer ima tozd na območju desetih kvadratnih kilometrih devet poslovalnic. Objekti, v katerih so poslovalnice so v privatni lasti in so različno veliki. Ob slovenski obali je stanje boljše, saj imamo veliko poslovalnic v zakupu od družbenega sektorja, veliko jih je last naše organizacije, so pa tudi primeri, ko so prodajalne v privatnih prostorih Zelo slabo urejene prodajne prostore imamo v postojnskem, sežanskem, cerkniškem in čabranskem ter v Ajdovščini. Povsod gre za mešanico vsakovrstnega lastništva prodajnih prostorov, zato ni čudno da imamo vsakodnevne odpovedi in izsiljevanja najemnin. S tem v zvezi imamo velike stroške in večkrat nove lokacije, s katerimi pa se potrošnik le poredko sprijazni. Negodovanja potrošnikov in naših delavcev so nas prisilila k razmišljanju o izboljšanju trenutnega stanja. Investicijska služba je po nalogu strokovnega kolegija pričela pri projektantih, ekonomistih in izvajalcih gradbenih del zbirati podatke o hitri in ceneni gradnji prodajnih prostorov v manjših zaselkih, ki so na prodajnem področju M-Nanosa. Po daljših skupnih posvetih s strokovnjaki z vseh področij smo se zedinili in dali predlog poslov-dnemu odboru in direktorjem tozdov, da bi postopoma, po področ- jih, v vseh zaselkih in manjših krajih, kjer nimamo lastnih prostorov gradili manjše montažne prodajalne. V zvezi s študijami in predlogi strokovnjakov smo pričeli tudi z izdelavo inačice in konstrukcije, ki bi prišla v poštev za našo potrebo in naš prostor. Sprejeta je bila inačica SGP Primorje Ajdovščina - betonski skelet s polnili. Polnila so toplotno in zvočno izolirana, tako da je dosežen zadovoljiv količ- ’ nik toplotne izgube. Objekt bo grajen na točkovnih temeljih z vzdolžnimi nosilci. Streha bo dvokapnica, krita s pločevino ali salonitnimi ploščami. Strešna konstrukcija bo v celoti armirano betonska in primerno izolirana. Osvetljevalna in izložbe- • na okna bodo nameščena v fasadi, tako da bo stavba funkcionalna in bo imela lep videz. Tlaki v prosto- • rih bodo izdelani po želji investitorja. Notranje predelne stene bodo v pretežni meri zidane, del sten pa bo zastekljen. Oprema proda- ■ jalne in ostalih prostorov bo standardna, skladišča pa bodo ločena od prodajnih prostorov. Velikost objekta bo 2110 x 950 m torej približno 200 m2 Od tega bo 81 m2 čistih prodajnih prostorov, bife bo meril 30 m2, sanitarije, garderobe in hodniki 36 m2, kurilnica 10 m2, ostali prostori pa bodo namenjeni skladiščem. Prvi takšen objekt nameravamo zgraditi v krajevni skupnosti Razdrto v občini Postojna. Zemljo za gradnjo tega objekta nam je brezplačno odstopila krajevna skupnost. Izdelano imamo že tudi lokacijsko dokumentacijo in izdano lokacijsko odločbo z vsemi soglasji, glavni projekti pa so v zadnji fazi izdelave. Denarna sredstva so že zagotovljena. Začetek gradnje je predviden v mesecu decembru. — M ■Jg MB gHUj tii Trgovec Jaka Humor v delovni halji Franček iz Kopra Skriti mikrofon Če pozorno prisluhneš ljudem, ugotoviš, da bo treba masovno v ; šolo - za slovenščino in ritmiko. Zakaj? Preberi, pa ti bo jasno! Ampak, kako prisluhniti lju- dem? Ja, najlažje s skritim mikrofonom! V marsikateri blagovnici je kadilnica, imenovana tudi rekreacij- ski prostor za pljuča. Tu se občasno (sedaj, ko ni kupcev, tudi pogostokrat) dobijo na klepet naša mlada in srednja generacija (stare generacije pri ženskah sploh ni, stari moški pa ne kadijo). Tu so odlomki pogovorov, ki s pristnostjo domačih izrazov povedo, kateri generaciji kakšen pogovor pripada. »No, pa smo tam. Solata je šla gor za 5 din, mleko zadnjič, da o mesu sploh ne govorimo. Če bo šlo tako naprej, bo za crknit!« »Včeraj je blo fajn v disku. Plesala sem z enim perfektnim šmin-kerjem. Osvajala sem ga, pa me sploh ni šmirglal - kot da sem megla!« »Ne vem, kaj naj kuham. Mineštro imamo od včeraj, kupila bom še dva zrezka in za naju s ta starim bo. Smrklja, ki ne je ne to ne ono, pa naj gre v r... Dala ji bom rdečega, pa naj gre na pizzo.« »Ti, posodi mi nekaj love. Imam randi z nekim trotom. Saj veš, da mora biti vse O. K.« »No, kaj takega pa še ne! Kupiš mal mlekca, kruha, meška, sirčka, glaž vinčka in toaletni papir, pa je že šel ta velik jur po gobe! Na, poglej, vse je spokano v vrečko od Pika. KoFko bi šele bilo, če bi napolnila Nanosovo vrečko!« »Jaz ne šlivim starih štosov. Zadnjič smo šli na en drink, na viski in eno pizzo, pa ti pride en frajer. Nasmeh kot reklama za Co-ca Colo, oblečen kot Travolta -pravi šminker. Ko me je pogledal, me je kar zvilo.« »Ej, ko bi vedeli, kako me trga v križu. Dobila sem neke arcnije iz Trsta, pa nič ne pomaga. Moram na eno pasežado v toplice.« »Joj, tako sem shujšala, da mi spodnja embalaža stalno dol leze. Imam isti občutek, kot da sem na randiju. Uh, da te zvije, kakšen seksič sem včeraj gledala na TV Friuli!