Letnik VI. — Laško, oktober 1 972 — Številka 10 (62) DOSEDANJI IN BODOČI RAZVOJ OBMOČJA RADEČ Ker smo bili obveščeni, da je tov. Janez ZAHRASTNIK izdelal študijo — Nekatere značilnosti družbeno-e-konomskega razvoja območja Radeč, sem mu v zvezi s tem zastavil nekaj vprašanj: RAJNER ZDENKO: Zakaj si se odločil za to, zahtevno delo; kakšni so bili osnovni cilji in katere težave so bile najpogostejše? JANEZ ZAHRASTNIK: Znano je, da se je naša družba lotila usmerjanja bodočega razvoja, s čimer naj bi v prihodnje bolj učinkovito razreševali težave in onemogočili učinke zaviralnih dejavnikov v ekonomskem in družbenem razvoju. To in predvsem dejstvo, da smo v Sloveniji s konceptom dolgoročnega razvoja v zaključni fazi in da podobna prizadevanja teko tudi na drugih nivojih, me je vzpodbudilo, da poskušam zbrati osnovne značilnosti v dosedanjem razvoju radeškega območja, kot prispevek k hitrejšemu in učinkovitejšemu iskanju rešitev pri bodočem razvoju. Študija, ki sem jo pripravil, je samo prvi poizkus delne analize tega območja, vendar pa je pomanjkljiva in nedorečena. Njen namen tudi ni dati celovito oceno vseh dosedanjih gibanj. Za takšno delo je potrebno več časa, sredstev in znanja. Kot rečeno gre le za prvi poizkus celovitejše ocene, katetre osnovni namen je, da vzpodbudi tudi druge dejavnike na radeškem območju v smeri kompleksnejše ocene sedanjega stanja in bodočega razvoja. O-snovne težave so bile v zbiranju podatkov. Pri svojem delu sem namreč težil zbrati podatke za celotno ekonomsko strukturo na radeško-zidan-moškem območju. Pri tem pa je bilo razumljivo nemalo težav. RAJNER ZDENKO: Koliko časa si pripravljal to študijo in kdo ti je pri tem v največji meri nudil pomoč? JANEZ ZAHRASTNIK: Delo je teklo približno leto in pol s tem, da je bila zadnje pol leta intenzivnost nekoliko večja. Pomoč so mi nudila vodstva vseh naših delovnih organizacij, še posebej pa Tovarna papirja, dalje odd. za gospodarstvo Skupščine občine Laško, Matični urad v Radečah, SDK Celje, ZNG Celje z di- JANEZ ZAHRASTNIK: »Ce želimo zagotavljati skladen razvoj v bodoče, nas čakajo hudi napori, da preprečimo prehudo zaostajanje za razvojem laške občine in Slovenije« rektorjem tov. GRADIŠNIKOM in seveda mentor moje naloge — univerzitetni prof. Janez ŠKERJANEC. RAJNER ZDENKO: Ali lahko poveš nekaj najznačilnejših podatkov iz študije? JANEZ ZAHRASTNIK: Pomembnih podatkov je mnogo. Naj omenim samo nekatere, ki bodo bralce prav gotovo zanimali. V sto letih je prebivalstvo v mestu Radeče poraslo za 236 %. Danes živi v Radečah 1.644, na celotnem radeškem območju pa 5.458 prebivalcev. Največji porast prebivalstva zaznamujemo po vojni s tem, da je absolutno naj- večji porast zaznamovati v 1. 1953— 1961. Poleg Radeč je največjo rast čutiti na Njivicah. Povečanje pa je zaznati tudi v vseh večjih naseljih kot so: Vrhovo, Jagnjeniča, Svibno .. V Zidanem mostu imamo nekoliko drugačen trend. Zanimivo pa je, da je v vseh manjših naseljih izvzem-ši Gorelce, Širje in Žebnik število prebivalstva nazadovalo. Starostna struktura prebivalstva je dokaj zadovoljiva, saj je danes na radeškem območju skoraj 30 % prebivalcev v starosti od 15—34 let. Vsa večja naselja imajo ugodno starostno strukturo, v manjših in oddaljenejših naseljih pa prevladujejo otroci in starejši ljudje. Zanimivo je, da imamo še danes 51 nepismenih prebivalcev in skoraj 500 občanov, ki nimajo štirih razredov osnovne šole. Kmečko prebivalstvo izredno hitro pada. Medtem, ko smo imeli v letu 1953 23,8 % kmečkega prebivalstva je danes njegova udeležba v skupnem prebivalstvu samo 17,1 %. Torej je ta % manjši kot v celotni občini in v Sloveniji. Celotna gospodarska struktura na radeškem območju je v letu 1970 u-stvarila skupaj blizu 164 milijonov dinarjev družbenega bruto proizvoda in nekaj manj kot 65 milijonov družbenega proizvoda. Tovarna papirja in železniško vozlišče v Zidanem mostu sta pri tem najmočnejša dejavnika. Hitro raste tudi delež KORE. Delovne organizacije, ki imajo sedež na radeškem območju ustvarjajo 49,8 % celotnega družbenega proizvoda, dislocirani obrati in enote pa 45,8%. V letu 1970 je bilo doseženo 42.250 din družbenega proizvoda na zaposlenega v družbenem sektorju. To je bilo več od povprečja v celjski regiji in manj od istega pokazatelja v Sloveniji. • V preteklem letu je bilo v radeškem območju skupno zaposlenih 1.694 občanov. V pogledu zaposlenosti so v zadnjih šestih letih napre- (Nadaljevanje na 2. strani) NAJHUJŠI PROBLEM RADEŠKEGA OBMOČJA ONESNAŽEN ZRAK Zdravo človeško okolje in njegovo varstvo postaja vse bolj eden od o-srednjih problemov sodobnega časa. Radeško območje je bilo v pogledu zdravega okolja dolgo dobo brez večjih nevarnosti. Premišljene gospodarske odločitve, način proizvodnje in dobro izbrane lokacije gospodarskih dejavnikov niso bistveno kvarile človekovega okolja. Seveda pri tem izvzemamo reko Savo in stopnjo njene onesnažitve, kar je problem Vse naše skupnosti. Stanje pa se je občutno poslabšalo s pričetkom obratovanja TE IX. Ta daleč nad dovoljeno mero zastruplja ozračje z žveplovim dioksidom v dimu in je brez ustreznih čistilnih naprav. Prvi kvarni vplivi tega so vidni na zdravstvenem stanju prebivalstva. Nekateri predeli občine Hrastnik so klavrni rekorderji zastrupljenega zraka v Sloveniji in tudi v Evropi. Po sedanjih predpisih, ko je dovoljena povprečna dnevna koncentracija žveplovega dioksida v zraku 0,15 mg na m3 so v hrastniškem naselju Praprotno namerili celo 7,7 mg. Bližina trboveljske termoelektrarne pa je resno ogrozila zdravo človekovo okolje tudi na do- BODOČI RAZVOJ OBMOČJA RADEČ (Nadaljevanje s 1. strani) dovale vse DO'in dejavnosti izvzem-ši GG Brežice — Gozdni obrat Radeče in komunalne ter prometne dejavnosti. Največji porast zaposlenih je dosegla KORA. Zmanjšanje števila zaposlenih zaznamujemo tudi pri Cementarni Zidani most. RAJNER ZDENKO: Znano je, da si podrobno proučil tudi vprašanje dnevne delovne migracije z radeške-ga območja. Ali lahko izvemo za nekaj osnovnih podatkov? JANEZ ZAHRASTNIK: Dnevno odhaja na delo izven radeškega območja 369 ljudi od tega 259 moških in 110 žena. Največ teh je zaposlenih v občini Hrastnik (94), v Ljubljani (81), v Celju (50), v Sevnici (50), v Trbovljah (41) itd ... Od skupnega števila »vozačev« jih je največ zaposlenih na železniških vozliščih v Ljubljani, Zalogu in Celju (78), v Steklarni Hrastnik (78), v sevniških podjetjih Lisci in Jutranjki (26), v TLG Rimske Toplice (14), v STT Trbovlje (10) itd. Na radeško območje pa se vozi dnevno na delo 159 zaposlenih od tega največ na železniško vozlišče v Zidani most (103). ZDENKO RAJNER: Kaj so pokazale projekcije prebivalstva, družbenega proizvoda in zaposlovanja za prihodnjih 15 let? JANEZ ZAHRASTNIK: Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti na kratko. Lahko rečem le to, da če želimo zagotavljati skladen razvoj v bodoče, nas čakajo hudi naporij da preprečimo prehudo zaostajanje