CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 22. JANUARJA 1965 - LETO XV. - ŠT. 3 - CENA 30 DIN Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL V CELJU Doslej premalo pomoči Zadnja razširjena seja članov občin- skega odbora SZDL v Celju, ki je bi- la v torek, ni osvetlila samo dosedanji potek evidentiranja možnih kandida- tov za spomladanske volitve v pred- stavniška telesa, marveč zavzela sta- lišče tudi o dveh drugih pomembnih problemih. Tako so uvrstili na dnevni red razpravo o problematiki krajevnih skupnosti ter predvideno proračunsko situacijo celjske občine v letošnjem letu. Kar zadeva ustanavljanje krajev- nih skupnosti, velja ugotoviti, da so občinska skupščina ter družbeno poli- tične organizacije premalo napravile, da bi že prej prišlo do ustanavljanja krajevnih skupnosti in da bi ti organi samoupravljanja občanov na določe- nem območju dosegli lepše uspehe. In prav zaradi tega ®o Skltípi plenuma občinske organizacije SZL)L v Celju toliko bolj optimistični, saj zlasti or- ganizacija SZDL obeta znatno pomoč pri razpravi in tudi pri ustanavljanju krajevnih skupnosti. Morda bi v tej zvezi ne .kazalo prezreti priporočila, da bi krajevne skupnosti najprej usta- novili tam, kjer že delajo stanovanj- ske skupnosti. Razen tega bo treba po- hiteti pri sestavljanju statutov krajev- nih skupnosti. Hvaležno delo oziroma pomoč pri tem bi lahko nudila pred- vsem občinska komisija. Člani občinskega odbora SZDL v Celju so nadalje pozdravili pobudo celjske občinske skupščine, ki je dala v javno razpravo predvideno prora- čunsko situacijo v letošnjem letu. Gre namreč za lo, >da je želja in potreb veliko več kot pa bodo predvidoma znašala vsa proračunska sredstva. Za- radi tega je razumljivo, da bo treba nekatera dela in nekatere naloge, pa čeprav opravičljive in nujne, odložiti na poznejši čas. Odločitev o tem pa naj bi prinesli vsi občani, vs,i proizva- jalci, oziroma razprava o občinskem proračunu naj bi zajela čim širši krog ljudi. Tako bi soodgovornost za izva- janje proračuna prevzeli vsi, ne pa samo ozek krog ljudi. S tem bi odpad- lo tudi mnenje, da so nekateri občani tu samo za to, da lahko kritizirajo, drugi pa, zlasti člani občinske skup- ščine, da take kritike poslušajo. Spri- čo tega se bo tudi organizacija Socia- listične zveze zavzela, da bo razprava o občinskem proračunu in prav tako o krajevnih skupnostih dobila čim večji razmah. -mb OBČINSKA KONFERENCA ZKS V KONJICAH ODPRAVITI NESORAZMERJA Q DRUŽBENE SLUŽBE DALEČ ZA GOSPODARSTVOM! # V PODJETJIH POSVETITI VEČJO SKRB KADROM »VEDNO MANJ JE MOGOČE MERITI DELO KOMUNISTA SA- MO PO TEM, ALI REDNO OBISKUJE SESTANKE IN ALI SE NI PO- ZABIL EKSPONIRATI V TEM SMISLU, DA V GLAVNEM OSVAJA SPREJETA STALIŠČA OSNOVNE ORGANIZACIJE. BOLJ IN BOLJ BO TREBA PREIZKUŠATI KOMUNISTA PO NJEGOVIH STALIŠČIH V SAMOUPRAVNIH ORGANIH, PO DELU V DRUŽBENO-POLITLC- NIH ORGANIZACIJAH. KONGRES JE ODGOVORIL NA ŠTEVILNA VPRAŠANJA, KI SO NAM BILA NEJASNA, ZDAJ PA JE NA NAS, DA JEZIK KONGRESA PRENESEMO V JEZIK VSAKDANJE PRAK- SE ... JE V SVOJEM REFERATU POUDARIL SEKRETAR OBČIN- SKEGA KOMITEJA ZKS FRANC SABLLC. Preteklo soboto so delegati na kon- ferenci ZKS v Slovenskih iKortjicah v obširni razpravi ugotavljali in anali- zirali gospodarski razvoj občine in ined