« »Ti, kaj pa ta stara spet kriči po oddelku? Sigurno jo je stari doma razjezil!« »To vam povem, počutim se še vedno kot pri 18 letih - nič se ni spremenilo. Ja kdo hudiča pa je nastavil ta mikrofon!? Da ne grej o tile drati v šerifovo pisarno????« »Reši se, kdo se more, šerif prihaja!« P. S. Vsaka podrobnost z blagovnicami, osebami in pogovori je zgolj naključna. Kori in Venci Kori: Ne vem, kaj naj storim. Že devetim sem dolžan, pa si moram vseeno sposoditi kakšen fičnik! Venci: Ja, danes je težko dobiti denar - še banke so suhe kot poper. Kori: Pa ti, nimaš nič v žepu? Venci: Menda si že pozabil, da si dolžan samo šestim, če mene od-šteješ. Tokrat zaprosi kakšnega velikega. Kori: Saj sem že - kar direktorja sem pobaral za nekaj stotakov. Venci: No, in koliko ti je dal? Kori: Nič! Veš mi je rekel? Ce vse skupaj zračuna, da je on večji revež od mene! Venci: Ja, ti razumeš, da je to res možno. Če je dal denar za hišo, za avto, za... je morda res čisto suh in je verjetno tudi on devetim dolžan!? nanos Nanosov vestnik, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Franc Glažar (telefon: (067) 21-441) - Tisk ČGP Delo - Naklada 11.600 izvodov NOVICE mmmmrnrn IZ SEVEROVZHODNE jfsafisSf© SLOVENIJE Leto I Ljubljana, november 1981 št.: 10 Izlet v Beograd in na E>erdap Stanislav Graj — M-Univerzal S solznimi očmi mimo grobnice... Osnovna organizacija : Zveze sindikatov Merca-tor-Univerzala Lendava je organizirala izlet v Beograd, na ogled hiše cvetja, ter na Derdap. Izlet je potekal v treh izmenah in to 5. in 6., 12. in 13. ter 19. in 20. septembra. Izleta se je v vseh izmenah udeležilo 200 delavcev, kar je dve tretjini vseh zaposlenih. Zgodaj zjutraj, takoj po polnoči, smo z avtobusne postaje krenili proti Beogradu. Vsi zaspani smo si iskali čim ugodnejše mesto za sedenje, saj je bila pred nami dolga pot. Do prvega postanka smo skoraj vsi spali; le redki so premagovali spanec s pogovorom in šalo. Po prvem postanku in jutranji kavi je tudi v avtobusu zaživelo. Pogovor je stekel, torbice in potovalke so se odprle, jutranja lakota je bila potešena, ženski spol se je začel ukvarjati s svojim videzom in tudi Beograd je bil že blizu. Okrog devetih smo prispeli v glavno mesto in takoj odšli na ogled hiše cvetja. Vključili smo se v dolgo kolono, ki je že stala pred nami in se počasi pomikala proti grobnici. Čeprav smo se pomikali več kot uro, nam je čas hitro minil v pričakovanju, da se še enkrat poklonimo zadnjemu počivališču našega dragega voditelja, tovariša Tita. Zamišljeni, resni, mnogi s solzami v očeh, smo tiho stopali mimo... Potem smo obiskali Avalo, kjer smo se tudi slikali in obiskali muzej revolucije. Sledila je namestitev v hotelu, kjer nas je čakalo tudi kosilo. Bili smo ga že potrebni, na kar so nas opozorili prazni želodci. Po kosilu smo imeli do šestih popoldne prosto. Mnogi so hiteli v mesto, nekateri pa so počivali v sobah, utrujeni od napornega potovanja. Zvečer smo obiskali Ka-lemegdan in občudovali nočno panoramo mesta. Drugega dne smo se zgodaj odpeljali z gliserjem proti Derdapu. Donava nudi čudovit razgled in vožnja je bila enkratno doživetje. Po vrnitvi v Beograd smo zopet sedli v avtobus in krenili proti domu. Modna revija na Ptuju Kristina Antolič — MIP Ptuj Modeli za vse priložnosti V so»»to, 24. oktobra je delovna organizacija Mer-cator-Izbira Panonija v veliki dvorani TGA v Kidričevem priredila že tradicionalno revijo s plesom. Dvorana, ki sprejme približno 500 ljudi, je bila zasedena do zadnjega kotička. Obiskovalci so si ogledali številne modele domačih proizvajalcev, med katerimi je bil tudi naš tozd Zaščita, obrat Modna konfekcija, ki v zadnjem času žanje lepe uspehe. Mariborske manekenke so pod strokovnim vodstvom režiserke Pavle Mavrin prikazale različne modele zimske garderobe, ki jo prodajajo v vseh tekstilnih prodajalnah našega tozda Maloprodaja. Naši aranžerji so posebej za to priložnost okusno aranžirali steno odra. Seveda nismo pozabili na bližajoče se praznovanje, slavja in podobno. Dolge večerne obleke, ki so jih nosile prikupne maneken- ke, so marsikatero obiskovalko dvignile s sedeža. Še sreča, da cene niso bile vidne. Največ aplavza sta požela plesni par Viktorija Tomič in Fredi Novak, državna prvaka v športnem plesu, ki sta gledalce močno navdušila. Marsikateri od obiskovalcev si je po tihem zaželel vsaj delček njunega plesnega znanja. Gledalci so z navdušenjem sprejeli tudi prikaz oblačil, kakršna so nosili naši pradedki in prababice. Prikaz je vodil čevljar Ivan Galun iz Prvenec, ki je ob vsakem modelu na kratko povedal, kdaj so ga nosili. Novinar mariborskega Večera je za šalo napisal: »Bolje bi bilo prikazati nove modele, vendar po starih cenah.