delo življenje i 9 CB ZAKLJUČKU SEZONE IZVOZA SMUČARSKIH ČEVLJEV Ob zaključku sezone je vsako leto sunkovita proizvodnja,ker moramo do roka izdelati naroče ne količine obutve. Enako je tudi letos v tem času na težkem t aku čutiti napetost, ker se borimo za pravočasne izdoba ve, ne glede na vrste modelov in izdelavo. Kaže, da bomo vsa naročila izvršili do obljublje nih rokcv. Sezona za izvoz se bo letos končala prej kot v preteklih letih in bomo zato prej prešli na izdelavo gojzer šivanih čevljev za domače trži šče. Skupne prodane količine so v tekočem letu manjše, zato bo treba kapacitete tega traku zmanjšati. Zaradi zmanjšanja naročil gojzer šivane obutve že dalj časa študiramo, kje in kako bi za -pcslili delavcev, kateri bodo pri zmanjšanju kapacitet tež -kega traku na razpolago. Za začasno rešitev nastale situ f acije smo izdelali tri variante in sicer: I. Uvedba tretje izmene na traku 52-7 ali 52-6. II. Uvedba druge izmene v od -delku 52-8 III.Organiziranje druge izmene v oddelku 52-5 s tem, da bi ta izmena izdelovala la ž jo lepljeno obutev. Pri študiranju vseh treh variant smo^prišli do zaključka,da je pri upoštevanju vseh okoliščin možno osvojiti kot začasno rešitev II. varianto, to je pojačati dosedanji oddelek-52-b in uvesti dve izmeni. Pripominjamo, da je ta rešitev le začasna, k er prostor, kjer se nahaja oddelek 52-8 ni primeren za formiranje proizvodnega traku in dovoz polizdelkov, razen tega nima odgovarjajočih sanitarij in garderob. Ker ti prostori niso primerni za trajnejšo rešitev problema, priprav ljamo istočasno osnutek za stal no namestitev in ureditev novega oddelka, kateri bi bil povezan z brizgano izdelavo. Prepričani smo, da se bo s to reorganizacijo problem oddelka 52-H rešil in da bomo dobili primernejše prostore za obratovanjenže v naslednjem letu, ko bo zgrajen no montažno poslopje za skladišče gotovih izdelkov. Prane Gantar POSLOVANJE IN PRODAJA V IPM Velikokrat je postavljeno vprašanje kako teče prodaja naših izdelkev v prodajalnah IPM. Da to vprašanje zanima člane ko lektiva, je pevsem razumljivo, saj je to eden najvažnejših ele mentov poslovanja podjetja.Dokler se izd&lki kopičijo v tovar niškem skladišču ali v prodajal- nah, je opravljen šele en del poslovnega procesa, ni pa še realizirana vrednost vloženega dela in vgrajenega materiala. Krog poslovnega procesa je zaključen šele, ko končni potrošnik kupi naš izdelek in ga plača. Ker največji del naše prciz -vodnje posredujemo pctrošni -kom preko naše industrijsko prodajne mreže, je za nas živ-ljenskc važne vprašanje, kako ta mreža posluje. Navajam nekaj podatkov, kako je prodaja tekla v letošnjem letu do konca julija v primer javi z istim časom leta 1966. Skupna prodaja v tem obdobju je bila večja količinsko za 1,6'/, vrednostne pa za 6/1. Manj ugoden pa je kazalec, da smo prodali naših izdelkov v tem času količinsko za 13»5$, vrednostno pa za 6,3$ manj kot v letu 1S66. Prodaja tu -jih izdelkov pa se je povečala v odnosu na prejšnje leto količinsko za 17$, vrednostjo pa celo za 26$. Da je prišlo do zmanjšanja prodaje naših izdelkov in do povečanja v prodaji izdelkov tujih doba -viteljev, je vzrok predvsem ta, da je količina za izvoz povečana nad prvotnim planom in zaradi tega naše prodajalne niso prejele predvidenih količin. Zato smo morali pove čati odjem pri tujih dobavi -tel jih, da ne bi zaradi navedenega ostale naše prodajalne v sezoni brez navedenega bla ga in zmanjšale promet. Precej