razpravo opozorili na nesoraz- merje med gospodarskim razvojem in razvojem družbenih služb. Kritično so ocenili nekatere nezdrave pojave v delovnih organizacijah, ki so se na primer pojavili v kmetijski zadrugi, Cometu in Elkopu, kjer komunisti ni- so pravočasno in dovolj trdno ukrepa- li, da bi tako omilili in zmanjšali go- spodarsko, predvsem pa politično škodo. (nadaljevanje na 4. strani) Konec prvega polletja Prvo polletje je končano. Mimo je še ena etapa, ki po stari častit- ljivi navadi prinese vsaj nekaj dni oddiha in počitnic, nekaj takšnih ali drugačnih ocen; ki marsikje razbremeni prosvetne delavce glavo- bola in marsikje šolarje zadušljivega zraka pretesnih učilnic. Vsem tistim, ki živijo v neurejenih šolskih razmerah in se krivijo pod težo reformiranega pouka, je posebej naklonjena vsaj letošnja zima; njene bele poijane jih bodo sprejele z odprtimi rokami. Bele počitnice! Zamrznjeni saninci, smučine, ki vijugajo po strmi- nah, slepeče sonce in v soncu ter modrini umiti vrhovi oddaljenih gora. Te bele počitnice — komu ne prinašajo radosti, novih moči in vedrine?! Žal je ta lepota turistično združena z izdatki, ki čestokrat in marsikomu »počrnijo« bele iluzije. Toda tako ali tako, štirinajst prostih dni je le premor, ki se bo prilegel otrokom, staršem in pro- svetnim delavcem. s ŠENTJURSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV DOSEŽENI DOBRI REZULTATI Šentjurski komunisti so imeli svo- jo občinsko konferenco preteklo so- boto. Letnega obračuna dela se je udeležilo poleg gostov še sedemdeset delegatov, od katerih jih je veli'ko tu- di aktivno sodelovalo v razpravi. Ob- ravnavali so celo vrsto problemov, mprdia colo preveč, da bi se biili posa- meznih lahko temeljito lotili. Če pa upoštevamo, da bodo šentjurski ko- munisti mnogo nalog s konference lahkb reševali še v prihodnjem ob- dobju, lahko razpravo dobro ocenimo. Najbolj razveseljiva ugotovitev šentjurske konference Zveze komuni- stov je bila nedvomno tale: kljub go- spodarski nerazvitosti občine je bilo minulo obdobje za razvoj pmizvodnie, družbenega standarda in medsebojnih odnosov vendarle zelo ugodno. Zato tudi ni slučaj, da je družbeno politič- nim organizacijam šentjurske komune uspelo pritegniti k upravljanju z druž- benimi sredstvi veliko delovnih ljudi. Tako so se skupaj dogovorili za te- meljno smer razvoja gospodarstva in družbenih služb v komuni. Poudarili so, da bo morala industrija še nadalje razvijati večjo specializacijo in fina- lizacijo proizvodnje, kmetijstvo bo moralo posvetiti več pozornosti po- družbljanju zemlje in proizvodnje, šol- stvo naj bi dajalo več poudarka idej- nosti pouka itd. Razumljivo je, da bo- do pri izpolnjevanju teh nalog veliko vlogo opravili tudi komunisti. Le-ti se bodo morali zavzemati še za dosled- nejše izpolnjevanje ustavnih in statu- tarnih načel, za utrjevanje sistema sa- moupravljanja in delitve dohodka po delu itd. Izpolnjevanje teh nalog pa bo treba tudi redneje kontrolirati. Za- to so na šentjurski konferenci razme- roma -veliko govorili tudi o metodah dela organizacije Zveze komunistov. Poudarili so, da je treba vso pozor- nost posvetiti kritiki, ki je sestavni del revolucionarne prakse in metoda idejnega boja. (Nadaljevanje na 2. strani) Višek še ni konec V ENEM TEDNU 50 