« Na reviji sta nastopila tudi Viktorija T Ne n?marieV' 1 te!« Vplx ?Ze ~ Pai ?-arUm?,ašanJe »kam« te zaprt? ^anka na k denar d ’ Pošta> s kat' Stenar J, ?°v’ Pa ^te a1??dariti P^e Smo čez mejo vali. Vse je bilo v temi! Pozabili smo, da je Irak v vojni. V prijetno klimatiziranem avtobusu smo se odpeljali v mesto. Ulice so bile brez razsvetljave, videli smo le bolj ali manj uspešno zasenčene snope avtomobilskih luči. Promet je podoben kaskader-skim nastopom; velja pravilo močnejšega in odločnejšega voznika. Po polurni vožnji smo prispeli v začasno bivališe v centru Bagdada. Vroče je bilo kljub prezračevalnim napravam, saj te ne zmorejo predelati vročega zunanjega zraka v prijetno klimo. Preostali delček noči sva tako ali drugače predremala. Ob šestih, po naše ob štirih zjutraj, se že začne delovni dan. Bil je petek in po koranu je to dela prost dan - po naše nedelja. Kljub temu sva se napotila v našo delovno enoto, kjer sva našla ljudi pri delu. Pojasnili so nama, da je teden prekratek, zato delajo tudi na proste dni in ker se bo prihodnji dan pričel bajram, praznik podoben našemu božiču, so morali delati še bolj, ker domačini tudi naslednje 3 dni ne bodo delali. Lepa reč! Kaj pa midva, ki sva prišla zato, da bi najine stvari čimprej uredila in se še enkrat vrnila domov, preden se dokončno preseliva na opravljanje delovnih nalog v Iraku? »Vse bo v redu,« so nama pojasnili, »Jugoslovani ne praznujemo.« Takoj smo izdelali delovni načrt. 55 stopnij v senci Jutro je bilo v Bagdadu praznično. Mesto je bilo okrašeno, podobno kot pri nas za novoletne praznike, le malo bolj skromno. Sonce je že zgodaj zjutraj vstrajno grelo in dvigalo temperaturo. Pred odhodom na naše gradbišče je že doseglo 50° C. Skoraj dve uri smo se z vozilom prebijali skozi močan promet. Plašno smo opazovali ob cesti razbitine, rezultat dokaj pogostih, praviloma težkih prometnih nesreč. Prebili smo se na rob mesta in bili na začetku štiripasovne avto ceste, ki vodi proti našemu gradbišču. Pot smo nadaljevali mimo redkih naselij in industrijskih objektov, nad katerimi lebdijo protiletalski zaščitni baloni in jih varujejo pred napadi iz zraka. Približali smo se pasu zelenja, bujno rastočih palm, ki ne dajejo slutiti, da ste že na pragu puščave. In nenadoma je tu: okrog in okrog rumenkasto siv pesek, poraščen z redkimi lišaji, na katerih se tu in tam pase čreda posebne pasme ovac. Ob cesti smo srečevali domačinke, sedeče na osličkih, ki so nosili neke vrste seno. Na obzorju smo zagledali telekomunikacijski stolp, pri katerem je treba zaviti na prašno puščavsko cesto. Ob cesti so majhne kmetije, ob njih črede ovac. Hiše so praviloma grajene iz blata in »armirane« s palmovimi listi. Tu in tam je na ravni strehi videti TV anteno. Puščavsko naselje in gradbišče Približevali smo se oblaku prahu, ki so ga dvigali gradbeni stroji naših delavcev. Cesta se je izgubljala in spet pojavljala. Nekje smo že videli spodnji ustroj nove ceste, ki bo vodila na naše gradbišče. Končno smo se ustavili pred našimi delavci na ogromnih modernih gradbenih strojih. S precejšnjo mero previdnosti smo vprašali, kako je. Odgovor je prišel v slovenščini, čeprav od človeka, ki je bil po oblačilu pravi Arabec. Na glavi zajetna ruta, zvita v turban, ki ščiti tudi vrat, namesto delovne obleke dolga srajca in opanke. »Ali je zelo vroče?« »Danes še kar gre - pravijo, da je v senci 55° C.« Kako je le mogoče, da naš človek to zdrži na soncu in v objemu jeklene gradbene mehanizacije, katere motorji prispevajo dodatno vročino? Vozili smo se naprej po cesti, ki ,odi v naše naselje. Po vsej širini je bila polita z redkim mazutom; ta jecenejši kot voda in bolje preprečuje dviganje prahu izpod koles kamionov, ki vozijo gradbeni material. Ustavili smo se pred kontejnerskim naseljem, v katerim živi približno 300 naših delavcev. Celotno naselje je obdano z gradbeno mehanizacijo, ki že čaka na razširitev gradbenih del. Vodja gradbišča si je oddahnil, ko nas je spoznal, še posebej pa je bil vesel, da je prišel z nami tudi zdravnik, ki bo vodil zdravstveno službo v naselju. Smejal se je našemu kratkemu sopenju zaradi vročine in prahu ter nas povabil v svoj kontejner, ki je njegov delovni prostor. Ob prijetno svežem zraku iz ventilacije smo lažje zadihali, še posebej pa smo bili veseli hladne oranžade. »Kdaj boste končno prišli in prevzeli skrb nad prehrano, nastanitvijo in družabnim življenjem naših ljudi?« Skozi okno smo videli prve hiše dokončnega naselja, kjer bomo opravljali naše delo. »Ko boste imeli za nas vse pripravljeno!