zaskrbljujoče je hitro naraščanje zalog pri malenkostno povečani prodaji. Povečane zaloge predstavljajo v veliki meri nepre dano zimsko blago , predvsem smučarsko obutev.Precej je ostalo neprodanih otroških gojzarjev, pa tudi nekaj moških in ženskih smučarjev,kar predstavlja glede na vis'oko ceno precejšnjo vrednost. Smučarska obutev je ostala na zalegi zaradi neugodne zime, v precejšnji meri pa so vplivale tudi visoke cene. Zaloge letnega blaga niso ostale pretirane visoke. Ostalo je nekaj ženskih salonk iz mreže, sandale pa so skoraj v celoti razprodane. Precej težav povzročajo pri prodaji ostanki obutve, ki je bila izdelana za izvoz, le-te je precej take, ki na našem tržišču ni iskana. Take težave bodo nastopile predvsem v drugem poli letju, ko bomo dobili iz proizvodnje velike keličine ženskih salonk, delanih za izvoz, pa so ob kontrolnem prevzemu izlo- Slavni pesnik Thomas Moore se je rodil v zelo skromnih razmerah, vendar se svojega rojstva ni nikoli sramoval, Ko ga je v klubu plemenitaš vprašal,če je bil njegov oče res samo trgovec, je Moore pritrdil.Lord se je na mrdnil: "Le zakaj niste tudi vi postali trgovec?" Pesnik se je pesmehnil: "Oprostite ,mylord, ali je bil vaš oče res dobro vzgojen gentleman? " "Seveua," jo pritrdil lord. "No, in zakaj niste tudi vi to postali'7" čene. Ker je večina teh modelov staromodnih, jih bo zelo težko plasirati tudi po niž 9 jih cenah. Tako pride v pro -dajalnah do velikih zalog, za prodajo dobrih izdelkcv pa ma n jka. Zadnje čase se opaža na trži šČu velika ponudba vseh vrst blaga, nekaj tudi iz uvoza. Ker kupna moč ne narašča več tako naglo, je pričakovati , da bo nastopila na tržišču precej občutna konkurenca,tako v širini asortimana kot tu di v cenah. Da bomo lahko 03tali na tržišču in plasirali naše proiz -vode, bo potrebno posvetiti vso skrb pripravi in izbiri kolekcije, prilagoditi bo tre ba proizvodnjo zahtevam tržišča in vlagati več sredstev za širjenje naše prodajne mre že . Pranei Wolf "Dobri povojni časi so dokončno za nami in samo po sebi razumljivo rekordnih rezultatov s polnimi blagajnami ne bo več,"je bilo rečeno na zbo rovanju trgovcev detajlistov v Nemčiji. PROBLEMI NABAVNE SLUŽBE V prejšnji številki tovarniškega glasila smo obljubili, da bomo nadaljevali z našimi problemi. Z nekaterimi primeri želimo pojasniti, kje so najbolj pogostni vzroki, da pride do negodovanja pri proizvodnih delavcih, kadar zmanjka materialov ali so le ti nekvalitetni. V takih primerih največkrat zvraČajo na nabavno službo odgovornost za stvari, za katere je v resnici krivda drugje. Ni kakor pa nimamo namena tožari-ti posamezne delavce, ki so kakorkoli soudeleženi pri sestavljanju materialnih potreb. Prav tako nimamo namena sebe opravičevati. Naš namen je le, prikazati težave, s katerimi se vsak dan borimo. Prepriča -ni smo, da si veČina delavcev ne more predstavljati vseh težav v našem poslovanju. Prav v zadnjem času so bili pogosti takile primeri. Planski oddelek je planiral,da moramo za izdelavo izvozne o-butve nabaviti 2o - 3o$ več materialov, kot so pokazali po -datki po normativih Med proizvodnjo izvozne obutve se je že pokazalo, da je bil za nekate-, re artikle (predvsem pri gor -njem usnju) planirani procent, ki je v normalnih razmerah zadoščal, premajhen. V veliki meri zaradi tega, ker je bil nabavljeni material (zlasti te -leč ji boks) naprimerne kvalitete in ker so kontrolorji naših izvoznikov izločili nenormalno visoko