za razvojem laške občine in Slovenije. RAJNER ZDENKO; Ali je mogoče pričakovati, da bo širša javnost na našem območju seznanjena s tvojo študijo? JANEZ ZAHRASTNIK: DO so dobile celotno gradivo. Ostalo pa je stvar dogovora. RAJNER ZDENKO: Krajevne organizacije SZDL in Krajevne skupnosti s širšega radeškega območja so izrazile željo, da bi preko dveh, treh širših razprav seznanile svoje članstvo z razvojno problematiko na-šega območja, ki je razvidna iz tvoje študije. Ali lahko pričakujemo, da bomo to uresničili? JANEZ ZAHRASTNIK: Lahko! RAJNER ZDENKO: Najlepša hvala za pogovor. beršnem delu radeškega območja. Naselja Podkraj, Jelovo, Suha dol, Zidani most in predeli ob Savi to občutijo v največji meri. Tudi v Radečah je opaziti vse hujše posledice onesnaženega zraka. Vsa dosedanja prizadevanja za odpravo tega problema niso rodila željenih rezultatov. Res je, da so ustrezni skupščinski in izvršni organi v Sloveniji nakazali rešitve v smeri družbenega dogovora, prav tako pa je res, da na rešitev tega vprašanja ni moč več čakati. Imamo občutek, da smo premalo organizirani, pa tudi premalo odločni v več kot upravičeni zahtevi, da se sedanje stanje spremeni. Predvsem od revirskih občin bi pričakovali večjo odločnost. Ne gre samo za to, da je že danes ogroženo kmetijstvo v tem predelu Slovenije, da onesnažen zrak povzroča resne ekonomske in socialne probleme, da postaja vprašujoče zdravstveno stanje tukajšnjih ljudi. Problem je širši. Vprašnje je, če bo tu čez čas, v takem okolju sploh mogoče živeti. Ne bi smeli pozabiti, da vsak investicijski poseg v prirodo, ki ni proučen pomeni njeno resno ogroženje. Tudi vemo, da vse lahko izdelamo, kupimo ali uvozimo, le bistre vode in čistega zraka ne! Slej ko prej bo morala tudi naša Občinska skupščina in družbeni dejavniki na radeškem območju odločneje poseči v bitko z dostikrat nesprejemljivimi argumenti, s katerimi se opravičuje- trboveljska termoelektrarna. ZDENKO RAJNER ČAKAJO NAS MN00E NALOGE V navadi je, da ob našem prazniku pregledamo pretekle uspehe in da se dogovorimo za bodoče naloge. Lahko trdimo, da je bilo tudi preteklo obdobje v pogledu splošnega razvoja na našem območju uspešno. V mislih imam predvsem solidne poslovne rezultate naših delovnih organizacij, več ali manj uspešno reševanje odprtih komunalnih vprašanj in precejšnjo aktivnost vseh družbeno-po-litičnih organizacij in društev. Najbrž, gledano v celoti, ne bi smeli biti nezadovoljni s tem kar smo dosegli. Res pa je, da je odprtih še mnogo vprašanj, ki terjajo hitre in učinkovite rešitve. Naj naštejem samo nekatere: vse delovne organizacije še vedno ne razpolagajo s srednjeročnimi in dolgoročnimi proizvodnimi programi. Še vedno ne vemo, katere panoge proizvodnje bomo v bodoče najhitreje razvijali in kje bomo v največji meri zaposlovali delovno silo v bodoče. Kljub mnogim premikom tu še ni jasnih odgovorov. Problem-zdravstvene službe ostaja še nadalje pereč in bo v bodoče, kljub vsem, izrednim prizadevanjem naših zdravstvenih delavcev, postajal izidneva v dan večji. V mislih imam tudi potrebo, po dograditvi oziroma po povečanju prostorskih kapacitet našega zdravstvenega objekta. Politika urbanizacije terja vrsto odgovorov. Obstoji nevarnost, da bomo v bodoče, če sedaj ne bomo zadosti dolgoročni, plačevali visoko ceno za nekatere odločitve. Organizirati se moramo tako, da bomo še močneje povezali celotno območje in se skupno z Občinsko skupščino odločno postavili v svojih zahtevah do posameznih interesnih skupnosti, ki do našega območja ne kažejo zadovoljive aktivnosti. Obstoji še vrsta drugih vprašanj, ki težijo delovne ljudi in ki zahtevajo ustreznih rešitev. Vse ni mogoče rešiti takoj. Videti je treba realne'možnosti in pogoje. Zagotovo pa lahko trdimo, da je marsikaj mogoče doseči takoj, če bomo ustrezno organizirali občane v organizaciji SZDL in v naših krajevnih skupnostih. Menim, da moramo predvsem delo krajevnih skupnosti strokovno in materialno podpreti in jim dati vso potrebno politično podporo. V-tej smeri se morajo še posebej organizirati in delovati komunisti. VOJKO POHAR KAKO PRITEKA IN ZAKAJ JE BIL UPORABLJEN Za septembrsko sejo občinske skupščine je sklad za financiranje družbenih dejavnosti pripravil obširno informacijo o poteku zbiranja in uporahe sredstev krajevnega samoprispevka v občini Laško. Informacija obsega podatke za prvo polovico letošnjega leta. Odborniki so poročilo vzeli na znanje in ga potrdili, sklad pa je prevzel nadaljnjo obveznost, da bo tudi v bodoče pripravil podobna .poročila dvakrat letno. Iz «sedanjega poročila smo povzeli nekaj podatkov.^ Krajevni samoprispevek je bil uveden po izvedenih referendumih za območja /krajevnih skupnosti RADEČE, JAGNJENICA—SV1BNO, VRHOVO in .ZIDANI MOST počenši od 1. januarja 1972 dalje, po stopnji 1 %, za območja /krajevnih skupnosti LAŠKO, MARIJA GRADEC, BREZE, VRH, REČICA, RIMSKE TOPLICE,. JURKLOŠTER in SE-DRAZ pa od 1. aprila 1972 dalje po stopnji 1,5 %. Širše območje Laškega in Rimskih Toplic se je na referendumih izreklo in odločilo za 0,5 % višji krajevni samoprispevek, ker so občani tega območja želeli ta sredstva uporabiti za rekonstrukcijo nekaterih pomembnih cest v smislu predhodno sprejetega programa, v Krajevni skupnosti Rimske Toplice pa posebej še za gradnjo žalnice v Rimskih Toplicah. Predračuni o zbiranju sredstev krajevnega samoprispevka predvidevajo, da bo v petih letih po posameznih območjih zbrano: Iz tega sledi, da bo za financiranje investicij v osnovnem šolstvu v petih letih zbrano: dinarjev — za Radeče 1,850.000 — za Rimske Toplice 850.000 — za Laško .2,200.000 ali skupaj 4,900.000 dočim bo razlika iz 0,5 % samoprispevka — za območje Laškega 1,097.775 — za območje Rim. Toplic 473.302 šla za rekonstrukcijo nekaterih pomembnih cest in, za druge komunalne potrehe na tem območju. Upoštevajoč takšna izhodišča bi bila posamezna širša območja v masi zbranih sredstev udeležena: 1. Radeče 1,850.000 ali 28,58% 2. Rim. Toplice 1,323,302 ali 20,46 % 3. Laško 3,297.775 ali 50,96 % — za širše območje Radeč (KS Radeče, Jagnjenica—Svibno, Vrhovo in Židani most) — za širše območje Rimskih Toplic (KS Rimske Toplice, Jurklošter krSedraž) — za širše območje Laškega (KS Laško, Marija Gradec, Breze, Vrh, Rečica) po 1,5 % ali skupaj v vsej občini dinarjev po 1 % 1,850.000 po 1,5% 1,323.302 3,297.775 6,471.077 Zapustil nas je eden prvih mož našega kraja, velik ustvarjalec, velik kulturnik in človek Ivan PEŠEC. Njegov lik neumornega družbenega delavca je krasilo večdesetletno ustvarjalno delo v telesnokulturnih, kulturno-prosvetnih in drugih družbenih organizacijah. Vedno je znal prisluhniti klicu naprednega gibanja, bil je vedno in povsod pripravljen za akcijo v dobro delovnega človeka. Znal je svojo ustvarjalnost podarjati najširšim množicam, zavedajoč se, da kultura ni za izbrance ampak za vsakega delovnega človeka. Zasavski rudarji, železničarji in okoliški kmetje ter vsi