« se je glasil naš odgovor. Izvedeli smo, da bo to približno čez mesec dni. Odšli smo na gradbišče naselja. Na stotine pridnih rok naših delavcev deluje kakor na mravljišču. Objekt za objektom dobiva svojo končno podobo. Kljub težkim delovnim pogojem delavci delajo po sedanjem terminskem planu in odpravljajo zamude iz objektivnih vzrokov. Ko bi tako delali doma... Po vrnitvi v začasno naselje smo se pred kosilom pogovarjali z delavci. Kljub pogojem dela in bivanja je delovna morala na višku in storilnost visoko nad normirano. »Vse bomo zdržali,« pravijo, »saj je blizu dan, ko se bomo preselili v novo naselje, kjer. bomo po delu lahko živeli človeku primerno življenje!« Stopili smo v jedilnico. Majhen prostor, primeren za 50 ljudi, ob njem pa kuhinja enakih zmogljivosti. Ni besed, s katerimi bi našim ljudem izrazili priznanje za voljo in strpnost, s katero se jih v teh prostorih zvrsti 450! Še bolj laskavo priznanje pa zasluži osemčlanski kolektiv kuhinje, ki v tej stiski pripravlja takšne količine izredno okusne hrane. Po kosilu se življenje v naselju umiri. Ponoven pričetek dela je ob 16. uri, ko peklenska vročina poje-njuje. Hromijo le veliki tovornjaki, ki neprekinjeno dovažajo material. Pred naseljem smo opazili kolono Integralovih tovornjakov, ki so prispeli iz Jugoslavije. Šoferji so se zadovoljno smejali, saj je bila za njimi desetdnevna naporna pot in blago je nepoškodovano prispelo na cilj. Tudi oni so bili pred pričetkom razkladanja povabljeni na kosilo. V kontejnerju smo razpravliali ob razgrnjenih načrtih in preverjali določila naše pogodbe. Vse bolj smo bili obremenjeni s pričakovanji naših ljudi, da se jim bo življenje v naselju normaliziralo, ko bomo pričeli z našo dejavnostjo. Sicer laskavo priznanje, ki pa je obenem izziv odgovornosti, katero z našim bodočim kolektivom prevzemamo. Tako se je iztekal delovni dan sredi puščave in pred nami je bila zopet naporna pot v Bagdad, kjer smo začasno prebivali. Zadovoljni s potekom dneva smo se vračali, razmišljajoč, kako bi izglodalo blagostanje doma, v Jugoslaviji, če bi delali tako, kot smo videli delati delavce tega dne. Mogoče bi bilo tudi pri JAT-u drugače. S strokovne ekskurzije Mirko Vaupotič - M-Sadje zelenjava Bili smo na Koprskem Pod besedo izobraževanje si vsakdo takoj predstavlja šolske klobi ter strogega profesorja in njegovo nadležno brskanje po znanju ubogega vprašanega. Pozabljamo, da predstavlja tako imenovana strokovna ekskurzija nevsiljivo obliko predstavitve novega spoznanja na prijeten način, sprejemljiv za vsakogar, rezultat pa je v mnogih primerih boljši kot pri še tako strokovnem predavanju v šolskih klopeh. Da to drži so potrdili delavci Mercator-Sadja zelenjave, ki so se polnoštevilno udeležili strokovne ekskurzije ter ogleda plantaž in objektov Agrarie v Kopru. Bilo nas je kar za dva avtobusa. Že ob pripravi ekskurzije nas je v prvi vrsti vodila misel, kako delavcem, ki se vsakodnevno srečujejo s sadjem, zelenjavo in njunimi izdelki različnih oblik, predstaviti začetno fazo nastajanja proizvodov, s katerimi bodo potem imeli opravka. Ob res prijetni ponudbi kolektiva Agrarie iz Kopra naša odločitev sploh ni bila težka. Neprijetno, deževno in pusto jutro ni dalo slutiti prijetnega dneva, ko smo se zbrali pred našo diskontno prodajalno na Krekovem trgu v Ljubljani. Zbrali smo se in v dežju ter megli krenili proti morju. Že v Postojni je prenehalo deževati, ko pa smo se pri gradu Socerb srečali s predstavniki Agrarie Koper, ki so nas tu pričakali, je močan veter pregnal deževne oblake. Staro mogočno graščino, ki kakor orel preži izpod Slavnika na Koprščino in tja na zadnja naselja na Tržaškem, kjer še danes prebivajo Slovenci, so nam predstavili kot prvo. Pot nas je nato vodila po slikovitem, z vinogradi polnem Črnem kalu do ene največjih kmetij na tem področju. Lastnik, ki je italijanske narodnosti, je kooperant Agrarie ter je eden naj večjih pridelovalcev nekaterih vrst sadja, predvsem breskev in grozdja, s katerimi se tudi mi srečujemo pri našem delu. V uradnem nagovoru nam je direktor delovne organizacije orisal vse temeljne organizacije, na kratko spregovoril o njihovem delu, se dotaknil tudi nekaterih problemov, v prijetnem kramljanju ob malici pa smo izvedeli še marsikaj več. , Pot nas je potem vodila na obronke gričev, ki jih, ko gremo na morje, običajno samo pogledamo, nihče od stotih udeležencev ekskurzije pa se ni mogel pohvali- ti, da je že zašel mednje. Sele sedaj smo videli, kako je človek na tem kamnitem in neobljudenem predelu iztrgal prirodi vsako ped zemlje, ki mu je na kakršenkoli način lahko služila. Videli smo vinograde, ki na izredno kamnitem in hribovitem predelu kljubujejo vsem vremenskim neprilikam in dajejo človeku za njegov trud vsakoletne sadove. Delovna organizacija Agraria je v sodelovanju s kooperanti, pa tudi sama, vložila v ta hribovita področja, kjer se danes bohotijo mogočni in res lepo urejeni