količino izdelane obutve. Nihče v pcdjetju ni mogel predvidevati, kakšne količine čevljev kontrolorji ne bodo sprejeli za izvoz. Vsa odgo -vornost za nabavo dodatno potrebnih količin materialov je ' padla v breme nabave in naj -večkrat se je zgodilo, da smo morali še naknadno in to v zelo kratkih rokih naročati precejšnje količine skoraj vseh materialov, potrebnih za izvozno obutev. Če bi taki materiali ležali kje v skladišču pri proizvajalcu ali trgovini, bi bila zadeva enostavna. Ker tega ni, smo morali izprositi pri proizvajalcu, da so takoj dali v delo nam potrebne količine. Vsi pa vemo, da je treba za izdelavo gornjega usnja 3 do 4 tednd. Kot nalašč so prav v teh poletnih mesecih nekateri naši dobavitelji šli na dvo do tri-tedenski kolektivni dopust. V takih primerih smo morali iskati povsem drugega proizvajalca, ki ni imel pripravljene surovine,niti pro stih kapacitet. Zgodilo se je, da je na našo vztrajno proš -njo le prevzel izdelavo potreb nega usnja. V vseh takih primerih ni bila naša nabavna služba prav nič kriva, da je prišlo do zastojev in preme -stitev v naših proizvodnih oddelkih. Lahko trdimo, da smo delavci nabavne službe storili vse kar je bilo v naših močeh. Zaradi prek±atkih dobav« nih rokov v nekaterih primerih res nismo mogli blaga pravo -časno dobaviti. S strani proizvodnih delavcev je bilo v tem času veliko pripomb na kvaliteto materialov. Ko smo mi take pripombe prenašali našim dobaviteljem, so trdili, da je slaba kvaliteta izpadla zaradi močno forsirane proizvodnje. Nekaterim dobaviteljem smo že vrnili velike količine blaga ne primerne kvalitete, zato smo pri šli z njimi do večjih ali manjših sporov, ki do danes še vedno niso vsi razčiščeni. Da smo pri nakupu usnja strogi, dokazujejo naslednja dejstva: V Varaždinu smo se z ljudmi iz komerciale dogovorili, da nam bodo izdelali okrogle 8.000 ir.2 boksa pod določenimi pogoji. Čeprav vemo, da je Varaždin med najboljšimi proizvajalci telečjega boksa in glavni dobavitelj za LILET Maribor, nam je dva dni po sklenitvi pogodbe odpovedal dobavo z utemeljitvijo, da ne upajo prevzeti izdelave boksa pod tako strogimi pogoji. V Sarajevu nam je bilo na razpc lago I8.000 m2 telečjega boksa. Po našem strogem kriteriju smo mogli od pregledanih 1.50C m2, izbrati za naše potrebe le nekaj več kot 2oo m2. Prodajalec nam tudi teh 2oo m2 ni hotel da ti, ker je smatral, da je naš prevzemni kriterij prestrog. Lahko bi našteli še precej takih primerov, toda članek bi postal predolg. Nadaljujemo prihodnjič. Delavci nabavne službe TUDI PO SLABI ŽETVI JE TREBA SEJATI ! VENTILACIJA V MONTAŽI TEŽKE OBUTVE na njegcvo kalorično vrednost mnogo večji. Mnogo let je že preteklo od takrat, ko se je pokazala potreba po znosnejših delovnih pogojih v montaži težke obutve, vendar k ureditvi venti -lacije nismo pristopili zaradi velikih stroškov, ki bi v zvezi s tem nastopili. Zaradi upravičenih prigovorov prizadetih smo lansko leto le začeli delati na pripravah. Nalogo je bilo treba obdelati kompleksno za celo tovarno, kajti v zvezi s prezračevalnimi napravami se je pojavilo vprašanje/ikapacitete kotlarne, ki je bila brez toplotnih rezerv, upoštevati je bilo treba še naknadno uredi -tev prezračevalnih naprav v ostalih oddelkih, nadalje naj bi se predvidela predelava stare kotlarne na enoten sistem, to je toplovoden sistem ter povezavo stare in nove kotlarne v medsebojno skupne delovanje. V zvezi s tem smo nabavili nov kotel za central