NOVIH PREDLOGOV Evidentiranje možnih kandidatov za volitve v predstavniška telesa je v. celjski občini doseglo nekakšen Tako je volivna komisija pri občinski organizaciji Socialistične' ZVt-Jze zabeležila do sredine tega me- ^cca 23 predlogov možnih kandida- tov za volitve v zvezno skupščino, zatem 55 predlogov za vse zbore re- publiške skupščine in kar 150 precl- Jogov za volitve v oba zbora celjske ^"cinske skupščine. Ne glede na te ^dovoljive rezultate pa evidentira- 'Ie teče dalje, saj še zdaleč ni na- topil tisti čas, ko se bo začela konč- ä 'zbira med možnimi kandidati. t vjdentiranje pa mora teči naprej i «•zaradi možnosti večje in boljše Di re kandidatov, saj ni nikjer za- LS|v?' ,da. s° občani pa tudi člani [f "'enih in delovnih organizacij že sleJ zajeli najboljše predloge. Nadaljevanje na 2. strani) VREME Nekoliko hladneje bo. V y>šjih legah lahko pričaku- jemo snežne padavine, v ni- "nah sneg in tudi dež. Kritični pretres DELA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE V preteklem tednu je bila v Mozirju skup- na seja občinske skupščine in občinskega odbora SZDL, na kateri so obravnavali delo občinske skupščine v sedanjem mandatnem obdobju in priprave na bližnje skupščinske volitve. Poročilo o delu skupščine v sedanjem mandatnem obdobju kaže, da je bilo delo skupščine in njenih organov plodno, čeprav so ga ovirale tako subjektivne kot objektiv- ne slabosti. (Nadaljevanje na 2. strani) RAZGOVOR S POSLANKO ING. JELKO KAJZERSBERGER V PRECEPU ŠTEVILNIH DOLŽNOSTI V industriji volnenih izdel- koy »Volna« v Lašikem je za-y poslena tudi ing. Jelka Kajzers- berger. Ker je šnf analitske kontrole proizvodnje v podjetju in obratovodja ba.rvarne, prav gotovo dobro pozna proizvodne probleme svoje delovne organi- zacije. Vendar je tokrat nismo naprosili za razgovor o tej te- mi. Jelka Kajzerebemef'j'e nam- reč tudi poslanka gospodarske- ga zbora republiške skupščine, nas pa je zawmalo, kaj meni o delu poslanca, ali še bolje — o delu poslanke. — Kaj menite, kateri so bi- stveni problemi, ki ovirajo po- slanke in odbornice, da bi še bolje opravljale te odgovorne dolžnosti? Nič novega vam ne bom odgovorila na to vprašanje. ' Prav gotovo že vsi vemo, da je žejia proizvajalka preveč razpeta med številne dolžnosti. Tu so obveznosti na delovnem mestu, skrb za dom in družino, nato pa še odgovorna družbeno politična dolžnost. Taki ženi marsikdaj zmanjka časa, pa se zato ne more temeljito posvetiti nobeni od teh odgovornosti. Kar • zadeva poslansko delo, pa ne- kateri menijof da je rešitev v popolni ali pa vsaj delni profe- sionalizaciji poslanca. Vendar moramo vedeti, da to povsod le ni mogoče. So delovna mesta, ki ne morejio prenesti odsotno- sti proizvajalca. Ljudje pa se težko odločijo tudi za to, da bi za dve ali štiri leta zapustili svoj poklic — bojijo se, da bi «prišli iz prakse«. — Ker smo v obdobju eviden- tiranja kandidatov, nas zanima, kaj je po vašem mnenju bistve- no pri izbiri kandidatov? ф Prepričana sem, da mora- jo morebitni kandidati dobro poznati področje, za katerega bodo kandidirali. Poleg tega pa morajo imeti tudi možnosti za čim uspešnejše delo. Urediti morajo svoje razmere na de- lovnem mestu, prav tako pa tu- di v družini, kajti to je pogoj za to, da bodo lahko zaupano dolžnost