vinogradi in nasadi, veliko sredstev in dela. Sonce, ki nas je vse do Socerba dalje prijetno grelo in vzpodbujalo, je dan že močno prevesilo v drugo polovico in na vrsti je bilo kosilo. V prijetnem okolju restavracije Študentovskega kempa v Ankaranu smo si privoščili obilno kosilo, se osvežili za nadaljnje napore in nato odšli v vinsko klet, ki stoji tik ob mestu Koper. Naša ekskurzija je bila organizirana ravno ob času trgatve, za to je v prostorih vinske kleti kar vršalo. Vsi delavci so se trudili svoje delo opraviti vestno, saj je delež v njihovi plačilni kuverti odvisen tudi od spravitve grozdja. Nič jih ni motilo, da je bila nedelja. Z zvedavimi pogledi so nas spremljali, ko smo si ogledovali prešanje grozdja in velike cisterne, pripravljene da sprejmejo pravkar »narejeno« vino. Zaključek res prijetnega srečanja s predstavniki delovne organizacije Agraria Kopra je bil na dvorišču vinske kleti, kjer smo poskusili še njihova najboljša vina, najbolj hrabri pa so popili tudi nekaj kapljic letošnjega, še neizdelanega vina. Poslovili smo se in že sta nas vrla voznika Slavnika odpeljala proti Ljubljani. Polni prijetnih spominov smo že na poti domov ugotavljali, da smo videli veliko in da naša pot, čeprav naporna, ni bila zaman. MERCATOR HP Kolinska za boljši okus jedi Le kdo ne poje rad kaj dobrega?! Kuhanje je umetnost in dober kuhar ne postaneš kar čez noč. Seveda pa je za dobro kuhinjo treba imeti pri roki vse, kar potrebujemo. Nemalokrat je skrivnost dobrega okusa prav v začimbah. Tudi v majonezi ali v gorčici, ki jih pod imenom Thomy izdeluje hp Kolinska. Kolinska stopa že v osmo desetletje obstoja in v tem času je svoj proizvodni program nenehno do- V naši rubriki smo predstavili že zajeten kup izdelkov, ki prihajajo iz Ilirije-Vedroga. Govorili smo o nekaterih takšnih, ki jih že poznate, spremljali pa smo tudi novosti iz proizvodnje in o novosti, ki je res še sveža, bomo tudi tokrat pisali. Ime ji je Radentax. Higiena ust je še kako pomembna. Neprijeten zadah iz ust je lahko huda nadloga - marsikdaj dosti nadležnejša kot vonj znoja in telesa. Predvsem mučno je takrat, ko se tega morda niti ne zavedamo. Seveda je tedaj pomembno to, da najhitreje poiščemo vzrok te nevšečnosti. Vzroki za to so različni. Seveda je v prvi vrsti kriva pomanjkljiva zobna in ustna nega. Mnogokrat so vzroki tudi slabi zobje, pljučne polnjevala. Začeli so s proizvodnjo kavnega nadomestka - cikorije, ki je bil v tistem času zelo iskan izdelek, danes pa so iskani Thomy izdelki in prav je, da jih spoznamo. Pravzaprav družina Thomy ne predstavlja nič novega, vendar lahko dobra in iznajdljiva gospodinja te izdelke uporablja vedno na drug način. S Thomy izdelki so jedi boljše, okusnejše in še bolje teknejo. Thomy izdelki so napravljeni po paste pa pogosto ne dobimo pravilnega nasveta ali ga ne vzamemo dovolj resno. Zobna pasta naj ne bi samo temeljito čistila, ampak naj bi tudi preprečevala obolenja zob in dlesni. Ena sama zobna pasta ne more biti tako učinkovita kot dve specialni zobni pasti, ki se v delovanju dopolnjujeta in vsebujeta sestavine za preprečevanje nastanka kariesa in vnetja dlesni in imata vsaka svoj značilen osvežujoči okus. Radentax antiparodontitis je nova zobna pasta. Pospešuje prekrvavitev dlesni ter povečuje njihovo odpornost. Redno in temeljito čiščenje preprečuje nastanek zobnih oblog, sestavine pa preprečujejo vnetja, pospešujejo prekrvavitev in utrjujejo dlesni. Ilirija- znanih švicarskih receptih, sestavili pa so jih sami odlični kuharji. V Kolinski so najprej pričeli izdelovati gorčico in majonezo Tho-my, kasneje pa so tem izdelkom dodali še tatarsko omako in hren. Vsi izdelki po vrsti so imenitni in v veliko pomoč pri kuhi. Majoneze Thomy odlikujejo same naravne sestavine. Izdelane so iz visokokakovostnih in rafiniranih rastlinskih olj, svežih in izbranih kokošjih jajc oziroma rumenjakov ter prvovrstnega vinskega kisa. Seveda pa vse to še ni dovolj za odličen okus Thomy majoneze. Prijeten okus in aromo daje pisana paleta naravnih začimb. Naj za primer povemo, da je samo v solatno majonezo zmešanih kar 18 različnih začimb. V kulinariki štejemo majonezo med hladne oljne omake in je osnova za najrazličnejše hladne pikantne jedi. Z majonezo pripravljamo klasične majonezne solate, majonezne omake, dodajamo jo v najrazličnejše nadeve in namaze, odlična je tudi kot podlaga za obložene kruhke. Tudi pri mesu, pečenem na žaru, pri raznih pečenkah, ribah in perutnini odlično tekne - tako kot tudi tatarska omaka Thomy. Ta je pravzaprav majoneza z začimbami, ki je prav prijetnega okusa in jo lahko ponudimo pri najrazličnejših jedeh. Gorčica Thomy je tudi pripravljena po slovitih receptih švicarske kuhinje. Njena glavna sestavina je zmleto