no kurjavo od avstrijske firme. Ta kotel ima zelo dober izkoristek, ter je zelo dobre kvalitete. Kurili ga bomo z težkim mazutom, ker rentabili-tetni izračun pokaže, da je za naše razmere, ker smo precej oddaljeni od železniške postaje, potrebna toplota enkrat cenejša, če kurimo s tem gorivom namesto s premogom. Prevozni stroški so z ozirom V zvezi z zgeraj opisanim se bo marsikdo vprašal, kakšne zveze ima centralna kurjava z ventilacijo. To si najlažje predstav ljamo tako, da v grobih orisih preletimo delovanje celotnega sistema. Prezračevalne naprave se sestojijo iz tlačnega in odsesovalne-ga dela. Tlačni del naprave bo vpihaval čisti zrak, ki bo zajet na podstrešju po kanalih v oddelek. Ta se bo skozi odprtine kanalov pod stropom raz delil enakomerno po vsem oddel ku. Pozimi je zrak potrebno ogrevati, sicer bi v oddelku temperatura padla, ker je pred videna Šestkratna zamenjava zraka v eni uri. Za ogrevanje zraka bo ob ventilatorju za vpi-havanje vgrajen toplovodni grelec (kalorifer), ki bo napajan iz kotlarne s toplo vodo in bo ogreval zunanji zrak. Da pa dosežemo pravilno kroženje zraka, moramo zrak, ki ga dovajamo v oddelek, nekje tudi odvajati. To nalogo bo imel odsesovalni del ventilacijske naprave» ki bo obenem z zrakom odsesoval tu di prah od obdelovalnih strojev. Takrat bomo iz obrata odstranili sesalce za prah. Z odstranitvijo sesalcev bomo sicer nekoliko pridobili na prostoru, vendar v primeru, ko se vrsta izdelave čevljev zamenja, se zamenja tudi razpored strojev, takrat pa bo verjetne postavljen kakšen čistilni ali rezkalni stroj tudi tam, kjer ne bo priključka za sesalno cev. V takih primerih si bomo morali še vedno pomagati s po sameznimi sesalci. To je slaba stran centralnega odseso -vanja, vendar boljša rešitev tehnično ni izvedljiva. Opisane ventilacijske naprave smo dali v izdelavo Obrtnemu centru v Žireh, ker so z ozi-rom na ostale ponudnike naj -cenejši, vendar bo kljub temu celotna naprava precej draga. Skupno 3 povečavo in modernizacijo kotlarne bo ta investi cija znašala preko 3o milijonov starih dinarjev, vendar bodo s tem na razpolago še re zervne moči kotlarne, katere b§mo v bližnji bodočnosti porabili za ventilacijo še osta lih oddelkov ali pa za ogre -vanje novih prostorov. Na koncu še pojasnilo, da so zaenkrat montirani le prezračevalni kanali, ostala dela pa so v teku. Ernest Mlakar Dvorjan je.stavil s sultanom Abdul-Hamidom, da bo v tridesetih letih naučil osla, da bo govoril kakor človek. Ko so ga prijatelji oštevali, zakaj se je zapletel v tako noro sta vo, je odgovoril: "Bodite brez skrbi! V tridese-, tih le tih .bom umrl ali jaz ali sultan ali pa oba. Gotovo pa je, da bo v tem času poginil vsaj osel." ČEVLJARSKA SEJMA V VIGEVANU IN FIRENCAH V času od 3c. avgusta do 5.sep tembra je bila v Vigevanu 31. razstava čevljev, usnja, strojev in ostalih pritiklin, ki je ponovno potrdila tradicijo v organizacijskih sposobnostih in predvsem v gospodarskem in produktivnem razvoju italijanskega in svetovnega trga. Razstavijalcev je bilo tokrat 306, največ jih je bilo iz Italije. V kratki dobi štirih mesecev od razstave v Pirmasensu ni bilo pričakovati kakšnih velikih sprememb v gradnji čcv -ljarskih strojev, razen, če ome nimo stroj za pritrjevanje con-tes peta, ki je tokrat kombiniran in sicer: ima napravo za mazanje peta z lepilom, napravo za pritrditev peta z vijakom in obenem za potolČenje okrog pete. Poglavje zase pa so modeli. Ti so bili