v redu izpolnjevali. Kandidati morajo biti tudi spo- sobni, da znajo presoditi, kakš- na odločitev je v določenih primerih najboljša i¡td. — Kako pa ste za'dçvoljni s svojim delom v gospodarskem zboru? O Ze prej sem rekla, da je čas velik sovražnik poslanke, se je nasmehnila. — Tudi meni ne prizanaša. Včasih si mislim, da bi se morala veliko bolj poglab- liati tudi v podrobnosti, ki jih poslansko delo nalaga. Toda dan je dolg samo 24 ur. ŽALEC ČASTITLJIVA LETA GRIŠKE ŠOLE NA KVADRATNEM METRU Žalska občina sodi kljub razvito- sti med slabo razvite v šolstvu, saj večina zgradb ne ustreza niti sani- tarnim, niti pedagoškim predpisom. Nova šola v Libojah in nekaj naj- nujnejših preureditev šolskih zgradb pač ne pričajo o bistvenem napred- ku. Med najčastitljivejše šole spada osnovna šola v Grižah (letnica roj- stva 1838!), ki je že zdavnaj pretes- na za najmlajše, ki jih združuje v svojem okrilju. Zato ji je priskočila na pomoč bivša trgovina s cement- nimi tli s podolitno prevleko, za pr- ve razrede pa bivša gostilna z di- rektnim vhodom v učilnico. Sanitar- ni prostori pa so skupni na stari šoli, ki je oddaljena dobrih 150 met- rov. In če sumiramo: učilnice v vseh treh zgfcadbah (šoli, bivši trgovini in bivši gostilni) so temne in mrzle, poleg tega pa eni učilnici grozi, da se otroci ob večji sproščenosti pre- sele za nadstropje nižje (skozi strop!), še podatek: 400 otrokom so na razpolago stranišče brez vode ter v celoti tri vodovodne pipe. Torej, nad 400 otrok v učnih pro- storih s skupno površino 437 kvad- ratnih metrov! Telovadnica ostaja neizpolnjena sanja številnih genera- cij — nadomešča jo učilnica. V njej so klopi in telovadno orodje — pro- storno razkošje. _ Toda učilnice niso zgolj učilnice, so obenem kabineti, slačilnice in garderobe. Će bi otroci puščali obu- tev na hodniku, bi jim v zimskem času pač zmrznila! Delavnica za tehnični pouk (v biv- ši trgovini) je tako temna, da je ni mogoče redno uporabljati. Zbornica, ki služi 18 učiteljem za šolsko delo, priprave, seje, je obenem pisarna in shramba za učila. In učni ter vzgojni uspehi v teh prostorih? Pravilno je, da na prvo mesto postavimo zdravstveno ogro- ženost šoloobveznih otrok! številni otròci so potrebni dodatne pomoči pri pouku, toplega obroka hrane ali celodnevnega bivanja v šoli. Okrog 180 učencev prihaja iz po uro in še dlje oddaljenih domov. In če smo dosledni, ugotovimo, da ima- jo otroci višjih razredov recimo 60 urni tednik, medtem ko se odrasli borimo za 42-urni tednik! Griška šola združuje precej otrok, ki so socialno ogroženi (obojestran- ska zaposlitev staršev, veliko števi- lo otrok v družini, bolezni in alko- holizem). In šola je dolžna, da jim pomaga. Toda, kako v teh pogojih? Ali jim lahko postane drugi dom? Pri tem pa puščamo vnemar obvez- no šolsko dejavnost učencev: krož- ki, tekmovanja, prireditve itd ... Grižani so pripravljeni pomagati, toda sami tega ne zmorejo. Ali jim bomo priskočili na pomoč in to čimprej!? -an Še vedno čila in zdrava Nežka Kreča iz Celja je pred dnevi slavila 80-letni- co svojega življenja. Jubilantki, ki je zvesta bralka tudi našega lista — še veliko zdravih let! Odpraviti nesorazmerja (Nadaljevanje s 1. strani) V razpravi so komunisti naglasili predvsem, da bo odpraviti nesklad- nosti