gorčično seme. Črno seme je bolj ostro in pikantno, belo pa milejše. Razen tega vsebuje Thomy gorčica tudi kis, vodo, sol, sladkor in razne naravne začimbe. Katere so in koliko jih je, pa je seveda Thomyjeva skrivnost. Le malokatero začimbo uporabljamo tako pogosto, kot prav gorčico. Mnoge jedi prav z gorčico napravimo bolj pikantne, z njo de-koriramo prigrizke, plošče, kruhke in podobno. Vsi dobro vemo, da jo najpogosteje serviramo h klobasam in hrenovkam, tekne tudi k mesnim zvitkom, šunki, krači, ob sveži kuhani svinjski ali telečji glavi in kuhani govedini. Tudi pri mesu, pečenem na žaru, je nepogrešljiva. Mnoge skrivnosti Thomy gorčice pa ste že ali pa še boste odkrili sami. Thomy hren je polnjen v tube in je odličnega okusa, saj je izboljšan z majonezo. V Kolinski pa izdelujejo tudi takšnega, ki je polnjen v steklene kozarčke in tudi ta je odličen. Zelo priročno in praktično je, da imate Thomy hrenvedno pri roki. Tako odpade zamudno iskanje po trgu, pa seveda čiščenje in ribanje, s tem pa tudi prenekatera solza, kajne? Thomy izdelke smo zdaj na kratko spoznali. Še bolj pa jih boste spoznali doma, v gospodinjstvu, pri kuhi. Imejte jih vedno pri roki. Na prodajnih policah jih ne bo težko zgrešiti, saj so vsi po vrsti polnjeni v lično embalažo. Najdete jih v tubah ali pa v kozarčkih, ki jih tudi kasneje lahko koristno uporabite. Thomy - da vam bo jed v veselje! Mile Bitenc Dober nasvet je vedno dobrodošel in ker so pred vrati prazniki, ko pridejo razni obiski, si marsikdaj belimo glavo, s čim bi postregli. Morda naš nasvet ni čisto običajen: ponujamo vam recept za solato iz testenin z majonezo. Potrebujemo: 1/4 kg testenin, slan krop, 20 dkg salame (posebne ali šunkarice), 3 kisle kumarice, 2 rdeči sveži ali vloženi papriki, sol, poper, malo mesne Knorr juhe, 10 dkg solatne majoneze in 4 do 5 žlic kisle smetane. Za garniranje potrebujemo 2 jajci, nekaj salame in zelen peteršilj. Najlepša je solata iz kratkih, spiralno zvitih testenin. Skuhamo jih, ne premehko, v veliki koUčini slane vode, dobro preplaknemo z mrzlo vodo, in odcedimo. Salamo, kumarice, in paprike zrežemo na rezance. Majonezi primešamo nekaj milega kisa, sol, poper, juho in smetano. To omako rahlo zmešamo med testenine. Solata mora biti sočna. Lahko pa količino smetane zmanjšamo in solato nekoliko bolj okisamo. Prijetnejša je, če ji dodamo malo gorčice. Solato damo v skledo in jo okrasimo z rezinami jajc, s salamo in zelenim peteršiljem. Po želji jo pobrizgamo še z majonezo. Seveda lahko recept tudi malce spremenite. Namesto salame boste lahko uporabili ostanke kuhane govedine ali pečenke. Verjemite, da vam bo takšna solata za spremembo res teknila, ko je dobro ohlajena! • • • • • • • • • • • • •• •••••••••• • ••• • •• ••• •••••••••• • •••• •• •• •• • • • ••• ••••• • ali želodčne in črevesne bolezni in drugo. Toda pustimo vse drugo, kajti največkrat je kriva za slab vonj pomanjkljiva ustna in zobna nega. Čiščenje zob je osnovni pogoj za ohranitev lepih in zdravih zob. Celo po vsakem obroku bi si morali umiti zobe, ne le zjutraj in zvečer, kot je pri večini od nas v navadi. Mnoge in najraznovrstnejše zobne kreme so nam danes na razpolago. Pojavljajo se vedno nove in nove in pred kratkim je Ilirija-Vedrog poslala na prodajne police dve novi zobni pasti: Radentax antikaries za večerno nego zob in Radentax antiparodontitis za dnevno nego zob in dlesni. Radentax je nov, sodoben program za nego zob in dlesni. Obolenja zob in dlesni so vedno pogostejša. Vemo tudi, da sta normalno čiščenje in pravilna nega zob dve različni stvari. Pri nakupu zobne Vedrog priporoča Radentax antiparodontitis predvsem za dnevno nego zob. Druga novost iz družine Raden-tax je zobna pasta Radentax antikaries: To je zobna pasta s flou-rom, ki je učinkovito in klinično preizkušeno sredstvo za preprečevanje kariesa in zaščito zob. Še posebej jo izdelovalec priporoča za večerno nego zob - tako fluoru omogočimo dolgotrajno delovanje na zobno sklenino čez noč. Tretja novost pa je Radentax herbas, ustna voda, ki je dopolnilo negi zob in dlesni. Vsebuje kombinacijo samih zdravilnih izdelkov. Ti so iz žajblja, kamilice, poprove mete in materine dušice. Ustna voda Radentax herbas deluje proti vnetju. Uporabljamo jo, razredčeno z mlačno vodo, za izpiranje ust ali pa kot dodatek vodi za čiščenje zob in dlesni z električno ustno prho. Bolje je preprečevati kot zdraviti! Za zdrave zobe in dlesni je pomembna intenzivna higijena zob in ust. Sem sodi temeljito in redno umivanje zob. Priporočamo, da si po vsakem obroku zobe umivate 2 do 3 minute, na kontrolo k zobozdravniku pa se odpravite vsaj dvakrat na leto. •afl LIRI JA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. • Spoznajmo, se • Spoznajmo se • Spoznajmo se • Spoznajmo se • Spoznajmo se • proizvodnja embalaže in kozmetike n.sol.o., Ijubljana, verovškova 66 Pregovor pravi, da je vsak začetek težak. Prav nič drugače ni bilo s Tuboin le volja in požrtvo-vanalnost celotnega kolektiva je botrovala uspešnemu razvoju in napredku. Skoraj petindvajset let je tega, odkar je v Šiški nastalo to majhno samostojno podjetje, ki je sprva proizvajalo svinčene tube in cin-kove lončke. Kasneje so proizvodno linijo posodobili z alu-linijo. Nov delovni uspeh so vsekakor zabeležili takrat ko so pričeli s proizvodnjo zobne paste. Prav uspeh z novimi artikli je botroval kasnejši prenovitvi proizvodnje. Kolektiv Tube je majhen,saj zaposluje le nekaj več kot 300 delavcev. Večina zaposlenih so ženske in predvsem zato si prizadevajo, da bi odpravili nočno delo. Delo v treh izmenah poteka v tozdu Tu-bal, ki pa bi tretjo izmeno lahko ukinil le z raširitvijo svojih zmogljivosti. Seveda je do uvožene opreme za proizvodnjo aluminijske embalaže zelo težko priti in tako problem ostaja nerešen. V naslednjih letih nameravajo vložiti večja sredstva v posodobitev in razširitev lastnih delavnic. Tako bodo ob koncu leta 1985 proizvajali tudi določene vrste strojne opreme. Drugi tozd v Tubi se imenuje Ciciban, proizvaja pa kozmetiko. Tu nameravajo povečati predvsem proizvodnjo lastnih izdelkov. V začetku sestavka sem že napisal, da Tuba ne proizvaja le embalaže, temveč tudi zobne paste in kozmetiko, v zadnjem času pa je temu dodala še nekaj drugih proizvodov in prav je, da jih spoznamo. Zobni kremi Durban’s in Dur-ban’s Denikotin (slednja je namenjena predvsem kadilecem), sta že dolgo znani. Kasneje so pričeli misliti tudi na najmlajše in tako je nastala zobna krema Paperino’s. Prav zaradi tega, ker je namenjena otrokom, so ji dodali okus pomaranče, mente in jagode. Najmlajši pa najraje sežejo po zobni pasti Ciciban, ki ima okus po mlečnih karamelah. Gledam ličen prospekt Tube in berem: »Čar privlačnosti je v malenkostih.« Predvsem ženske želijo z malenkostmi poudariti svojo lepoto. Kozmetika Josephine Beaute vsebuje vrsto ličil in lakov za nohte, ki jih bo vesela še tako razvajena ženska. K urejenosti in dobremu počutju sodi tudi prijeten vonj, zato niso pozabili na dišave. Madame White je ime kolekciji ženskih parfumov in kolekciji vod, moškim pa je namenjena kolekcija Monsiure White. Zdaj pa k novemu programu Tube. Naj omenimo najprej dva izdelka, ki sodita med avtomobilsko kozmetiko. To sta antikoro-zivno olje Aseol in Aseol Penetra 26-13. Antikorozivno olje Aseol 17-1 je večnamensko konzervirano sredstvo z dobrimi mazilnimi lastnostmi, ki varuje kovinske dele pred sladko in slano vodo ter vremenskimi nevšečnostmi. Nenadomestljivo je pri vzdruževanju motornih vozil, koles, kmetijskih strojev in gospodinjskih aparatov-Kajpak ga lahko uporabljamo tudi pri vseh zobnikih, vzmeteh, zglobih, tečajih in ostalih elementih, ki jih je treba zaščititi pred rjo-Zadostuje že kratek pritisk na ventil, kajti Aseol 17-1 je polnjen v dozo pod pritiskom z razpršilcem- Aseol Penetra 26-13 bi lahko drugače poimenovali tudi odvijač-To je posebno redko olje z dodatkom grafita in mineralnih olj, ki ščiti pred rjo, obenem pa tudi maže. Ker z lahkoto prepoji sprijete in zarjevele navoje, z njim laže in hitreje odvijemo vijake in drug6 vezne elemente. Nepogrešljiv je tudi pri najrazličnejših napravah, od ključavnic in gospodinjskih aparatov do avtomobilov. Minili so časi, ko smo morah škrobilec za perilo (po domače smo temu rekli štirka) iz praška pripraviti sami. Tuba nam dozi z razprišilcem ponuja škrobilec za perilo Šik. Namenjen je za vse vrste tkanin, ki jih likamo. Vsebi; no nalahno razpršimo po suhi ah vlažni površini in in počakamo toliko časa, da tkanina škrobilec vpije. Likalnik potem lahkotn0 drsi po blagu, ki postane mehko i11 gladko. Gube seveda izginejo-Temperaturo likalnika je pri ten1 treba naravnati tako, kot to zahteva posamezna vrsta tkanine. P1'®1« zvajalec pravi, da svilo naškrobh zelo previdno in to le enkrat. . Dozo, v kateri je polnjen škroh1^ lec, moramo pred uporabo dobt pretresti. Če se izpušni ventil za maši, ga umijemo s tekočo vodo1 ponovno namestimo. -jj Na kratko smo vam predsta^ ,j delovno organizacijo Tuba in posamezne izdelke, ki prihajal0^ proizvodnje. Morda vam bo ta nasvet posebno dobrodošel oaosei J.C Mile BiteP Izžrebancu prenosni kasetofon Velika nagradna križanka M-MT, TOZD Contal Tokrat pričakujemo rekordno število poslanih rešitev nagradne križanke, saj je j-Udi nagrada, ki je za rešitev razpisana, vabljiva, kot še nikoli doslej. Mercator-^lednarodna trgovina, TOZD Contal, ki ima zastopstva za firme, izdelovalke 2abavne akustike in elektronike (te firme so tudi omenjene v tokratni križanki), je ^ nagrado obljubil prenosni kasetar Walkman s slušalkami. . Možnost, da ga prejme, ima vsak delavec sozda Mercator, ki bo na naslov SOZD Mercator Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, najkasneje 8. decembra poslal rešitev križanke s pravilno izpolnjenim kupnom. Poleg ^slova obvezno pripišite Nagradna križanka »M MT-Contal«. Naša stalna komi-Sl3a, ki se ji bo to pot pridružil tudi predstavnik tozda Contal, bo med prispelimi rešitvami izžrebala eno, katere avtor bo prejel dragoceno nagrado. Maja Hočevar Predstavljamo vam l* programa PREHRAMBENA INDUSTRIJA n ®ol kjer , J6* da varčujemo pov inen _ m°remo. Kamen na ^lača P-?g'?