občani Radeč in okolice so čutili hvaležnost in spoštovanje do njegovega dela. To so mu prepričljivo izkazali .tudi v trenutkih neizogibnega slovesa. Za njim: je os tala praznina, ki .nas i obvezuje, da ščuvamo in krepimo njegovo izročilo, in bogato dediščino kulturnih vrednot, Svoj napredni in, prosvetiteljski-čut ,je še.posebej globoko izrazil v ustvar- jalnosti na področju gledališke umetnosti. Njegove odrske stvaritve in ljudske igre na prostem so krepile narodno zavest ljudi ter bogatile njihovo kulturno podobo. Širokopoteznost in smelost v izvedbi njegovih del v Miklovi Zali, Divjem lovcu, Mlinarjevem Janezu in mnogih drugih, je navduševala množice obiskovalcev, glas Radeč pa ponesla daleč preko zasavskih hribov. Mladina, občani, celotno družbenopolitično življenje občine, so mu v znak priznanja za življenjsko delo podelili več najvišjih priznanj. Plakete Radeč ob 25-ietnici osvoboditve ter julijsko priznanje Skupščine občine Laško sta izpričali vso globino dolžnega spoštovanja in hvaležnosti za veliko življenjsko delo Ivana PEŠCA. Se pozni rodovi Radehčanov se bodo, tako kot se mi, vedno znova poklanjali spominu našega skromnega, delovnega in dostojanstvenega soob-čana in prijatelja Ivana PEŠCA. EMIL ROJC Ti odstotki predstavljajo hkrati ključ za delitev sredstev, ki pritekajo kot samoprispevek občanov po posameznih širših območjih; V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo krajevnega samoprispevka zbrano za 371.093,80 dinarjev. Po posameznih mesecih je bilo največ vplačano v juniju; v prvih treh mesecih so bila vplačila razmeroma nizka, kar je tudi razumljivo, ker so se takrat zbirala le sredstva krajevnega samoprispevka za širše območje Radeč in še to samo po stopnji 1 %. Pomemben porast v prilivu kažeta meseca april in maj, nad 14 milijonov starih dinarjev pa je prinesel junij. Že samo ta primerjava kaže, da se stanje iz meseca v mesec bistveno izboljšuje, kar pomeni, da bo do konca letošnjega leta zbrano toliko krajevnega samoprispevka, kolikor ga je sklad predvideval .za leto 1972. Sredstva samoprispevka občanov se ,za celotno območje občine zbirajo na žiro računu sklada za financiranje družbenih dejavnosti pri občinski skupščini. V prvem polletju zbraih 37 milijonov starih dinarjev je bilo po sprejetem programu angažirano: — za rekonstrukcijo ceste (Klanec) -v Brezi 100.000 dinarjev; — kot akontacija za nabavo opreme za novo šolo v Rimskih Toplicah 270.000 dinarjev. Sklad za financiranje družbenih dejavnosti je prepričan, da se bo do konca letošnjega leta nabralo toliko sredstev, da bo lahko z njimi financiral vse obveznosti po sprejetih programih, vključno tudi obveznosti do krajevnih skupnosti. OKTOBER ,1972 3 JOŽE KAJTNA: NEKAJ NOVOSTI V PROMETU S KMETIJSKIMI IN STAVBNIMI ZEMLJIŠČI Skupščina SR Slovenije je 28. junija 1972 sprejela nekaj pomemb nih zakonov s področja prometa s kmetijskimi in stavbnimi zemljišči. Ti zakoni so: • Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, • Zakon o razpolaganju z nezazidalnim stavbnim zemljiščem, • Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju in • Zakon o davku na promet nepremičnin. Vsi ti zakoni so objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 27/72. Ker so določila teh zakonov zanimiva za naše občane, bom skušal v tem sestavku priobčiti tista določila, za katera menim, da bi morali biti občani z njimi seznanjeni. ZAKON O RAZLASTITVI IN O PRISILNEM PRENOSU PRAVICE UPORABE Ta zakon urejuje: 1. razlastitev nepremičnin, na kateri je lastninska pravica (zasebna lastnina) in omejitev lastninske ali kakšne druge pravice na takšni nepremičnini. 2. prisilni prenos pravice uporabe na zemljišču, ki je družbena lastnina, od enega uporabnika na drugega. Razlastitev nepremičnin se lahko opravi, če je v splošnem interesu to potrebno za zgraditev gospodarskih, stanovanjskih, komunalnih, zdravstvenih, znanstvenih, prosvetnih, kulturnih, narodno obrambnih ali drugih objektov ali za izvedbo drugih del. Razlastiti pa se ne sme nepremičnina za kmetijsko obdelovanje. Razlasti se lahko samo nepremičnina, ki je last občanov, civilnih pravnih oseb, družbenopolitičnih organizacij ali društev (državljanska lastnina), prisilen prenos pravice u-porabe pa samo na zemljišču, ki je družbena lastnina. Lastninska pravica na nepremičnini se lahko omeji z ustanovitvijo služnosti, začasne uporabe ali z u-stanovitvijo druge pravice. Predno se pride do samega razlastitvenega postopka, je treba ugotoviti, če je podan splošni interes. Ugotovitev splošnega interesa za razlastitev lahko predlaga družbenopolitična skupnost, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena oziroma dejavnost s področja prometa, zvez in energetike ter društvo, ki je s splošnim predpisom pooblaščeno za opravljanje določenih javnih funkcij, če nepremičnino potrebujejo za svojo dejavnost. Če je organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost in druga družbenopravna oseba odločila, da zgradi proizvodni ali drug objekt, sprejme odločbo o tem, da je zgraditev takšnega objekta V splošnem interesu, skupščina občine na seji. Če se pa skupščina družbenopolitične skupnosti odloči, da bo zgradila objekt, je ugotovljen splošni interes že s samo takšno odločitvijo, če je taka odločitev v skladu s sprejetim urbanističnim dokumentom. Ko je ugotovljen splošni interes za zgraditev objekta oziroma za izvedbo drugih del, lahko razlastitveni u-pravičenec pri premoženjskopravnem organu občine predlaga razlastitev. Na podlagi predloga za razlastitev se na zahtevo predlagatelja vpiše zaznamba razlastitve v zemljiško knjigo s tem pa odtujitev te nepremičnine nima nasproti razlastitvenemu upravičencu nobenega pravnega učinka. Razlastitveni upravičenec pridobi pravico do izročitve razlaščene nepremičnine v posest z dnem, ko postane odločba o razlastitvi pravnomočna. Za stanovanjsko graditev je mogoče razlastiti tudi zemljiški kompleks samo v korist občine, če je za ta kompleks sprejet zazidalni načrt. Splošni interes za stanovanjsko graditev na zemljiškem kompleksu je ugotovljen z zazidalnim načrtom. Prejšnji lastnik parcele, ki je v sestavu zemljiškega kompleksa, razlaščenega za stanovanjsko graditev, ima prednostno pravico do uporabe tolikšne površine parcele, kolikor jo potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, na katerih more po zakonu imeti lastninsko pravico in če sme po zazidalnem načrtu na tisti parceli sezidati takšno stavbo. Prednostno pravico uporabe upravičenec uveljavlja pri premoženjsko pravnem organu občine v 60 dneh od prejema pismenega obvestila premoženjsko pravnega organa o tem, da na razlaščenem zemljišču lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe zemljišča za gradnjo. Prejšnji lastnik je dolžan v petih letih od vročitve odločbe, s katero mu je bilo zemljišče dano v uporabo, dovršiti stavbo do tretje gradbene faze, sicer prednostno pravico izgubi. Prejšnji lastnik lahko to prednostno pravico prenese s pravnim poslom le na zakonca, potomce, posvojence, starše in posvojitelje, ti pa te pravice ne morejo prenesti naprej. Lastniku razlaščene nepremičnine pripada odškodnina. Ta se določi posebej za stavbno zemljišče in posebej za kmetijsko zemljišče. Za stavbno zemljišče se po tem zakonu šteje: — zemljišče, ki je komunalno opremljeno po veljavnem urbanističnem in zazidalnem načrtu in je namenjeno za graditev; — zemljišče, za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje; — zemljišče, na katerem je stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka tega člena šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo. Vsa druga zemljišča se po tem zakonu štejejo za kmetijska zemljišča. Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče se določi po dohodku od stavbnega zemljišča, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 sezidal družinsko stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m2 po povprečni gradbeni ceni v razlastitvenem območju ob času razlastitve, zmanjšani za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča. Povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča po tem zakonu ugotavlja vsako leto za svoja območja občinska skupščina z odlokom. Odškodnina za razlaščeno kmetijsko zemljišče se določi po tržni ceni kmetijskega zemljišča. Za tržno ceno kmetijskega zemljišča velja cena, ki se oblikuje na območju kraja oziroma naselja, v katerem je kmetijsko zemljišče. Ce se na tem območju tržna cena ne oblikuje, se upošteva tržna cena, ki se oblikuje na sosednjem območju. Ce je tržna cena odraz okoliščine, da je kmetijsko zemljišče v naselju ali turističnem območju, ali pa v bližini naselja oziroma območja prometnih zvez, umetnih jezer, prekopov, melioracijskih (Nadaljevanje na 6. strani) Davek na promet nepremičnin PO NOVEM OBČINSKEM ODLOKU Občinski prometni davek od nepremičnin in pravic se je do 30. junija letos obračunaval in odmerjal na podlagi temeljnega in republiškega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin pravic. Po tem odloku so se stopnje občinskega prometnega davka od nepremičnin in pravic gibale po progresivni lestvici pri vrednosti nepremičnine do 5000 dinarjev s 6 %, oziroma pri vrednosti nad 50.000 dinarjev in dalje s 14 %. Z uveljavitvijo novega republiškega zakona o davku na promet nepremičnin, ki je začel veljati 1. julija 1972, so občinske skupščine dolžne svoje odloke o davku na promet nepremičnin uskladiti s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Rok za to uskladitev bo torej potekel 30. septembra 1972, zato je občinska skupščina na minuli seji sprejela nov odlok o občinskem davku na promet nepremičnin. S sprejetjem tega odloka, ki se bo uporabljal od 1. julija 1972 dalje, je torej prenehal veljati sedanji odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic. Republiški zakon o davku na promet nepremičnin, ki torej velja že od 1. julija letos, prinaša nekatere nove sistemske ureditve na tem področju. Predvsem pooblašča občinske skupščine, — da stopnje prometnega davka določijo glede na prometno vrednost za m2 zemljišča, oziroma za m2 uporabne površine gradbenega objekta; — da se stopnje prometnega davka določijo po sistemu stopničaste progresije in — da so stopnje prometnega davka odslej različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte. Zavezanec mora nastanek davčne obveznosti napovedati kakor doslej v 15 dneh, ko je obveznost nastala, vendar na posebnem obrazcu in hkrati z napovedjo predložiti listine, na podlagi katerih se nepremičnine prenašajo. Davčni organ je dolžan — kakor doslej — izdati odločbo o odmeri prometnega davka v 30 dneh po prejemu napovedi, ima pa možnost, če se z napovedano davčno osnovo ne strinja,, da lahko izda odločbo o začasni odmeri, ki jo lahko v 6 mesecih po izdaji odločbe nadomesti z novo dokončno odločbo. Davčni zavezanec za prometni davek od nepremičnin je tudi po novem zakonu prodajalec, vendar je kupec nepremičnine iz poroštva izvzet. Kazenske sankcije za storjene prekrške so za delovne organizacije in za zavezance občane občutno zvišana. Na podlagi teh načel in po predhodni uskladitvi lestvic z ostalimi občinami v celjski regiji, je bil pripravljen nov odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin. V njem so v 2. členu določene štiri lestvice: 1. za kmetijska zemljišča, 2. dve različni za stavbna zemljišča in 3. za gradbene objekte. Za stavbna zemljišča sprejeti odlok prinaša dve lestvici. Lestvico z milejšim zajemanjem, če gre za stavbna zemljišča, ki ležijo v območju, za katere velja urbanistični načrt ali urbanistični red in lestvico z ostrejšim zajemanjem za promet s stavbnimi zemljišči, ki ležijo izven teh območij. Stopnje so naravnane na osnove za ceno m2 kmetijskega zemljišča od 1 do 10, ko se po sistemu stopničaste progresje zajema v obdavčenje cena za m2 po stopnjah od 6—32 %, dočim se cena nad 10 dinarjev za m2, obdavčuje in zajema 100 % od presežka, ker se smatra, da je pri tej cena meja med realno vrednostjo zemljišča in rento. Na podoben način sta naravnani tudi progresivni lestvici za stavbna zemljišča v in izven urbanističnega področja le, da je pri obeh teh dveh lestvicah meja med realno vrednostjo in rento postavljena na 20 dinarjev za m2 stavbnega zemljišča. Zadnja lestvica obdavčuje ceno za m2 gradbenih objektov s tem, da je vrednost do 500 dinarjev za m2 uporabne površine obdavčena z 10%, meja med realno vrednostjo in rento pa je zamejičena pri 4.000 dinarjev za m2. Nad to vrednostjo lestvica zajema presežek s 26 %. Čeprav med dosedanjim načinom obdavčenja, od skupne vrednosti nepremičnine, ki je bila predmet prodaje in novim načinom obdavčenja od cene za m2 kmetijskega ali stavbnega zemljišča, oziroma cene za m2 uporabne površine gradbenega objekta ni mo- goča popolna primerjava, bi globalno bilo možno trditi, da bodo nove lestvice: — pri kletijskem zemljišču do 8. din za m2 — pri stavbnem zemljišču do 10 din za m2 in — pri gradbenih objektih do 2000 din za m2 uporabne površine delovale v tistih okvirih, kakor so delovali dosedanji instrumenti. Pri kmetijskih zemljiščih bodo pri ceni nad 8 do 10 dinarjev za m2 nove stopnje delovale rahlo ostreje, stoodstotno pa bodo v obdavčenje zajemale ves presežek nad 10 dinarjev za m2. Na enak način bodo delovale nove lestvice tudi za stavbno zemljišče z rahlim povečanjem obdavčitve pri ceni od 10 do 20 dinarjev za m2, dočim bo celotna vrednost nad 20 dinarjev za m2 zajeta v obdavčenje. Ker že sam zakon opredeljuje domala vse potrebne oprostitve, jih občinski odlok dopolnjuje le še v eni edini točki, ko uvršča med oprostitve tudi promet nepremičnin za zemljišča in gradbene objekte, kadar so odkupljeni zaradi škode nastale po rudarjenju, vendar to oprostitev omejuje do zneska pravične odškodnine. Po uveljavitvi republiškega zakona — to je od 1. julija 1972, je davčna, uprava že uporabljala njegove predpise ob