35 LET KOVINSKE INDUSTRDE IG
Najprej je človek delavec
»Najprej je človek-delavec, ki s srcem in dušo vgrajuje svoje ime v današnjo in bodo-čo Kovinsko industrijo Ig, v tovamo, ki mu daje delo, nvljenje, ponos in zaupanje.« Tako so zapisaU v uvodu kataloga svojih izdelkov, ki je namenjen domafim in tujim postovmm partnerjem. In te besede niso fraza.
35 let je preteklo od tedaj, ko je bila ustanovljena predhodnica današnje KIG -Okrajna kovinska industrija Ig. Takrat je imela 15 delavcev. Danes kolektiv šteje 233 delavcev. Proizvodni program se je izredno razširil in vsebuje stropne obloge, težko em-balažo, ogrevalne naprave, garderobne omare, trgovinsko opremo in kovinsko ga-4anterijo.
Kljub nekaterim problemom, ki tičijo predvsem v zastojih, kot posledici neredne dobave ustreznih reprpmaterialov, delovna organizacija uspešno posluje. Z dokaj ute-čeno mobilnostjo in podaljšanim delom so uspeli omiliti učinek teh zastojev, pa čeprav na račun večjih proizvodnih stroškov. Koli-činska realizacija v tretjem kvartalu je kar za 30 odstotkov višja kot v prvem polletju. Glede na lansko devetmesečje beležijo 3-odstoten porast produktivnosti. Realizacija prodaje je bila glede na plan dosežena 98-odstotno, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Plan je pre-sežen predvsem v izvozno usmerjenih pro-gramih.
Glavnina njihovih naporov je bila usmer-jena v izvoz in izvoznim prizadevanjem, uvozne materiale so nadomeščali z domači-mi, devize pa so uporabljali predvsem za združevanje. Konvertibilni uvoz ni dosežen, klirinški pa je presežen a namenjen skoraj v celoti konvertibilnemu izvozu.
V vseh kategorijah so se približali plan-skim ciljem, kar v danih pogojih gospodar-jenja prav gotovo ni bilo lahko. V primerja-vi s polletnimi rezultati beležijo v tretjem kvartalu boljše rezultate na vseh področjih, kar je prav gotovo odraz boljšega dela in gospodarjenja celotnega kolektiva.
Dvojni praznik - a brez podtka
Kot se za tako vesten kolektiv tudi spodo-bi, svoje 35-letnice in Dneva republike niso prespali. Nasprotno, bili so celo bolj delavni kot ob normalnih dneh.
Slavko Vertovšek, sekretar delovne orga-nizacije nam je povedal, da so delavci brez negodovanja sprejeli predlog, da bodo delali tudi med praznikom republike.
Več kot polovica delavcev se je odrekla piraznovanju in počitku.
»Seveda pa našega praznika, 35-letnice, nismo kar obšli. V petek pred prazniki šmo pripravili proslavo s kulturnim programom, na kateri stno podelili jubilejne nagrade de-lavcem z deset, dvajset in tridesetletnimi delovnimi izkušnjami in še posebej nagrade ...delavcem, ki že 25 lct zdmžujejo delo v naši
Slavko Vertovšek: »Prerazporediter delav-cev s programa na prognm prav gotovo niso dobro vpBvale na delavce«.
delovni organizaciji. Poleg tega smo podelili tudi 37 nagrad najprizadevnejšim delavcem, ki jih je na osnovi mnenj in predlogov sindi-kata in delovne enote, v kateri posamezni delavci delajo, izbrala posebna komisija za nagrade in priznanja«, nam je pripovedoval sekretar delovne organizacije.
Sicer pa so bili sobota, nedelja in ponede-ljek pred praznikom, normalni delovni dne-
vi, prav tako tudi sreda po prazniku republi-ke. Manjkajoče delavce v proizvodnji so zamenjali delavci iz režije, kar ni prav nič novega.« Vedno, kadar se pokaže taksna potreba, režijci zamenjamo svoje delo za pisalnimi mizami za delo za stroji. Največ-krat se je takšni prerazporeditvi odzval rav-no naš direktor, »pravi tovariš Vertovšek.
Poudariti velja tudi, da so se delavci zave-dali, zakaj morajo praznike proslavljati de-lavno. Prav vsi, s katerimi smo se pogovarja-li, so vedeli povedati, da je to zaradi velikih naročil z zahodnega tržišča, iz Avstrije, iz olimpijskega Sarajeva. Povedali so tudi, da so poleti delali, zaradi pomanjkanja surovin veliko manj, kot bi tnorali in kot bi lahko, zato je samoumevno, da sedaj, ko ne pri-manjkuje ne surovin, ne naročil, delajo s polno močjo, tudi zato, da bodo dosegli letni plan. Nenazadnje pa se jim večje delo pozna tudi pri osebnih dohodkih.
NINA ČOŽ