med razvojem družbenih služb in gospodarstva, kar narekuje tudi velik porast zaposlenih — od 2500 pred osmimi leta na 4500, ko- likor jih je v občini danes. Vlaganja v razvoj družbenih služb so bila v podrejenem položaju. Tako na pri- mer niso v povojnem času na novo zgradili niti ene šole, kljub temu, da odpade sedaj že na en razred 53 učencev. Podobno je z otroškim varstvom in zdravstvom. Število za- poslenih žena se je povečalo na 1500, zmogljivost varstvenih ustanov pa se je povečala v tem času komaj za dvajset otrok. Pri tem je zanimi- vo še dejstvo, da je pred osmimi leti prišel na 630 zaposlenih eden zdravnik, sedaj pa komaj na 900 za- poslenih. Podobno kot družbene službe, zaostajajo v razvoju tudi obrt gostinstvo, turizem in trgovi- na. V razpravi so delegati posvetili pozornost prav tem problemom, ka- terih rešitev je za nadaljnji razvoj občine nujna. že v referatu sekretarja občinske- ga komiteja ZKS Franca Sabliča in nato še v razpravi je bilo kritično ocenjeno kadrovanje v Zvezi komu- nistov. Iz referata je bilo razvidno, da je bilo v času med dvema kon- ferencama nanovo sprejetih komaj 47 članov. Tako na primer niso v tem obdobju sprejeli niti enega čla- na v osnovni organizaciji Kostroja, v kmetijski zadrugi in na terenu Zreč. Pri tem je nerazumljiva ne- usklajenost med uspehi v gospodar- skem razvoju, spremembami v strukturi prebivalstva, pozitivnimi premiki v utrjevanju samoupravlja- nja na eni strani in tako majhnim številom novih članov na drugi stra- ni. Delegati so v razpravi obravnava- li tudi razmere, ki vplivajo na pro- izvodne uspehe, kot so slabo dobav- ljanje reprodukcijskih materialov, pomanjkanje strokovnih kadrov, saj imajo v gospodarstvu le enega di- plomiranega ekonomista in pravni- ka, ter uspehe industrije, ki so jih dosegli s smotrno investicijsko poli- tiko, usmerjeno bolj v opremo kot v novogradnje. Proizvodne zmogljivo- sti pri tem še vedno niso izkorišče- ne, če upoštevamo še možnosti dru- ge in tretje izmene. Neizkoriščene rezerve nakazujejo predvsem dejst- vo, da so na primer v tovarni kova- nega orodja v Zrečah v enem letu povečali proizvodnjo za 34 odstot- kov. Če k temu dodamo, da je veči- na delovnih organizacij brez potreb- nega strokovnega kadra, so te re- zerve še bolj očitne. V razpravi je sodelovalo veliko število delegatov. Sekretar okrajne- ga komiteja ZKS Andrej Marine je v svojem prispevku k razpravi ugod- no ocenil delo konference. Poudaril je, da kritične razprave ne smejo užaliti komunistov, temveč jim mo- rajo dati še večjo vspodbudo za boljše delo. Ko je govoril o kmetij- stvu, je poudaril, da stojijo pred komunisti težavne naloge prav ob vključevanju v organizirano proiz- vodnjo zasebne proizvodnje, pred- vsem v živinoreji. Tovariš Marine je na konferenci spregovoril še o ve- likem pomenu VIII. kongresa ZKJ in o izpolnjevanju njegovih smer- nic. J. Sever PRED KONFERENCO OK ZMS ŽE V PRIPRAVAH ZEJELI ŠIROK KROG MLADIH j Pred dnevi je sekretariat okraj- nega komiteja Zveze mladine v Celju priredil tiskovno konferenco, ki jo je vodil predsednik komiteja Stane Seničar. Na konferenci so novinarje seznanili s pripravami za okrajno konferenco ZM, ki bo 13. in 14. fe- bruarja letos. »Na sami konferenci ne bo osred- nje teme,-« je med drugim dejal