uporabi do sedaj veljavnega-, občinskega odloka od nepremičnin im pravic na ta način, da je zavezancem izdajala začasne odločbe, ki bodo sedaj po sprejetju občinskega odloka nadomeščene z novimi dokončnimi odločbami. Podrobnosti o bodočem obdavčevanju prometa nepremičnin so razvidne iz odloka, ki je objavljen v priloženem Uradnem vestniku občine Laško,, št. 5/1972. T. OBVESTILO ZDRAVSTVENA POSTAJA LAŠKO je s 1. septembrom 1972 spremenila in dopolnila svoj delovni čas, ki bo odslej v ordinacijah Zdravstvene postaje Laško dopoldne in popoldne do 19. ure. dopoldne popoldne dr. Dolanc Jože dr. Velikonja Tone dr. Baburak-Grakalič Vesna dr. Velikonja Tone dr. Baburak-Grakalič Vesna dr. Dolanc Jože dr. Velikonja Tone dr. Baburak-Grakalič Vesna dr. Velikonja Tone dr. Baburak-Grakalič Vesna dr. Dolanc Jože dr. Baburak-Grakalič Vesna dr. Velikonja Tone Vsako soboto je dežurna ordinacija za nujne primere od 7. do 11. ure v prostorih Zdravstvene postaje Laško. Ponedeljek Torek Sreda , Četrtek Petek POMEMBEN USPEH DVEH prof. TONE KNEZ NOVOSTI V PROMETU Z ZEMLJIŠČI prof. dr. Josipa Klemenca in prof. dr. Josipa Korošca. Ko je diplomiral in odslužil vojaški rok, je najprej služboval v muzeju v Bihaću v Bosni, od leta 1958 pa deluje kot kustos za arheologijo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V 14 letih svojega delovanja v Novem mestu je vodil več arheoloških izkopavanj na ozemlju, ki spada v pristojnost Dolenjskega muzeja. Rezultate svojih izkopavanj je objavil v številnih člankih, sodeloval je pri nekaterih knjigah, ki obravnavajo zgodovino Novega mesta ali njegovega okoliša, v Dolenjski galeriji oz. muzeju pa je pripravil že dve zanimivi razstavi predmetov, ki jih je izkopal na tem področju. Občina Novo mesto mu je za njegove zasluge podelila leta 1969 Trdinovo nagrado (o tem je pisalo tudi »Naše delo« v št. 12/1969), letos pa mu je bil priznan naziv »višji kustos« (ta naziv dobe tisti, ki 12 let uspešno opravljajo delo kustosa in imajo tudi svoja tiskana znanstvena dela). Rezultate svojega 14-letnega raziskovanja je prof. Knez strnil v knjigi Novo mesto v davnini, ki je izšla letos pri založbi Obzorja v Mariboru, tiskala pa jo je Mariborska tiskarna. Knjiga obsega 155 strani in ima mnogo ilustracij. Avtor o-bravnava v knjigi, kakor pove že v naslovu, najstarejšo zgodovino Novega mesta, torej čas, iz katerega nimamo nobenih pisanih virov. Novo mesto je bilo namreč ustanovljeno šele leta 1365 (zato tudi ime »Novo« V letošnjem letu sta dva znanstvenika, ki sta doma iz Laškega, dosegla viden uspeh pri svojem strokovnem delu, zato je prav, da zabeležimo to tudi v lokalnem listu. Prvi je Tone Knez, profesor arheologije, rojen 1930 v Laškem. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral arheologijo na ljubljanski univerzi, kjer je bil učenec znanih, sedaj že pokojnih slovenskih arheologov, {Nadaljevanje s 4. strani) in drugih objektov ali da je pred razlastitvijo, se odškodnina zmanjša sorazmerno z vplivom teh okoliščin. Če je zaradi razlastitve bistveno ogrožen življenjski obstoj razlaščenca, se pri določanju odškodnine upoštevajo njegove socialne razmere. Če gre za razlastitev hiše ali posameznega dela stavbe, ki sta bila zgrajena brez predpisanega dovoljenja pristojnega organa, prejšnji lastnik nima pravice do odškodnine za tako nepremičnino. Prejšnji lastnik pa lahko podre stavbo in odpelje gradivo v roku, ki mu ga določi pristojni organ. Za ustanovljeno služnost na nepremičnini je odškodnina enaka znesku za kolikor je 'zaradi služnosti zmanjšana vrednost zemljišča ali stavbe. Odškodnina za začasno uporabo zemljišča se določi v višini in na način, kakor je to določeno, če se zemljišče vzame v zakup. V postopku za določitev odškodnine mora premoženjsko pravni organ brez odlašanja razpisati in opraviti ustno obravnavo za sporazumno določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Če sporazum o odškodnini ni dosežen najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je postala odločba o razlastitvi pravnomočna, pošlje premoženjskopravni organ odločbo o razlastitvi Občinskemu sodišču, ki odmeri odškodnino. Sodišče odmeri odškodnino v nepravdnem postopku. Razlastitveni upravičenec mora v 30 dneh od vročitve pravnomočne odločbe, s katero je bila določena odškodnina, plačati to odškodnino prejšnjemu lastniku. Ce odškodnina ni plačana v roku, tečejo 12 % obresti od izteka odmerjenega roka do dneva plačila. Le za odškodnino za zemljišča v zemljiškem kompleksu, razlaščena za stanovanjsko graditev, lahko občinska skupščina določi, da se odškodnina plača v daljšem roku, vendar ne dalj od petih let. (DRUGI DEL V PRIHODNJI ŠTEVILKI) mesto), knjiga pa obravnava najstarejšo zgodovino tega kraja, saj so že v starem veku tam prebivali ljudje. Iz tiste dobe se nam niso ohranili pisani viri (listine, kronike), iz katerih lahko zgodovinar izve za tedanje dogodke. Za to najstarejšo dobo nam priskoči na pomoč arheolog (slovenski izraz zanj bi bil »starino-slovec«), ki iz izkopanih predmetov (starin) sklepa na tedanjo kulturo-. Iz najdenega orožja in oklepov skuša dognati tedanjo oborožitev, način bojevanja in mogočnost ali šibkost vojske, iz nakita in drugih okraskov skuša ugotoviti tedanjo m-o-do in razkošje, po najdenih posodah in orodju sklepa o načinu prehrane in dela tedanjih prebivalcev itd. Največ takih predmetov najdemo v starih grobovih, ker so v starem veku dajali umrlim s seboj v grob predmete, s katerimi so se v življenju največ ukvarjali npr. vojakom orožje in o-klep, ženskam nakit itd. Na ta način je tudi prof. Knez po izkopanih predmetih skušal ugotoviti tedanji način življenja, način vojskovanja in sploh tedanjo kulturo prvotnih prebivalcev tega _dela Dolenjske in tako je v svoji knjigi opisal najstarejšo zgodovino Novega mesta in njegovega okoliša. Tedanji prebivalci tega področja so bili Iliri, pozneje so jih podjarmili Kelti in končno so vsi skupaj prišli pod o-blast Rimljanov. Kultura vseh teh treh narodov, predvsem pa Ilirov, je zastopana med starinami, ki jih je izkopal prof. Knez in nato opisal v svoji knjigi. Najznačilnejše izkopa- NOVO MESTO; V DAVNINI r nine so v knjigi ponazorjene tudi s fotografijami ali risbami; poleg tega je v knjigi tudi več tabel, ki tolmačijo besedilo ter obsežen seznam NAŠIH ZNANSTVENIKOV knjig in člankov, ki poročajo o teh izkopavanjih. Glavne ugotovitve so ob koncu natisnjene v nemščini, da lahko knjigo uporabljajo tudi tujci. Strokovna kritika je knjigo ugodno ocenila. Po mnenju kritikov imajo izkopavanja prof. Kneza mednarodni pomen, zato tudi ta knjiga sega po svojem pomenu preko naših meja. Drugi znanstvenik je TOMO KOROŠEC, profesor slavistike, rojen leta 1938 v Laškem. Maturiral je na celjskem učiteljišču in nekaj časa prof. TOMO KOROŠEC poučeval na osnovnih šolah v Laškem in Brezah. Nato se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je diplomiral 'iz slavistike (eno leto je študiral tudi