za naše pojme pravo u-metnii-ko delo in jih človek zares lahko samo občuduje. Ogledali smo si tudi razstavo v Firencah, ki je bila sedma po vrsti. Ta je bila po obsegu mnogo večja, saj je razstavljalo 1.445 razstavijalcev. V velikih razstavnih prostorih so prikazani najnovegši modeli Čevljev, kopita, pete,,usnje, okrasi, modni žurnali in ostale pritikline, ki se uporabljajo v čevljarski industriji, čevljarski stroji, krzno, usnjena konfekcija in torbice. Ženske salonke so še naprej širokih konic, okrašene z metalnimi ali plastičnimi okrasi. Kombinacije so v istem tonu, samo v različnem materialu v vseh mogočih barvah (lak-an-tilop, boks-antilop, itd.). Pete niso več tako debele in pomaknjene nazaj. Ženske sandale so prav tako v različnih materialih, barvah in kombina cijah z velikimi okrasi iz brušenega stekla, kovinskih verig in z dolgim puhom, tako da pokrije skoraj celo stopalo. Pri ženskih športnih čevljih so grobi šivi efektni okras, so izdelani na precej široka kopita večinoma v mocasin izdelavi. Čevljev iz mreže skoraj ni videti. Moški polčevlji so še vedno taki, kot so bili. oiroke koni ce, podplati Široko in grobo nazobčani ali z nalepi jej&Ami okvirji. Zgornji deli so okra šeni z luknjicami, grobimi šivi, so nazobčani, tako, da dajejo vtis športnega čevlja,obe nem pa so prožni in mekhi.Pojavlja pa se tudi novo usnje, ki ima visok sijaj in nato v njem temnejše lise, da daje vtis starinskega izgleda.Zgornjega in spodnjega usnja je bi lo na razstavi veliko v raz -nih kvalitetah in v vseh mogočih barvah iz izdelavah, kar omogoča italijanskim modelir- jem izdelavo tako pestrih vzor cev. Ogled trgovskih izložb v Milanu in Firencah nam je dal V časopisu "DELO" so bili dne 6. sept. t.l. med drugim objav ljeni tudi naslednji zanimivi podatki: VIGEVANO - Pred dnevi so v Vige vanu, italijanskem mestu, ki slovi po tem, da zna vsak prebivalec narediti čevelj, odprli XXXI. mednarodno čevljarsko raz stavo. Italijanska čevljarska industrija se iz leta v leto iziolj uveljavlja v svetu: medtem, ko so leta 1951 izvozili 3o2.288 parov, so jih lani 88,6oo.52o parov. V prvem le -tosnjem polletju so Italijani izvozili že 55,275.o46 parov čevljev in s tem zaslužili 180 milijard in 8lo milijonov starih dinarjevlepšega dne, ki se nam je obetal, se poljanskemu rojaku nihče izmed nas ni čudil, da je s tako ljubeznijo poveličeval ta lepi košček naše domovine . Ko smo prispeli na Golnik se je že vsa pokrajina kopala v razkošnem zlatu zgodnjega jesenskega sonca. Stopili smo iz avtobusa in globoko zadihali čudovite svež, že skoraj planinski zrak. Pogled na krasno okolico in prijazen sprejem tamkajšnjih uslužbencev je na nas vse napravil lep vtis. Kmalu zatem smo v majhni, lepo in svojevrstno opremljeni dvorani, kjer so nas že čakali zbrani pacientit pričeli" z našim programom. Po nekaj uvodnih besedah, s katerimi sme se navzočim predstavili in jih pozdravili, so pod vodstvom kapelnika Draga Kanduča mogočno zadeneli akordi našega pihalnega orkestra. Tudi pesmi našega pevskega zbora pod vodstvom Antona Jobsta so navdu -šile zbrane poslušalce. V besedah, ki jih je nam spregovorila po končanem programu upravnica bolnišnice, se je odražala globoka hvaležnost. Te besede so nas prepričale,da nam je program dobro uspel. 