ča’ dinar na din to kar d..-- ° prav' pregovo ?p°dinia ZI' Skrbna in varčna prist?rt^ dobro ve, kje si **a'SsUh ~ VČasih tudi ra^u- pa Je lahko tu< Pred i) 2 y.ryico in kart te°da3o pa so dj PS s« PakSe''V kartončke po 50 komadov. Nakup takšnega čaja pomeni že kar lep prihranek. To se bo še toliko bolj poznalo tam, kjer pripravljajo večje količine čaja. V hladnih jesenskih dneh in seveda pozimi se s čajem večkrat pogrejemo, zato je dobro, da ga imamo vedno pri roki. Okus boste izbrali seveda sami. DROGA pripravlja najrazličnejše čaje, v družinski embalaži pa tokrat priporoča kamilice in šipek. Pravijo, da bodo v družinske zavitke začeli pakirati tudi čaje z drugimi okusi. Mile Bitenc Izid žrebanja rešitev nagradne križanke »Lek« Do predpisanega roka smo prejeli 252 rešitev, med katerimi smo izžrebali tri pravilne. Nagrade ljubljanskega Leka bodo dobili: • Mitja Reiner, M-Jelša, 63254 Podčetrtek 18; • Helena Hercog, M-Velepre-skrba, TOZD Grosist saldakonti 2220, Oražmova 12, 61000 Ljubljana in • Valentin Puželj, M-Rožnik, TOZD Jelka, glagovnica 61310 Ribnicc-» Nagrajencem čestitamo in jih obenem prosimo, da nagrade sami ali preko svojih zastopnikov prevzamejo v Studiu za ekonomsko propagando sozda Mercator na Bregu 22 v Ljubljani. Iz Contalovega programa avdioakustike Matjaž Marinček Z Adventom v pravi svet zvoka! O avdioakustičnih zastopstvih tozda Contal (M-Mednarodna trgovina) sem že pisal, tokrat pa vas nameravam z zelo kakovostnimi zvočniki oziroma zvočnimi omaricami ameriške firme Advent popeljati v pravi svet zvoka. Zvok je nenehni nujni spremljevalec našega vsakdanjika, ki se ga pogosto zavedamo šele takrat, ko je z njim kaj narobe - ko je preglasen ali pretih, preveč hreščeč ali kako drugače popačen. To se še najbolj izrazito pokaže pri poslušanju glasbe: katerokoli zvrst že poslušamo, si vedno želimo kakovostne reprodukcije. Zanjo je med ostalimi elementi zelo pomemben tudi zvočnik, katerega naloga jo, da izhod električne moči ojačevalca (izražene v vvattih) spremeni v mehansko energijo (zvok). Pri Contalu lahko izbirate med štirimi modeli zvočnih omaric firme Advent. Modela 2002 in 3002 sta Adventova najmanjša. Oba sta dvosistemska (z dvema zvočnikoma), njuna nominalna impedanca (navidezna upornost pri izmeničnem toku) je 8 ohmov, občutljivost pa je 88 db(W)m. Prvi je namenjen za ojačevalce jakosti od 5 do 75 W, njegov frekvenčni razpon pa je od 50 do 23.000 Hz ( 3db v osi). Par zvočnikov stane 240,70 ameriških dolarjev, dinarske dajatve pa so približno 5.200 dinarjev. Model 3002 je namenjen za ojačevalce jakosti od 15 do 75 W, frekvenčni razpon pa ima od 48 do 23.000 Hz (+ 3 db v osi). Njegova cena (za par) je 303,20 ameriških dolarjev in približno 6.200 dinarjev. Večja modela, 4002 in 5002, sta prav tako dvosistemska, z enako impedanco kot prejšnja, njuna ob- čutljivost pa je 87 db(W)m. Prvi je namenjen za ojačevalce jakosti od 20 do 120 W, njegov frekvenčni razpon je od 46 do 23.000 Hz (+ 2,5 db v osi). Par zvočnikov stane 388,50 ameriških dolarjev, za di- si: ADVENT A .1 M r;:l narske dajatve pa boste odšteli okrog 7.500 dinarjev. Model 5002 je namenjen za ojačevalce enake jakosti kot prejšnji, le njegov frekvenčni razpon je še večji: od 42 do 23.000 Hz(+ 2,5 db v osi). Temu primerno je večja tudi cena - 466 dolarjev in 8.600 dinarjev dajatev. Toliko o zvočnikih znamke Advent. Nikar ne pozabite, da lahko pri tozdu Contal kupite tudi kakovostno akustiko firm Audio-line, Marubeni (znamki Beytone in Miida), Canton, Yamaha in Manco. Za vsa natančnejša pojasnila o posameznih znamkah ali načinu nakupa pokličite telefonsko številko (061) 348 771 ali pa se kar osebno oglasite v 11. nadstropju Petrolove stolpnice na Titovi 66 v Ljubljai, kjer je sedež M-Me-dnarodne trgovine in tozda Contal. Prijetno poslušanje! Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke -A ir -A ! Eš— AT L A -- N iplpr J V B I L E j3NT Osr A R. A A D A H A Rfe D A = TsSJ sem! Sp ^ -UTAN^AI? IISlFfk KE B A.RT Alv A- R-E 5S/<\ L E KlAJ fe. ' V *- l-S, 7-1 OR. E N 3s. ? S AT*-N R. I N OSO L E UpIiI?'I"H H A