na univerzi v Pragi v seminarju znanega jezikoslovca akademika Havranka). Po diplomi je bil najprej asistent na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani in je na tem mestu sodeloval pri pripravljanju gradiva za obsežen Slovar slovenskega knjižnega jezika. V letih 1969 in 1971 je na ljubljanski televiziji vodil oddajo »Pet minut za boljši jezik«, ki je imela mnogo gledalcev. V raznih strokovnih revijah je objavil več člankov s področja jezikoslovja in v tem času prevedel tudi nekaj del iz češčine. V letošnjem letu je bil izvoljen za asistenta za slovenski knjižni jezik na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Pred nekaj meseci je pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani izšla knjiga PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK, v kateri je prof. Tomo Korošec zbral svoja že omenjena televizijska predavanja, pa tudi članke z jezi- koslovnega področja. Knjigo so natisnili v Celju v tiskarni Aero (ta tiskarna tiska tudi »Naše delo«), obsega 287 strani žepnega formata. Avtor je knjigo posvetil svoji materi Zinki Korošec, ki živi v Laškem. Pravilno izgovarjanje in pisanje našega knjižnega jezika ni samo problem ljudi z višjo izobrazbo, temveč vseh občanov. Z razvojem samoupravljanja pride vedno več občanov v položaj, da mora na zboru volivcev ali delavskem svetu kaj povedati ali poročati, napisati pismo, poročilo ali uradno vlogo. Vsakdo se takrat vpraša: Ali sem pravilno govoril, ali sem pravilno napisal?« Slovenci že od nekdaj skrbimo za čistost našega knjižnega jezika, saj nas je to že večkrat pripeljalo do raznih »abecednih vojsk«. Tudi radijska jezikoslovna predavanja imajo pri nas že tradicijo. Pred vojno je na ljublj. radiu vodil oddajo »Slovenščina za Slovence« prof. dr. Rudolf Kolarič, po vojni je bila radijska oddaja »Jezikovni pogovori«, ki jo je na duhovit način vodil sedaj že pokojni ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani prof. dr. Mirko Rupel; to oddajo je poslušala vsa Slovenija in vprašanja so predavatelju kar deževala. Ob nenadni smrti dr. Rupla leta 1963 so vsi obžalovali, da se razen nekaj drobcev ta predavanja niso ohranila tudi v pisani obliki. Prof. Tomo Korošec je sedaj svoja televizijska predavanja, ki obravnavajo vsakdanja pereča jezikovna vprašanja, objavil v knjigi. Tem predavanjem je priključil še nekaj svojih jezikoslovnih člankov, zadnji del pa je posvečen ribiškemu izrazoslovju (avtor knjige je namreč tudi sam navdušen ribič). Kakor so televizijski gledalci radi gledali oddajo »Pet minut za boljši jezik«, v kateri je prof. Korošec s J. svojo pipo v rokah tolmačil jezikovne probleme, tako bo tudi njegova knjiga z istim naslovom našla ugoden odmev. Tisti, ki so oddajam na televiziji sledili in so jim bile všeč, bodo lahko s knjigo v roki sedaj obnovili njihovo vsebino, kdor pa oddaj ni videl, se bo iz knjige poučil o perečih vprašanjih pravilne izgovorjave in pisave našega knjižnega jezika. Oba naša rojaka sta torej v tem letu zasedla višje mesto v službi in oba v knjigi objavila rezultate svojih znanstvenih raziskovanj. Obema želimo še mnogo uspehov pri njunem nadaljnjem delu in jima kot rojakoma še posebej iskreno čestitamo! M. R. ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED ZOBOZDRAVSTVENE DEŽURNE SLUŽBE ZA OKTOBER 1972 V oktobru 1972 bo zobozdravstvena dežurna služba pri Javni zobni polikliniki Celje nudila prvo pomoč v nujnih primerih ob sobotah od 14.—is. ure in nedeljah ter praznikih od 9.—18. ure. 1972 Zdravnik Medicinska sestra 1. 10. 7. 10. — 8. 10. 14. 10. — 15. 10. 21. 10. — 22. 10. 28. 10. — 29. 10. Pangerl dr. Breda Primožič dr. Valant H. Rojc dr. Viktor Roš dr. Boris Savernik dr. Srečko Gajšek Mira Kadilnik Sanda Kos Breda Klinger Cvetlana Koštomaj Franja 40 LET VOLNE LAŠKO Delovni kolektiv Industrije volnenih izdelkov »VOLNA Laško je 8. septembra letos proslavil kar dva jubileja: 40-letnico obstoja in 20-letnico samoupravljanja. V minulih štirih deseletjih se je marsikaj zgrnilo na pleča te delovne skupnosti. Že sami začetki niso bili rožnati. Iz majhne tovarne s 15 zaposlenimi v letu 1932 so laški tekstilci uporno premagovali številne ovire za svoj obstoj. Od »štrajka« tekstilnih delavc-cev, kateremu , so se leta 1937 solidarno in zavzeto priključili, do let okupacije, ki so iz njihovih vrst iztrgala kar •7 žrtev, so temu kolektivu cilji narodnoosvobodilne borbe nalagali move. in odgovorne dolžnosti. Prva leta rpo vvojni se je število zaposlenih v tovarni povečalo na 250, vendar drugega bistvenega in vidnega napredka v samem razvoju podjetja in njihovih proizvodnih zmogljivosti niso zabeležili. Težave, kakršne so se v naslednjih letih pojavljale zdaj v večji zdaj v manjši meri pred domala sleherno volnarsko in tekstilno industrijo, niso prizanesle tudi temu kolektivu. V minulih dvajsetih letih, odkar so Zazidalni načrt za center Laškega predstavlja že dolgo prisotno potrebo po urbanističnem urejanju tega pomembnega in zahtevnega kompleksa. Projektanti tega načrta so si prizadevali, da bi na omejenem prostoru omogočili razvoj mesta in mu dali vse tiste funkcije, ki so mestu potrebne. Morda se zde na prvi pogled nekatere rešitve težko izvedljive, vendar je treba imeti pred očmi, da je prostor, ki je fizično zelo omejen izredno dragocen, zato si razkošja pri gospodarjenju s prostorom ni mogoče privoščiti. Mimo tega je treba načrtovati razvoj mesta dolgoročno, kakršnekoli začasne rešitve in improvizacije pa bi lahko imele zelo daljnosežne posledice. Projektanti so imeli tudi odgovorno nalogo ohraniti staro mestno jedro ter zavarovati zgodovinsko pomembne objekte. Na tem področju je bil s službo -spomeniškega varstva dosežen pomemben sporazum in res optimalna rešitev, kjer je odnos med starim in novim v danih razmerah še ugoden. Da je šlo pri izdelavi zazidalnega načrta za obsežne študije in številne konsultacije,^dokazuje tudi to, da so bile izdelane kar štiri različne variante. delavci vzeli tovarno v svoje roke, je bila prav gotovo najpomembnejša tista odločitev, ko so pred dobrima dvema letoma sklenili, da gredo v popolno rekonstrukcijo tovarne. Z njo so hoteli doseči večjo proizvodno zmogljivost, boljši in kvalitetnejši asortiment izdelkov, povečano rast celotnega dohodka in z njim tudi rast osebnih dohodkov, ki so v prejšnjih letih zaostajali. Odločitev je bila ob ponavljajočih se splošnih težavah v tekstilni industriji drzna in tvegana. Toda z izrednim prizadevanjem vsega kolektiva, z upornim iskanjem notranjeorganizacij-skih oblik ter ob pomoči ožje in širše družbene skupnosti so začeto konstrukcijo uspešnoizpeljali. Uspehi tega podviga so danes na dlani. Njihov letošnji dvojni praznik je hkrati in še posebej praznik pomembne delovne zmage, ki zagotavlja kolektivu novo rast in nadaljnji vzpon. To zmago in dvojni jubilej je 480-članski. kolektiv proslavil 8. septembra s kulturnim programom in družabnim večerom v dvorani Dušana