1994- KRONIKA ^ 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Drago Trpin VIRI ZA ZGODOVINO TOLMINSKEGA V STAREJŠIH FONDIH IN ZBIRKAH ARHIVA SLOVENIJE DO LETA 1783 Ko sem se odločil napisati članek s tem naslovom, sem ga nameraval zastaviti le kot informativni pregled, ne da bi pri tem podrobneje obravnaval vsebino dokumentov. Pregled poma- gal in gradiva pa je prinesel skromnejši rezultat od pričakovanega, zato sem arhivalije sklenil nekoliko podrobneje osvetliti tudi vsebinsko. Gradivo zgodnjega novega veka (16.-18. stol.) sestavljajo zlasti štirje upravni, deloma tudi sodni fondi ter nekaj zbirk, predvsem rokopisov, urbarjev in listin. Največ gradiva za Tolminsko vsebuje najobsežnejši fond Deželni stanovi za Kranjsko, nekaj manj Vicedomski urad, medtem ko sem v gradivu obeh fondov iz 2. pol. 18. stol. (Reprezentanca in komora. Deželno glavarstvo) našel le nekaj posameznih spisov oz. zadev. Vemo, da je Tolminska od svoje priključitve k Avstriji leta 1509 spadala h grofiji Goriški 1,^ čeprav si kranjski stanovi še leta 1536 priza- devajo, da bi Tolminsko in Idrijo priključili Kranjski.2 Arhiv Slovenije hrani za ta čas le gradivo kranjskih deželnih organov, zato je majhna količina virov o Tolminski razumljiva. Terezijanske upravne reforme sredi 18. stol. so pristojnosti deželnih uprav še zmanjšale ter jih dosledneje omejile zgolj na področje in zadeve ustrezne dežele, kar pojasnjuje zgornjo navedbo o fondih iz 2. pol. 18. stol. Fond Deželni stanovi za Kranjsko, I. regi- stratura, vsebuje gradivo od konca 15. stol. do 1782, ki je nastalo kot rezultat stanovske samouprave v deželi. Obsega 939 škatel gradiva. ki je urejeno vsebinsko po fasciklih z ustreznimi naslovi. S pomagali so težave: nekatera se ne ujemajo popolnoma z dejanskim stanjem (Wall- nerjeva kartoteka), druga pa nudijo vpogled le v del gradiva (kartotečno kazalo oseb, krajev in stvari) oz. so povrhu še slabo pregledna (Miill- nerjev dnevnik). Iskanje je bilo zato zamudnejše, dalo pa je naslednji rezultat: Največ gradiva zadeva mitnico v Baci (pri Modreju),^ in sicer za čas 17. stoletja. Baca je bila tedaj ena pomembnejših mitnic na zahodnem slovenskem ozemlju (560/312c, str. 42, leto 1689-16984), ki je do konca 16. stol. pripadala deželnemu knezu (glej dalje pod Vicedomski urad). V začetku 17. stol. je bila nekaj časa v zakupu goriškega višjega prejemnika Posarella, po 1613 pa je bila kranjska stanovska mitnica (585/324, sn. Baca, leto 1613; 451/292c, str. 571-574; 475/295, str. 623-629, leto 1622, 306/208, str. 702-704, leto 1612, 537/308a, str. 1252, isto leto), čeprav se je nahajala na ozemlju Goriške. To pa je vedno znova vodilo do konfliktov z goriškimi stanovi oz. lokalno ob- lastjo v Tolminu, ki so se trudili mitnico pri- dobiti zase in so zato bolj ali manj odkrito pod- pirali bojkot plačevanja mitnine (tihotapstvo), zlasti kasneje (leta 1634) uvedene nove naklade na živino (anlag); zaradi tega so prišli navzkriž tudi s centralno deželnoknežjo oblastjo, ki si je od nove naklade obetala poplačilo cesarskega dolga (486/297a, str. 699, 705, 1031-1042, 2447). Prihajalo je celo do oboroženih kon- fliktov, npr. ko je mitničar mitnice na Mostu na Soči, ki je bila v lasti grofa Rabatta, leta 1666 nasilno odvzel baškemu mitničarju Faleniču 6 volov, poprej zaplenjenih tihotapcem nekje pri 1 V neki listini kralja Ferdinanda I. z datumom Dunaj, 2. oktober 1534, s katero Tolmincem potrjuje privilegije in pravice, kot jim jih je podelil že rajnki cesar Mak- similijan I., je navedeno, da je Tolminsko že prej spa- dalo h Goriški, vendar jo je eden od goriških grofov zastavil; listino hrani dunajski Haus-Hof-und Staats- archiv. 