to- variš Seničar, «-temveč želimo obde- lati aktivnost mladih na vseh pod- ročjih dela«. Za vse delegate, večje aktive, kra- jevne in občinske komiteje, so pri- pravili /vsebinsko bogate materiale, ki bi naj po mnenju komiteja bili vodilo razprav. Pripravljeni materiali ob- segajo tri skrbno pripravljena po- glavja, v katerih analitično ocenju- jejo mlade v gospodarstvu, v komuni in v izobraževalnih procesih. »Do zadnjega dne pred konferenco bi se naj po aktivih vodile razprave po teh materialih. Te razprave bi naj služile zato, da bi delegati prišli na konferenco s čim širšimi mnenji in vidiki,« je zaključil tovariš Seničar. -ez BESEDA OBČANOV !?! V hribovski vasici, ki je oddalje- na dol»re pol ure hoda iz Šempetra ali Žalca, je ob novoletnih prazni- kih zbolel moj oče. Bil je potreben zdravniške pomoči. Kot sin sem naj- prej odšel v Šempeter k dr. Korenu ter ga prosil, naj obišče bolnega očeta. Storil sem to kar trikrat, toda vse zaman. Zatem sem se obrnil po pomoč še v Žalec. A nisem imel sre- če. Dr. Fišer in dr. Kosewic sta obisk odklonila z besedami, da v hribe ne gresta. Bolnik — torej oče — pa je čakal na pomoč iz dneva v dan in si je neizmerno želel. Vidno je huj- šal, oslabel in s hropečim glasom po nekajdnevnem čakanju dejal: »Te zdravnike bi bilo treba postreliti!« Še danes mi^ni jasno, zakaj so zdravniki odklonili obisk — ali so bili krivi novoletni prazniki ali sla- bo vreme — vendar pa trdim, da to ne bi smelo zadržati zdravnika, če ga bolnik prosi pomoči. Domačih zdravnikov torej nisem mogel dobiti, da bi prišli na dom in ko sem izvedel za zdravnika dr. Fijavža iz Velenja, sem se na- potil še k njemu. Ne slabo vreme in ne oddaljenost ga nista ovirala — izpolnil je očetovo željo, prišel in mu olajšal bolečine. Toda oče je imel pljučnico in ker se je zdrav- ljenje začelo prepozno, je umrl. Iz vsega tega lahko kot prizade- ti povem le to, da smo ljudje v hri- bih še dandanes pri nekaterih lju- deh manj vredni in v bolezni pre- puščeni sami sebi. Martin Štorman Šempeter ? IN NJEN ODMEV Razgovor pred konferenco V soboto bodo delegati osnovnih organizacij ZKS občine Žalec raz- pravljali na občinski konferenci o vlogi in delu članov Zveze komuni- stov v pokongresnem obdobju. Za- to smo obiskali sekretarja občin- skega komiteja Jožeta Cerjaka, ki nam je povedal nekaj misli o tej dejavnosti o pripravah za V. kon- gres ZK Slovenije. ф V pripravah za osmi kongres ZKJ smo ugotavljali številne napa- ke in izvore slabosti ter nakazova- li. kako bi te družbene hibe odpra- vili. Sedaj, po kongrfsu, pa je na- ša naloga, da sprejeta stališča uresničujemo. # Xa konferencah osnovnih or- ganizacije so bežno pregledali naj- osnovnejše probleme. Razumljivo je. da vsakega zase niso mogli te- meljito proučiti, prav zato pa je sedaj treba napraviti program dela in razdeliti ugotovljene probleme skupinam komunistov, da posa- mezne zadeve in gradivo VIII. kongresa preštudirajo v določenem času. V \ 9 Takšni vnaprej pripravljeni sestanki bodo lahko plodni in spre- jeti sklepi bodo konkretni. ® Sklepi morajo točno defeni- 1 ¿iti, kje se bodo komunisti zavze- mali za sprejeta stališča, bodisi v samoupravnih organih, v sindikal- nih organizacijah, na sestankih de- lovnih kolektivov in v specifičnih primerih, na