Poženela. Ob tej priliki so 95 delavcem za dolgoletno in nepretrgano delo v kolektivu Sele zadnja, to je četrta varianta predstavlja kolikor toliko uspel kompromis med različnimi Stališči, ki so se pojavljala med javno razpravo. Mimo številnih drugih različnih mnenj, je šlo še zlasti za namembnost trikotnika med Kraigherjevo, Titovo in Kidričevo ulico. Prvotna lokacija otroškovarstvene ustanove na tem zemljišču se je pokazala kot neugodna, saj bi s tem zaprli možnosti za razvoj poslovnega centra, ki pa bo mestu v prihodnje nujno potreben. Po predlagani varianti je zato lokacija oUoškovarstvenega objekta pomaknjena bolj proti vzhodu. Tako so vendar dane možnosti za razvoj poslovnega centra, brez škode za otroško varstvo. Zazidalni načrt je bil javno razgrnjen v treh-.variantah. V Laškem pa je bila organizirana tudi javna razprava. Četrta varianta, -ki je.bila predložena občinski skupščini in jo je ta sedaj sprejela, je pravzaprav izdelana na podlagi .pripomb, ki so bile dane v teku .razgrnitve. Seveda tudi ta varianta ni mogla upoštevati vseh .pripomb, predlogov in želja, lahko pa rečemo, da je v veliki meri sinteza predlogov javnosti in strokovnih pogledov na bodoči razvoj mesta. podelili spominska darila. Spominska darila je prejelo 11 delavcev, ki v podjetju delajo že 30 let, 25 delavcem so z njimi dali priznanje za nepretrgani delovni staž od 25 do 30 let, 59 članom kolektiva pa so spominska darila izročili za njihovo 20 do 25-letno delo v tej delovni organizaciji. Vsemu kolektivu želimo nadaljnjih novih in še večjih delovnih uspehov! NAŠI PEVSKI ZBORI NA RADII V soboto, 8. julija t. 1. je bila v Laškem ekipa Radia Ljubljana, v kateri so bili Nada Makoter, Stane Likeb in Mitja Gobec. Ekipa je v Domu upokojencev snemala za radio tri pevske zbore s področja laške občine. V okviru tekmovanja amaterskih, pevskih zborov, ki ga prireja Radio Ljubljana, sta nastopila pevski zbor upokojencev iz Laškega in pevski zbor Svobode iz Jagnjenice. V skupini B tega tekmovanja je predpisana po ena umetna pesem iz starejše slovenske glasbene literature, po ena narodna pesem (kot nekako nasprotje prvi) in po ena lažja narodna pesem. Pesmi si zbori sami izberejo. Pevski zbor upokojencev iz Laškega pod vodstvom JULIJA GORIČA je zapel pesmi: Dr. Gustav Ipavec: Planinska roža, Zdravko Svikaršič: Če j so tiste stezice in France Marolt: Pisemce. Pevski zbor Svobode iz Jagnjenice si je pod vodstvom Adolfa Dragarja izbral naslednje pesmi: Fran Venturini: Zvezde žarijo, Miro Kernjak: Je na Dravci megla in Slavijanski: Tari-bari. Oba zbora sta poleg tekmovalnega programa dodala še nekaj dragih pesmi, ki jih je ekipa tudi posnela za radio. Pevski zbor upokojencev iz Laškega je že star znanec ljubljanskega radia. Snemalna ekipa je izjavila, da se zboru pozna napredek od zadnjega snemanja. Povprečna starost članov zbora je 65 let in je zato treba pohvaliti tako dirigenta kot pevce, ki so lahko veseli svojega napredka. Pevski zbor iz Jagnjenice so to pot prvič snemali. Ekipa je pevce ocenila kot dober zbor. Poleg teh dveh zborov je imel poskusno snemanje tudi pevski zbor iz Rimskih Toplic pod vodstvom Julija Goriča. Vsi trije zbori so v hudi vročini ves popoldan do večera vzdržali na snemanju. Po vsakem snemanju so lahko že takoj poslušali posnetke svojega zbora. Pevski zbor upokojencev iz Laškega je povabil snemalno ekipo na večerjo v Domu upokojencev, pevei iz Jagnjenice so se pa nato še s snemalno ekipo vred poveselili pri Kozoletu na Breznem. Naše pevske zbore bomo tako spet lahko .poslušali na . radiu. M. It. ZA CENTER LAŠKO ČETRTA VARIANTA KOMPROMIS MED RAZLIČNIMI STALIŠČI MILOŠ RYBÄK, dipl. pravnik in prof. zgodovine: IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Leta 1288 so se v Jurkloštru vnovič naselili kartuzijam. To nam izpričuje še danes ohranjena spominska plošča z latinskim napisom, ki se v slovenščini glasi: LETA 1208 JE AVSTRIJSKI IN ŠTAJERSKI VOJVODA LEOPOLD U-ST ANOVIL TA SAMOSTAN V CAST SV. MAVRICIJA IN NJEGOVIH TOVARIŠEV PO PRAVILIH SV. KARTUZIJANSKEGA REDA. Ko so se kartuzij ani že naselili v Jurkloštru, je Leopold 9. septembra 1209 izdal v Mariboru ustanovno listino (Maribor je bil tedaj trg pod Leopoldovo oblastjo). V listini vojvoda pove, da je obnovil v Jurkloštru kartuzijanski samostan »Za zdravilo svoje duše in duš vseh živih in mrtvih sorodnikov«, z drugimi besedami bi rekli, kot pokoro za svoje grehe in grehe svojih sorodnikov. Dosedanje stavbe so skoraj uničene in porušene, tako piše Leopold, in to želi sedaj obnoviti in spet podariti kartuzijanom. Nove meje samostanske posesti je Leopold v listini točno določil: na jugu tvori mejo Gračnica, na vzhodu cesta proti Dobjem in potok ob njej, na severu Lahomnica od izvira do Tevč, na zahodu pa potok, ki se v Mišjem dolu, kjer prihaja pot z vrha, izliva v Grač-nico. Izven tega ozemlja je podaril vojvoda samostanu še vinograd v Planinci v sedanji fari Kalobje, dalje morajo v Mariboru plačevati samostanu 5 mark letno za nakup rib. Poleg tega je Leopold prepovedal, da bi kdo na tako označenem ozemlju motil samostanski mir s sekanjem, lovom ali pašo. Samostan je bil tako obnovljen in je dobil svojo posest severno od Grač-nice, južno od tod pa so nekaj let še vedno živeli kanoniki na zemljišču krške škofije v Marijini vasi. Kartuzijam so sedaj z Leopoldovo pomočjo začeli tudi zidati oba samostana z obema cerkvama, kakor je to v njihovem redu navada. Kje je stal glavni samostan z glavno cerkvijo, nam je dobro znano, saj cerkev še danes stoji. Okrog cerkve so sezidali veliki hodnik s hišicami za patre in mali hodnik z ostalimi prostori. Vprašanje pa je, kje je stal samostan bratov z gospodarskimi poslopji. V Marijini vasi, kjer je bil prvotno samostan, ni mogel stati, ker so tam prebivali kanoniki. Dr. Stegenšek domneva, da je bil samostan bratov na Marofu, kjer naj bi že krajevno ime kazalo na to. Prav tako pa lahko domnevamo, da je bil samostan bratov v sedanjem naselju Jurklošter, da bi tako prestregel popotnike, ki bi prišli po poti iz Laškega skozi Mišji dol ali pa iz smeri Lisce skozi Lahov graben. Ker je bilo središče Leopoldovega gospostva v Laškem, kamor je sedaj težil samostan, je morda ta domneva bolj verjetna. Leta 1212 je papež Inocenc III. sprejel samostan pod svoje varstvo, dve leti pozneje pa je potrdil posestno stanje, ki ga je določil vojvoda Leopold. Ko je bil sezidan zidani most čez Savo, je Leopold VI. leta 1224 naklonil verjetno Jurkloštru dohodke od mostnine, tako vsaj sklepamo iz listine, ki nam ni v celoti ohranjena. Leta 1227 je bila dograjena samostanska cerkev in 7. novembra tega leta jo je posvetil bamberški škof Ekbert (ki se je pred 10 leti skupaj z vojvodo udeležil križarske vojne). Pri posvetitvi je bil navzoč seveda tudi Leopold VI. s svojim sinom Friderikom in številnimi plemiči iz Avstrije in Štajerske. V starejši zgodovini Jurkloštra je bil to najpomembnejši dan, saj je