3 tem smo dosegli naš namen, da razveselimo bolnike. Bolnišnico Golnik smo zapustili 's prijetno zavestjo, da smo bolni -kom uspeli pripraviti prijetno spremembo v njihovi pusti vsak danj osti . Ker je bil prijeten sončen dan, smo soglasno sklenili, da se z žičnico povzpnemo.na Zelenico. Slikovite pobočje pora -ščeno z zelenim ruševjem, grma de skalovja, strme stene, ki obdajajo dolino Zelenice, so nas navdušile in nam naše razpoloženje razmaknilo dc viška. Zato je naša pesem "V hribih se dela dan, v hribih žari" ve selo zadonela v okolju, ki je ustrezalo njeni vsebini. Vrnili smo se na Ljubelj,kjer nam je pritegnil pozornost spo-mšnik, posvečen vojnim ujetnikom, ki so med drugo svetovno vojno vrtali predor skozi Ljubelj. Nato smo 3e odpeljali proti domu. Prijetna doživetja tega dne so v nas zapustila najlepše vtise, katerim se je pridružilo še Čustvo hvaležnosti našemu kolektivu, ki nam je omogočil tako prijeten iz -let. PRIPOMBE -VPRAŠANJA- ODGOVORI Tov. urednik ! Zanima me kakšna je kontrola o plačilu dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, to je 1.25 fo od OD. če kontrola sploh je, ali je tc odvisno samo od poštenosti delav ca oz. zavarovanca, kaj napiše na anketni list. Prosim za odgovor. Prizadeti Odgovor: Zakon o spremembah temeljnega zakona o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja določa, da plačujejo dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje zavarovanci -člani gospedinjst v, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če niso oproščeni plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Predpis navaja, da morajo zavarovanci sami prijaviti pristojnemu komunalnemu zavodu podatke, potrebne za odmero dodatnega prispevka od kmetijske dejavnosti. Na osnovi navodil Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana smo zbrali prijave članov kolektiva. Zbrane prija- ve je nate služba za izplačila OD primerjala s podatki iz evi dene na Upravi za dohodke pri skupščini občine Logatec. Ob tej kontroli je bilo treba ob vednosti prizadetih članov kolektiva napraviti nekatere popravke. Smatramo, da smo s tem zagotovili pravilne podatke za obračunavanje tega prispevka. V primeru, da je kdo izmed čla nov kolektiva mišljenja, da se mu prispevek neupravičeno obračunava, lahko to pove v finančnem sektorju podjetja. Tov. urednica ! Od pomladi, čez poletje in tudi še sedaj me vsako jutro ob prihodu na delo poživi in razveseli pogled na lepo cvetje pred tovarno. Zanima me, kdo ima tako srečno roke, da mu rože tako lepo uspevaj o? Mari ja Odgovor: čudi nas, da ne veste, da gre za lepo cvetje pred našo tovarno vsa zahvala tov. Ži-vadinu Disiču, vratarju podjetja. Verjetno pa bi tov. Disič lahko povedal tudi to, da rože niso zadovoljne samo s srečne roko, temveč se s svojo lepoto oddolžijo samo tistemu, ki jih skrbno in vestno neguje vse leto. ČLANI KOLEKTIVA, DOPISUJTE V SVOJE GLASILO ! ŽIDOVSKA KOTLINA IN NJEN OBOD /Nadaljevanje in konec/ Dolina Sore, ki ji tod pravijo Sovra, je od Žirov navzgor spet, ozka in sano tna.Spočetka ima še nekaj ravnega, naplavijene-ga dna v so v njem manjša naselja, pri Podklaneu pa postane prava deber. Prvo naselje so Brekovice. Nekaj hiš je razstre senih po dolini, druge pa stoje po terasah strmih pobočij. V Brekovicah je imel neki loški meščan v 16. stoletju fužino in žago. Pužina je kmalu prišla v last tujcev, ki so nekaj časa še talili rudo z bližnjih hribov in pošiljali železo v Vipavsko dolino, kjer so tudi imeli fužino. Pred Jurečo-vo domačijo se z zahoda odpira dolga dolina Žirovnice, ki v njenem grlu stoji vas Sovra.Po gornjem delu grape je nanizanih nekaj hiš