2 Dežela Kranjska se je v zahtevah na deželnega kneza (gravamina) pri tem sklicevala na svoje zasluge v be- neški vojni, ko da je z lastnimi močmi (vojsko in denarjem) osvojila to deželo in ji pomagala (Stan. A. 301/207, 397-398). 3 Nemško imenovana Vötsch, v nekem spisu iz 1624 se omenja tudi Obemdorf, vendar nisem mogel ugotoviti, aU gre za isti kraj; opozarjam pa na pogosto napako, da se Baco rado zamenjuje z Bovcem (Flitsch). 4 Pri citiranju navajam št. škatle, nato (če je potrebno) fascikla ter (kot je razvidno) št. strani ali snopiča oz. druge ustrezne signature in na koncu letnico, kolikor je ne omenjam že v tekstu. 15 1994- vi^ KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Podbrdu (521/304c, str. 45-48, 67-78); Raba- ttovega mitničarja naj bi pri tem podpiral tudi tolminski glavar Coronini. Kranjska se je tako za zaščito svojih interesov morala obrniti na no- tranjeavstrijski tajni svet v Gradcu (isto, str. 317- 320). Osrednja zadeva, povezana z mitnico v Baci, pa je tihotapljenje, ki je bilo zelo razvito in je predstavljalo resen problem: podložniki so se raje ukvarjali z njim kot pa s kmetovanjem (475/295, str. 623-627, leto 1622). Tihotapili so tako, da so mitničarju navajali napačne podatke - da so npr. blago kupili na Tolminskem oz. za svoje potrebe (502/300b, str. 1253-1254, leto 1648) - ali pa so se po stranskih poteh izognili mitnici - npr. preko Ljubinja ali po levem bregu Idrijce (487/298, str. 1877-1881, leto 1637; 516/ 303b, str. 883-886, leto 1662) oz. iz Idrije preko Čepovana na Goriško (496/300, str. 233-234, leto 1644). Najpogosteje so tihotapili živino, zlasti vole z Gorenjskega in Koroškega ali celo Šta- jerskega, ter jo prodajali na Beneško, v obratni smeri pa zlasti vino in žganje, usnje, platno in nekatera živila (502/300a, str. 2657, leto 1647; 521/304C, str. 29-38, leto 1666; 522/304c, str. 583-588, isto leto; 528/306a, str. 281-298, leto 1673). S to dejavnostjo se seveda niso ukvarjali le Tolminci, pač pa tudi Ločani, Logatčani, Go- ričani in pogosto omenjeni Solkanci (502/300a, str. 2657, leto 1647; 502/300b, str. 1253-1254, leto 1648; 521/304c, str. 29-38, leto 1666; 528/306a, str. 281-324, leto 1673). Oblast je skušala tihotapljenje preprečiti s prepovedjo pod grožnjo aretacije prestopnikov in zaplembe blaga (502/300a, str. 2657, leto 1647) za vse, ki ne izkažejo potrdila o plačani mitnini (boleta) oz. jih zasačijo izven predpisanih, t.j. glavnih poti. Za izvajanje nadzora so poleg rednih nadzomikov (Aufseher) nastavili še oborožene mušketirje ter dežehio vojsko (502/300b, str. 99, leto 1648; 521/304C, str. 45-48, 67-78, 309-310, leto 1666); za preprečevanje tihotapljenja čez kranjsko mejo proti Skofji Loki in Logatcu ali obratno so po- ostrili nadzor na mitnicah v Železnikih in Loki ter zahtevali dodatno kontrolo blaga na Veharšah in Hotavljah (502/300b, str. 1253-1254, leto 1648), v Stari Oselici, Poljanah, Žireh in Sorici (521/304C, str. 29-38, leto 1666). Za pravilno pobiranje mitnine sta na mitnici skrbela prejemnik in protipisar, ki sta se ravnala po določenem mitninskem redu ali tarifi. Ta je predpisovala