bilo s tem zaključeno ki jo poklanja samostanu kot darilo oz. doto ob posvetitvi cerkve. Vojvoda je potrdil še nekatere naklonitve iz leta 1209 in dodal še nove: vinograd v Planinci, dohodek 5 mark letno za nakup rib z dostavkom, da morajo Mariborčani to plačevati na dan sv. Mihaela (29. septembra); nova je naklonitev 10 tovorov železa letno iz Leobna za samostan in »v našem trgu Laško naj dobe letno po 5 mark za sol«. Ta določba pomeni tudi hkrati prvo omembo Laškega kot trga. Leopold VI. je v času svoje vlade v skladu s svojimi načrti povzdignil Laško v trg, vendar se nam listina ni ohranila, zato je ta omemba v jurkloštrski listini prvi podatek, da je bilo Laška proglašeno za trg za časa vojvode Leopolda VI. Ba- V- ■ ' ' ■. ■ • V« v?4*t ; ■ ■ ■ . ... ■, ;Vvr : : vTJv ,-^H , J|* . U 4 U - 4 Wm *3311 - -Jrf SPOMINSKA PLOŠČA V CAST VOJVODI LEOPOLDU OB USTANOVITVI JUR-KLOSTRA. — SEDAJ JE PRITRJENA OB VHODU V LASKI MUZEJ (Foto: dr. M. Zadnikar) dolgoletno vojvodovo prizadevanje za obnovitev samostana. Toliko uglednih osebnosti se ni ne prej ne pozneje več zbralo za samostanskimi zidovi. Ob vrnitvi s posvetitve se je vojvoda s svojim sinom Friderikom, škofom Ekber-tom in z vsem spremstvom ustavil v svojem trgu Mariboru, kjer so prenočili. Še istega dne je vojvoda izdal listino, ki ni pomembna samo za Jurklošter, ampak tudi za Laško. V listini poudarja vojvoda, da je samostan pozidal na lastne stroške in da je od krškega škofa kupil še prejšnjo samostansko posest južno od Gračnice (Marijino vas in še dalje proti Lisci) za 100 srebrnih mark; na prošnjo škofa Ekberta, sina Friderika ih ostalih navzočih plemičev opiše sedaj Leopold novo povečano samostansko posest, bemberškega. Datum posvetitve jur-kloštrske cerkve je obenem tudi dan prve omembe Laškega kot trga. Vojvoda Leopold VI. je ob posvetitvi prevzel zase in za svoje naslednike pokroviteljstvo nad Jurkloštrom. Kartuzijanom je izročil tudi pravico do sodstva na njihovem ozemlju, le krvno sodstvo naj izvršuje vojvodov sodnik v Laškem, potem ko je zločinca v preiskavi zaslišal samostanski sodnik, vse globe pa pripadejo samostanu. Vprašali se bomo, odkod so prišli patri v obnovljeni samostan. Verjetno iz žičkega samostana, ki je bil tedaj že toliko urejen, da je lahko naselil tudi druge samostana. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) GIBANJE PREBIVALSTVA RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ŽA OKTOBER 1972 V oktobru 1972 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1972 Zivinozdravnik Telefonska števlika 30. 9. — 2. 10. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče 7. 10. — 9. 10. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 14. 10. — 16. 10. Malenšek dr. Slavko Laško 21. 10. — 23. 10. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče 28. 10. — 30. 10. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj tretjega dne. Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. (Klicati postajo LM Radeče) 73-902 73-979 73-996 (Klicati postajo LM Radeče) 73-902 73-979 Z IZLETA TD RIMSKE TOPLICE M VZGLEDIH SE UČIMO SMRTI: — KUKOVIČ Leopold, (59), upokojenec, Paneče 32; — SOTLAR Maorija, (89), gospodinja, Radeče 204; — BURJA Ignac, (65), upokojenec, Mo-čilno 10; — KLANŠEK Janez, (71). upokojenec, Radeče 112; — PERC Justina, (74), gospodinja, Dobrava 15; IZ ZAKLADNICE LJUDSKE MODROSTI VREMENSKI PREGOVORI OKTOBER Ce je Gal toploten in suh, ho leto, ki priđe, z močo skopuh (16.) Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka (18.) Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obnese (31.) Ce se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. Tudi letos je Turistično društvo Rimske Toplice povabilo na skupni izlet svoje elane in tiste, ki jim je pri srcu ogled turistično zanimivih krajev. Niti napoved vremenarjev, da bo deževalo, niti slabe lanskoletne izkušnje z avtobusom nas niso odvrnile od dobro izbrane poti po severnem delu naše lepe Slovenije. Polni dobre volje in pričakovanj je avtobus z 42 udeleženci krenil proti Mariboru in dalje do KAMNICE, kjer goji priznani sadjar in vrtnar Dolinšek poleg sadja tudi čudovite vrtnice, tako potrebne tudi za olepšanje naših vrtov. Po ogledu vrta, ki obsega nekaj hektarjev in po pokušini okusnega sadja, smo odhiteli v SLATINO RADENCI. Tu nam je vodja Ul cistične poslovalnice opijal zgodovino zdravilišča, katerega smo si nato tudi ogledali. Zelo lep in vabljiv je zlasti olimpijski bazen na prostem s prelepo okolico polno cvetja. Cas nas je preganjal, zato smo nadaljevali pot proti KAPELI. Po ogledu vinske kleti smo krenili do zdravilišča MORAVCI. Le nekaj let je minilo, odkar so Moravci sprejeli prve goste. Od takrat pa do danes se je ta nekdaj zaostali kraj razvil v najbolj obiskane in cenjene toplice. Naval gostov je tolikšen, da imajo vsega premalo, le zdravilne vode je dovolj. Čeprav imajo že pet bazenov, gradijo še šestega. Ležišča so vedno polno zasedena, število avtomobilov domače registracije pa je v primerjavi s tujimi skorajda neznatno. Pri vsej naglici, s katero v Moravcih grade turistično središče, niso pozabili na ohranitev narodnega sloga. Pri iz- »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za vsako številko 1 din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje gradnji naselja za goste so vse hišice pokrili s slamnatimi strehami. Pozabili niso niti na vodnjak, tako značilen za širne ravnice. Po daljšem postanku v LJUTOMERU smo si spotoma na povratku ogledali še grad BORL, ki z lepim razgledom po Dravskem polju skriva žalostne spomine na čase okupacije. Lahne večerne meglice so se že dvigale nad Dravo, ko smo polni bogatih vtisov krenili proti domu. Takšnih poučnih izletov, ki na primerih drugod spodbujajo člane k domiselnim ureditvam okolja, v katerem živijo, si vsi vedno želimo, zato je bilo tudi zanimanje za ta izlet izredno. In če bo del teh bogatih vtisov in zgledov presajen v naše okolje, je letošnji izlet že dosegel svoj namen. V oktobru burja, mraz, v januarju sončen čas CE ŠE NISTE PLAČALI LETOŠNJE NAROČNINE, STORITE TO V PRIHODNJIH DNEH! ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC OKTOBER 1972 V oktobru 1972 bo dežurna služba zdravnikov za območje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: Dan Zdravnik Dan Zdravnik 1. dr. Baburak-Grakalič 17. dr. Baburak-Grakalič 2. dr. Pečar 18. dr. Velikonja 3. dr. Baburak-Grakalič 19.—22. dr. Velikonja ali dr. Pečar 4. dr. Velikonja 23. dr. Pečar 5. dr. Dolanc 24. dr. Baburak-Grakalič 6.—9. dr. Pečar 25. dr. Velikonja 10. dr. Baburak-Grakalič 26. dr. Velikonja ali dr. Pečar 11. dr. Velikonja 27.-29. dr. Baburak-Grakalič 12. dr. Velikonja ali dr. Pečar 30. dr. Pečar 13.—0,5. dr. Velikonja 31. dr. Baburak-Grakalič 16. dr. Pečar Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih do 12. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je pptrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti.