V
Ali bodo lekarno v Šentvidu res zaprli?
Če jo bo obiskal republiški inšpek-tor, se bo to prav gotovo zgodilo. Delovni pogoji v tej lekarni namreč onemqgočajo higiensko popolnoma neoporečno pripravo zdravil in vzdr-ževanje čistoče. Lekarna Šentvid je v istih prostorih že od leta 1939, kar nazorno kaže tudi zunanja podoba objekta. Ti prostori so od leta 1961 last lekarne. Lastnik zgornjega dela ¦objekta hiše ne vzdržuje, zato je mo-rala lekarna na lastne stroške lani vsaj za siJo obnoviti streho, diranik in električno napeljavo. Stene in tla ni-so izolirane, zato so stalno vlažne. Prostore še vedno ogrevajo s pečjo na premog, ki stoji v prostoru za izdelavo zdravil. Lekarno dodatno ogrevajo s termoakumulcijskimi pečmi.
Lekarniški prostor bi raoral imeti vetrolov, ki pa ga ni, zato stranke ob dežju vnašajo v lekarno listje in pe-sek z ulice. Lekarna nima prostora za izdelavo aseptično pripravljenih zdravil, prostora za namestitev avto-klava ter prostora za lahko vnetljivi material, zato ne smejo hraniti ben-zina in etra. Za shranjevanje lekarni-ške embalaže uporabljajo ozek kletni prostor in stopnišče, ki sploh ni le-karniška last, obenem pa ti prostori z vežo služijo tudi za sortiranje, pre-gledovanje in sprejem zdravil. Pro-stor za čiščenje pribora in posode je prav tako neprimeren. Lekarna nima ustreznih sanitarnih prostorov. Kot garderoba in prostor za prehrano de-lavcem služi pisarna vodje enote, obenem so tu spravljeni še čaji, steri-lizator in otroška hrana.
Vse to je zabeležila tudi lekarniška interna komisija leta 1986 in ugotovi-la, da lekarna nikakor ne ustreza Pravilniku o strokovnih in tehničnih pogojev glede prostorov, opreme in
kadrov v zdravstvenih organizacijab na področju preskrbe z zdravili (Uradni list SRS. 1983, št. 7).
V okviru III. samoprispevka so bi-li sicer načrtovani novi prostori za lekarno Šentvid v pritličju prizidka Zdravstvenega doma Šentvid, toda gradnja je odpadla zaradi vlaganj v gradnjo Zdravstvenega doma Med-vode in v ljubljansko porodnišnico. Tako so izpadli tudi iz načrta Zdrav-stvene skupnosti občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990.
Toda dejstvo, da je lekarna glede na strokovna in tehnična merila nuj-no potrebna temeljite obnove ali preselitve v nove prostore, ostaja. Lekarna v Šentvidu oskrbuje z zdra-vili krajevne skupnosti Edvarda Kar-delj, Vižmarje, Stanežiče, Gunclje, Šentvid, Vodice, delno pa tudi kra-jevne skupnosti Podutik, Gameljne, Bukovica-Šinkov turn, Doloraitski odred, Dravlje in krajevno skupnost Bratov Babnik. O pomembnosti te lekarne za njeno zaledej priča tudi dejstvo, da mesečno izdajb približ-no 20 tisoč škatel zdravil na recepte in še 18. tisoč škatel brez recepta.
Ker bodo v Šentvidu gradili novo stanovanjsko sosesko ŠS 107 Kare I, bi lahko lekarna Šentvid v njej kupila nove prostore, za kar pa je potrebno pridobiti ustrezna finančna sredstva. Lekarna Ljubljana sicer denarja ni-ma, sodelovala pa bi s farmacevtsko opremo in vrednostjo sedanjih pro-storov lekarne. Tudi SIS za zdrav-stvo občine Šiška denarja nima. Zato bi morali vsi zainteresirani resno in skupaj pretehtati možnosti za rešitev tega problema.
Republiški inšpektor se na srečo (ali na žalost) še ni ogiasil. Ko bomo morali po obliže za ta žulj hoditi v mesto, bo že prepozno.
Anita Rožič