sestankih Zveze mla- dine* ali drugih organizacijah in društvih (SZDL) ali na zborih vo- livcev. Le na ta način bo naše de- lo postalo načrtno. Komunisti mo- rajo delovati v množicah in se ne smejo zapirati sami vase. Sprejeti in zavzemati se morajo za tista številna, za ljudi pomembna vpra- šanja. ki so, a ljudje o njih molči- jo. Le s prakso javnosti in reševa- njem problemov z resničnim poz- navanjem le-teh bo možno odprav- ljati številne napake in preočitna nasprotja, ki se porajajo v vsako- dnevnem življenju in nasprotujejo postavljenim stališčem VIII. kon- gresa. J. Klančnik Premalo mladine Pred dnevi so v Mozirju člani ob- činskega komiteja ZM med drugim razpravljali tudi o evidentiranju kandidatov za prihodnje volitve. Po- leg članov komiteja sta se seje ude- ležila predsednik občinskega odbora SZDL Mozirje tov. Cop in sekretar okrajnega komiteja ZM Celje Hu- bert Herčeg. Med razpravo o evidentiranju kan- didatov iz vrst mladih ljudi je bilo ugotovljeno, da je mladina slabo za- stopana v vodstvih družbeno politič- nih organizacij, tako je na primer malo mladih ljudi v krajevnih od- borih SZDL, v sindikatu, samo- upravnih organih in drugih organi- zacijah. Med razpravo je mladinec v Nazarju poudaril, da mladinska organizacija prepozno pričenja s pripravami za volitve, šele takrat, ko imajo druge organizacije že pripravljene kandidate. Zanimiva je bila ugotovitev, da na nekaterih območjih družbeno-politične organi- zacije posvečajo premalo skrb kan- didatom in se zato dogaja, da kandi- dirajo ljudi, ki s svojim dosedanjim delom ne nudijo nobenega jamstva za uspešno delo v organih uprav- ljanja, oziroma da se taki ljudje sa- mo fižično udeležujejo razprav v teh organih. s. j. TRI VLECNICE V Mozirju in Gornjem gradu sta te dni pričeli obratovati dve novi smučarski vlečnici, medtem ko bo tretja v Ljubnem ob Savinji pričela obratovati še konec tega tedna. Vleč- nice so dolge 300 metrov in jih je nabavila občinska skupščina iz Av- strije. Vlečnice so postavljene ob najbolj ugodnih smučiščih, že prve dni obratovanja so "privabile števil- ne smučarje iz bližnje in daljnje okolice, zlasti pa mladino. Nove smučarske vlečnice pomeni- jo veliko pridobitev za razvoj smu- čarskega športa in zimskega turiz- ma v Zgornji Savinjski dolini. .-er ROJSTVA - POROKE - SMRTI Rodili so se: 1 deček in 2 deklici. Poročili so se: Martin Goršek — delavec iz Lažišč in Frančiška Žveplan — poljedelka iz La/.išč; Alojz Pertinač — rudar iz Olešč in Frančiška Ocepek — pbljedelka iz Male Breze; Viktor Gorišek — kmetovalec iz Re- čice in Jožefa Pertinač — poljedelka iz Olešč; Aleksander Vodišek — mesar iz Laške- ga in Herta Cepuš — delavka iz Debra; Silvo Javornik — rudar iz Harja in Hedvika Vo- dišek — delavka iz Harja; Umrli so: Anton Požin — preužitkar iz Sela nad Laškim (70); Franc Frece — Breze nad Laškim, otrok; Jože Horjak — krojaç iz Brez nad Laškim (53); DOSLEJ PRVI Občinska skupščina Žalec je spre- jela soustanoviteljstvo za Celjski tednik. Obenem je poravnala ves de- lež obveznosti za kritje negativne razlike iz preteklih leti MOZIRJE V MOZIRSKI OBČINI OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pred pomembnimi nalogami Že sredi lanskega leta so se volivci mozirske občine na zborih volivcev odločili za osem