vasi Žirovnice. Majhna vas je tudi Podplanec na levem bregu Sovre, kjer vanjo priteka potok črna iz gozdnate grape na levi. Močneje je naseljen hriboviti svet na obeh straneh Sovrine do line. Na plečatem slemenu med Sovrc in RaČevo se vrstijo vasi ki že z imeni kažejo, da so tam ob naseljevanju izžigali rovte. To so Goropeke, Cpale in Izgcr-je. Naselili sc jih slovenski Korošci do začetka 14. stoletja Goropeke so spadale v žirovsko župani jo, ostala dva kraja pa v hlevnovrško, pod avstrijko upro, vo pa občino Vrh. Opale so imenovali v listinah Gibrenje Izgor je. Ležijo ha golem prisojnem bregu, k njim spadata tudi zaselka Log in Martinj vrh, ki ju sestavlja nekaj samotnih kmetij nad dolino Račeve. Izgorje so pomaknjene na polico nad Pod -klancem, nekaj kmetij stoji celo v dolini. Z Žirmi veže te kraje občinska cesta, kolovozi pa drže tudi v dolino Sovre. Hribovje nad levim bregom Sovre ima izrazito planotast značaj. Med grapo Osojnice in Žirovnice 3e razprostira Vrsniški ravnik. Ko se iz Žirov poszpneš pc gozdnatih rebreh pod vrhom Vršni -kom (7o3 m), se ti odpre nečka-' sta planota z neznatnimi slemeni, ki imajo v severnem delu še nekčliko gozda, jpžna polovica pa je vsa obdelana. Okrog in ok rog je odprt pogled na bližnje in dalnje gore. Najlepše so vidni Blegoš, Jelenk, Golaki, Javor nik in Vrh. Pokrajina napravija vtis, kot, da si nekje v nizkem svetu, in vendar si v višini nad 700 m in se za robom planote pobočja spusčaj.o v dolino. Na planoti stojita vasi Zgornji in Spo dnji Vrsnik. V prejšnjih stoletjih sta pripadali loškemu gospo stvu, pred prvo svetovno vojno žirovski občini. Med vojnama sta bili na italijanski strani;še se daj sto je,tu in tam mejni kamni na griču vzhodno od cerkve zido-vje italijanske vojašnice. Sedaj spadata v občino Idrijo. Obe vasici sta gručasti. Na položnem gričku med njima je postavljena cerkev. Na Zgornjem Vrsniku je pri Birtu planinsko zavetišče. Planinsko društvo Žiri je na Vrs. nik zaz namovalo več poti.Poto - kov na planoti ni, pri hišah imajo kapnice, Spodnji Vrsnik ima studenec. Važna je živinoreja, mleko zbira mlekarna na Spodnjem Vrsniku. Izmed Žirovnice in črne štrli nad dolino prostorna terasa . Strmi bregovi so pokriti z gozdom, čez rob pa visijo tu in tam senožeti in se kažejo strehe poslopij. Kakor množica drugih takšnih naselij na Slovenskem, postavljenih na policah v rebreh nad dolinami, ima_tudi ta vas ime Ravne. Pod I£a-lijo so bile še tostran meje in tudi sedaj spadajo z Žirmi k Logatcu. Cd Podklanca navzgor je dolina Sovre zajedena v apnenčaste sklade in postaja vedno bolj tesna. Reka ima vse značilnosti gornjega toka: z velikim strmcem hiti po ozki skalnati strugi, tvori brzice in slapove ter gloda skalne pragove in se vrtin či v tol .unih. Z bregov se odpirajo hudourniške grape. Cb prvem velikem zavoju se onstran vode dviga pečina in v njej zijajo v različni višini jamski vhodi. To so Matjaževe kamre, imenovane ne po kralju Matjažu, ampak po posestniku zemljišča. Nad desnim Sovrinim bregom stoje samotne kmetije Hlevišča. Ob naslednjem ovinku stoji Sopot, zaselek dveh hiš in mlina, ki spada že pod Rovte. Sovra je zajezena za mlin, pod sedanjim jezom leži betonska klada prejšnjega jezu in priča o izredni moči majhne reke ob nalivih. Tod se stikata dve dolini in zlivata dve vodi. Sovra priteka z vzhodne strani po Popitovi grapi j z juga, kamor gre cesta proti Logatcu, pa prihaja Rov-r tarska grapa, ki jo lahko smatramo za njeno drugo izvirnico. Ob Sovri gre dokaj dobra cesta mimo žage in obrata, ki proizvaja smrekovo olje, do bivše Popitove strojarne. Po prisojnem bregu nad dolino so raztresene domačije Hlevnega vrha. Imeni Hlevišče in Hlevni vrh izvirata iz davnega časa, ko so bili tod še obsežni pašniki s hlevi. V 14. stoletju so tc o-zemlje naselili Korošci. Na del ce razdeljena zemljišča in zaselki pričajo, da so se naseljevali v skupinah. Imeli so lastne županijo in bili podložni loškemu gospostvu. Pod hlevno-vrške župani jc so spadali hri -bovški kraji od Račeve do Dol, ki stoje v zložni kotanji na razvednem slemenu med Soro in Idrijco. Glavni vir njihovega zaslužka sta bila in sta še danes živinoreja in gozdarstvo. Nad kmeticami se dviga Vrh nad Rovtami (084 m), v prejšnjih . časih imenovan Vrh Treh kraljev po cerkvi, ki se razgleduje na daleč po lepi pokrajini. Halo niže od cerkve stoji na vzhodni strani, ki je nagnjena proti Vrhniki, nova šola. Zaradi obsežnega razgleda je Vrh cilj mnogim izletnikom in vodijo nanj markirane poti žirovske, rovtarske in vrhniške strani. Cd Smrečja je na Vrh speljana tudi cesta. Pri Osreškem mlinu zapušča cesta Sovrc in se dvigne v Rovte. Sovra izvira vzhodno cd Rovt ped Gradiščem kot neznaten potoček v samotni goščavi. Nekaj časa teče po grapi skozi gozd, pri prvem zaselku imenovanem Sovra, pa že veselo žubori po senc žetih med Rovtami in Praprotnim brdom. Republiška cesta proti Logatcu gre ob Rcvtarski grapi, ki malo pod odcepom ceste v Rovte izvira "pri bajerju" izpod skale. Z leve dobiva tri grape iz krajev, ki so bili nekdaj mejna posest loškega gospostva. To sta vasi Zavratec in Potok. Zavratec je lepa hribovska vas na planoti mad grapo Orne, Potok pa stoji v sklepu doline pod slemenom, po katerem gre cesta iz Logatca skozi Vehar-še in Dole v Idrijo. In še pesem OTONA ŽUPANČIČA BLAŽEN, KOMUR NI SE BATI Naša radost, bolečina, vera, strah, obup, odločnost, naša borba za bodočnost, nade, v mraku nam prižgane, sanje, v prsih pokopane -vse nekoč bo zgodovina: blažen, komur ni se bati, da ga kdaj bc sram jo brati. KRIŽANKA št. 11 .1 I ........T12' I........ I 1 ■ 3" 4 ; 5 :6 i ! I •-t---------p *: 8 T< t-.....i - • -r:r ~w -te- j V/1 lo j •.....1" I ■11 17 ; i«- ; -4 j Sestavil: Ivan Capuder .....! 21 25 28 22 *f77}23 | 24 | « 1 -H—t ""'T.....IsT !' i > : ""T""!—1..... JI VODORAVNO: 1. sezona lahkih čevljev, 12. stvar, ki vsiha, zamira) 13. jesti (edn. ) 14. sukanec je navit ali ..., 16. reka , ki teče skozi Egipt, 17. nakaznica za denar, 18. izrastek pri živali, 2o. naš šahist, 22. majhen bicikel, 23. Mlada armija, 25. vdanost, 28. tisti, ki piše partiture. NAVPIČNO: 2. mladinska zveza, 3. industrijska rastlina, 4. klic na pomoč, milost (po tttfcr-ško), 5. podjetje v Zagrebu,ki izdeluje perilo (Nada), 6. delavstvo, 7. Climpija, Atletika-Telovadba, 8. oznaka za liter, 9. Erznožnik Janez, Naklo, lo. kemični znak za telur, 11.znak aa grško črko epsilcn, 15. nemški predlog, lo. dogovorjen sesta -nek dveh, 19. kemični znak za premeti j, 2o. pesnik, 21. rimski bog ljubezni, 22. Poljanšek Rudi, Rudnik, 24. prvaki, 25. kemični znak za protaktinij, 26. narodna univerza, 27« Trček Silvo. DELO, ŽIVLJENJE je glasilo tovarne čevljev ALPINE ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Konrad Peternelj, Jože Peternelj, Silva Burnik, Magda Čadež, Ernest Mlakar, Alfonz Zajec, odgovorni urednik, Majda Trček, glavni urednik. Žiri, 15. septembra 1967