krajevnih skupno- sti in to za Mozirje, Nazarje, Šmart- no ob Dreti, Gornji grad, Rečico ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčavo. Odločili so se za taka ob- močja, ki tvorijo geografsko, urba- nistično in gospodarsko celoto. Ini- ciativni odbori, ki so bili izvoljeni lani, so imeli nalogo, da pripravijo predloge statutov krajevnih skupno- sti. Ob pomoči občinske komisije za statute krajevnih skupnosti in ob podpori ter sodelovanju vodstev krajevnih družbenopolitičnih orga- nizacij so svojo nologo dobro opra- vili. Pred kratkim so bili na območjp mozirske občine zbori volivcev, na katerih so razpravljali o osnutkih in sprejemu statutov ter izvolitvi svetov krajevnih skupnosti. Najbolj živahna razprava je bila o tistih poglavjih statutov, ki govorijo o de- lovnem področju krajevnih skup- nosti in njihovem financiranju. Ugo- tovili so, da bodo imele krajevne skupnosti zelo široko področje dela, težave bodo s financiranjem. Svoje naloge bodo opravljale s sredstvi, ki jih bo dala občina, sredstvi de- lovnih in drugih organizacij ter sredstvi občanov. Poudarili so, da bo treba tudi v prihodnje posvetiti vso pozornost zbiranju sredstev od občanov, ker so le-ti tudi doslej po- kazali veliko pripravljenost za reše- vanje krajevnih pa tudi občinskih problemov. V razpravi so volivci nakazali tudi vrsto nalog, ki čakajo nove krajev- ne skupnosti in njihove organe v prihodnjem obdobju. Te naloge so predvsem s področja komunalne dejavnosti, otroškega varstva, šol- stva, skratka s področij, ki najbolj zadevajo neposredno zadovoljeva- nje potreb družin in gospodinjstev kakor tudi razvoj naselij. Volivci so predlagane statute sprejeli z neka- terimi dopolnitvami. Statute krajev- nih skupnosti bo še ta mesec potr- dila tudi občinska skupščina. No zborih volivcev so izvolili tudi vseh osem svetov krajevnih skup- nosti. V njé so skušali ^zbrati naj- bolj delavne in prizadevne občane to je take, od katerih pričakujejo največ uspehov. -er LAŠKO Aktivno društvo Zadnje dni decembra so na de- lovni konferenci »Svobode« Radeče podrobneje obravnavali tudi delov- ni program za letošnje leto. Tako bodo lotos uprizorili med drugim tudi komedijo Zakonski vrtiljak, ob stoletnici rojstva srbskega knji- ževnika Nušića njegovo dramsko delo Pokojnik, zatem Gobčevo spe- voigro Planinska roža in mladin- sko igro Žaromila. Poleg tega bodo v poletnem času na prostem upri- zorili po priredbi profesorja Jane- za Pešca Desetega brata. Iz poročila predsednika društva je bilo razvidno, da bi bil že tako bogat delovni program še pestrejši, če bi občinska zveza Svobod v La- škem izdatneje materialno podpi- rala društvo. Celotni proračun sredstev za letos znaša skóraj mi- lijon dinarjev. f S. Skočir Bogat delovni program Mladinski aktiv v Kapelah je za letošnje leto sprejel veliko nalogo. Tako je v -deloven program vključil tudi prositovoljno delo mladincev pri urejevanju javne razsvetljave, ureditev knjižnice, ki jo v Kapelah občani že dolgo pogrešajo in pa ureditev igrišča. ki bi ga poleg mladincev uporab- ljali tudi učenci osnovne šole. Pred nedavnim so mladinci lepo uredili svoje klubske prostore, jih prebelili in opremili. Za poživitev kulturno zabavnega življenja bodo ob sobotnih večerih organizirali mladinske plese. D. V,