višino mitninske pristojbine za posamezne vrste blaga. Vodila sta vsak svojo knjigo transporta blaga in pobrane mitnine, obe evidenci pa sta se morali ujemati. Finančna poročila sta večkrat letno pošiljala višjemu uradu v Ljubljani (531/307a, str. 921, leto 1676). Za- nimivo je, daje med uradnikoma cesto prihajalo do nesoglasij. Leta 1673 je npr. prišlo do spora med prejemnikom Faleničem in protipisarjem Hrovatom, pri čemer je slednji očital prvemu, da ga šikanira in onemogoča pri delu (529/306a, str. 1019, 1047-1054, 1091). Čeprav se zdi, da gaje v resnici motila pretirana prejemnikova vestnost, so kranjski stanovi leta 1674 Faleniča zamenjali s Štefanom Breščakom. Hrovat je prišel v spor tudi z njim, obenem se je izkazal za podkupljivega, zato so ga še istega leta odstavili, za protipisarja pa imenovali Scharpfa (530/307, str. 503-505, 677-680, 873). Od mitnine zbrana sredstva so pripadala deželi Kranjski in so jih pošiljali v Ljubljano, del denarja pa porabili za vzdrževanje mitniške hiše, ki je bila skupaj z nekaj zemlje v lasti dežele,* ter za vzdrževanje prometnih poti. Najslabša je bila pot po Baski grapi proti Bo- hinju, ki je bila občasno v tako slabem stanju, da je bila za uporabnike že nevarna (461/293a, str. 107-110, 431-434, leto 1612), zlasti med Huda- južno^ in Koritnico ter Knežo in Baco (479/295a, str. 2327, 2385, 2479, 2481, leto 1624). Skoraj vsi dokumenti so pisani v nemščini, le tu in tam v italijanščini. V fasciklih 281-312c z naslovom "Landsachen" je gradiva o baški mit- nici še veliko več, kot ga zgoraj citiram, vendar sem ga vsebinsko v glavnem popisal, poleg tega ga je s pomočjo stvarnega ali krajevnega kartotečnega kazala lahko poiskati (glej gesla tihotapstvo, mitnica. Baca, Tolmin, Tolminsko). Druga pomembnejša tema v stanovskem arhi- vu, zadevajoča Tolminsko, je upor.^ Obetavni fascikel 536 (škatla 799) z naslovom Tolminski kmečki upor 1713 je v resnici sveženj okrog 30 spisov, ki k poznavanju upora ne prispeva veliko. Najprej je nekaj predspisov iz leta 1655 o tajni zvezi, ki naj bi jo ustanovili neposlušni 5 Leta 1689 je Kranjska prodala t.i. Repekov rovt v Baci, kije bil njena Ižist, za 250 gld. deželne veljave Štefanu Golja s Kozaršč, gospostvu Tolmin pa je kupec plačal le neko pristojbino (546/310a, 135-140). 6 Zanimivo, da se je že tedaj izgubil izvorni pomen imena, ki označuje močan južni veter, ki tu rad piha (glej F. BEZLAJ, Etimološki slovar slovenskega jezika I (A-J), Ljubljana 1976, geslo "jug"); v spisu iz 1624 je ime ponemčeno v "Bösen Jausen". 7 Dokumente o tolminskem uporu okrog 1515 navaja M. VERBIČ v svojem članku Gospodarski in socialni po- ložaj tolminskega kmeta ZČ 1974, 3-43. 16 1994- vÌ»Ì KRONIKA ■ 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino podložniki s Tolminske, Štanjela, Solkana, Za- I vršnika (Schwaizeneg), Komna in Brd in ki naj bi štela do 10.000 mož; upor naj bi preprečili s protiukrepi, vendar naj bi pri tem podložnikov ne j obravnavali preostro. Sledijo spisi iz maja 1712 o j širjenju nemirov s Tolminske na Kras in ukrepih j vojske za njihovo preprečitev. Največ doku- mentov (okoli 25) je iz leta 1713, (večinoma maj in julij), govore pa o razraščatiju upora po deželi, ; zlasti na Krasu, o napadu na devinski grad, o : pomoči 600 mož krajišniške in 800 mož redne nemške vojske z Ogrske ter cesarskih enot iz Španije in Neaplja, ki naj bi se izkrcale na Reki, nadalje o preskrbi vojske v deželi, o imenovanju komisije oz. komisarjev in o lovljenju pobeglih kolovodij, zlasti na Kraiijskem. Z uporom je j povezan tudi spis v škatli 13, snopič 15 (Gorica, kmečki upor 1713, junij), v katerem reški pro- viantni upravitelj Ravmach kranjskim stanovom predlaga, naj se izkrcanje 2 regimentov cesarske j vojske iz Neaplja namesto na Reki raje izvede v \ Trstu, Ogleju ali Devimi, od koder bosta lažje in 1 prej dospela na področje upora. Nekaj dokumentov se nanaša na beneške vojne v 17. stol.: leta 1616 so Benečani napadli in zavzeli Kobarid (467/294, str. 428, 491, 531, 539); zaradi nevarnosti, da preko Tolmina pro- drejo proti Idriji, je bilo potrebno angažirati voj- sko za njeno obrambo (isto, str. 581, 651-652, 665-666). Naslednje leto je bila beneška nevar- nost še vedno prisotna, saj je skušal tolminski glavar Gašper Dörnberg pri cesarju izposlovati namestitev 300 mušketirjev na tolminskem gra- du, češ da so kmetje nezanesljivi (221/131).* Nekoliko kasneje, leta 1632, se je isti glavar : pritoževal proti namestitvi 800 uskoških konje- i nikov iz Varaždina zaradi beneške nevarnosti, ker ! da je to huda obremenitev za njegove podložnike • (484/297, str. 873-878). Leta 1703 se je na Kranjskem razširila vest, da so se pri Ogleju izkrcali Francozi, ga oropali in požgali, prodrli preko Vidma do Kobarida in Tolmina, ju požgali ; ter se namenili proti Idriji; za njeno obrambo je bil na Notranjskem izveden vpoklic deželne brambe, ki naj bi sovražnika zaustavila z zasedo pri kraju imenovanem "na vershi", oddaljenem 3 ure hoda od Idrije. Vest je bila neresnična, saj \ Francozi niso prišli dalje od Ogleja, botrovalo pa = ji je naključje: v Kobaridu je pogorela neka 8 Kot nezanesljivi se izkažejo tudi rekruti s Tolmin- skega, ki so leta 1648 pobegnili iz zbirališča v Ško^i Loki (502/300b, 259). kovačija, to so videli na tolminskem gradu in po deželi sprožili preplah (216/128, št. 96-99). V stanovskem fondu je še nekaj zadev o Tol- minski različne vsebine: npr. problem ustanav- ljanja novih cerkva na iniciativo raznih vidcev, ki radi hujskajo ljudi zoper posvetno oblast, je pri- soten v nekaterih krajih na Kranjskem ter zlasti na Tolminskem, kjer je novozgrajena cerkev sv. Lucije postala romarski cilj (427/289a, str. 1629, 1632, 1661, leto 1584); nadalje o trgovcih, ki so vino iz Trsta vozili v Nemčijo preko Krasa in na- prej po dolini Soče in so leta 1626 plačevali mit- nino v Trstu, Devinu, Gorici, Ročinju, Volčah in Bovcu (480/295b, str. 1737); najde pa se tudi va- bilo nekega Schallerja iz leta 1631 kranjskim sta- novom, naj pošljejo svojega zastopnika na nje- govo poroko, ki bo v hiši barona Domberga v Tolminu (483/297, str. 177-178). Fond Vicedomski urad za Kranjsko je nas- tal v času delovanja deželnega vicedoma od kon- ca 15. stol. do 1747, ko je bil ukinjen. Vicedom je bil namestnik deželnega kneza in je zanj op- ravljal posle, ki so bili v njegovi pristojnosti, zlasti pa upravljal in nadziral njegovo premože- nje v deželi. Po obsegu je fond manjši od stanov- skega (380 škatel), vendar bolje urejen in tudi zaradi boljših pomagal preglednejši. Gradiva o Tolminski je nekoliko manj, je pa to zaradi dos- ledne tematske urejenosti združeno pod skupnimi naslovi. Večinoma zadeva posestne pravice na Tolminskem in med drugim vsebuje: 1. Razne overovljene prepise deželnoknežjih lis- tin o izročitvi gospostva Tolmin Francu grofu Thumu v zastavo leta 1543, kot tudi prepise drugih dokumentov o podeljenih pravicah, npr. o pravici izvoza 50 volov letno na Be- neško brez plačila carine. (83, G-XIII/3). 2. Pod naslovom Tolminsko gospostvo najdemo prošnje goriških urbarialnih komisarjev za na- kazilo celotne vsote 400 gld., namenjene gradnji dveh vodnjakov (cistern) na tolmin- skem gradu leta 1559; vladarje prošnji ugodil in ukazal kranjskemu vicedomu izplačati manjkajočih 300 gld. (116, T-XI/2). Nadalje je tu arhivirana pritožba tolminskih podlož- nikov iz 1. pol. 16. stol. kranjskim reforma- cijskim komisarjem zoper skrbnika gospostva zavoljo plačevanja dvojne naklade na živino, kupljeno na Kranjskem; prosijo, da se jim priznajo enake pravice, kot jih imajo goriški podložniki (isto, T-XI/3). 3. Nekaj ohranjenih spisov govori o upravljanju in finančnem poslovanju kobariške mitnice v 17 1994- vÌ»i KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino letih 1582 in 1583 (125, C-IV), precej več pa o mitnici v Baci, ki je bila v 16. stol. v rokah deželnega kneza neposredno ali pa jo je dal v zakup. Spisi zadevajo finančno poslovanje, nastavitve uslužbencev, tihotapstvo in proti- ukrepi; iz leta 1536 je ohranjena mitninska protiknjiga Tomaža Levca,' vsi ostdi akti pa so iz 2. pol. 16. stol. (152, U-I/1-12). 4. Naslov Tohninsko glavarstvo vsebuje pritož- bo kranjskih, bohinjskih in baških mitničarjev iz let 1558 in 1561 proti tolminskemu uprav- niku Jakobu Orzonu, češ da trgovcem in to- vornikom samovoljno jemlje (krade) konje in jih za svoj prid prodaja Benečanom; s tem trgovino izriva na stranske skrite poti, kar je v škodo dežehioknežji blagajni (280, T-V/1). Nadalje je tu še prošnja Janža Khisla iz leta 1572, da bi svoje tolminsko imenje in posest (ne pove kje) zamenjal za deželnoknežjo vicedomsko posest v okolici Ljubljane (isto, T-V/2) in prizadevanje Gašperja Formentina leta 1591, da bi si od mladoletnega dediča Jurija grofa Thuma pridobil v zastavo tol- minsko gospostvo (isto. T-V/3). Fond Reprezentanca in komora vsebuje gra- divo državnega upravnega organa na stopnji de- žele, nastalo v letih 1747-1763 in obsega 197 škatel. Ker so bile njene pristojnosti v duhu tere- zijanskih upravnih reform zmanjšane v korist centralne uprave in omejene le na deželo Kranj- sko, je gradiva o Tolminski zelo malo. Le-to med drugim govori o obmejnih ekscesih z Benetkami oz. o beneški nasilnosti na na Tolminskem, zlasti o ropu 100 glav drobnice v vasi Kred, ki so ga 1749 zagrešili beneški podložniki, ter o avstrij- skih ukrepih; gre za 15-20 spisov, pomešanih s spisi o mejnih konfliktih v pazinski grofiji (134/LXVn). Med cerkvenimi zadevami je zanimivo mne- nje cesarice iz leta 1760 o izvolitvi novega nad- duhovnika v Tolminu, ki naj bi zamenjal boleh- nega Maronija; predlagal ga je čedadski kapitelj, ki je takrat še vedno izvajal cerkveno oblast na Tolminskem (57/XX). To je cesto povzročalo nesoglasja in spore s tolminskim glavarstvom kot posvetno oblastjo, tako npr. leta 1757 in 1759 za- radi ustanovitve novega vikariata v Šebreljah, ki seje odcepil od Šentviške Gore (58/XX). Fond Deželno glavarstvo, ki leta 1764 nas- ledi Reprezentanco in komoro za slabih 20 let, do 1783, obsega 324 škatel gradiva, pri čemer cesto naletimo na starejše spise (izpred 1764), ki so bili zadevam priključeni kot predspisi. Zastopanost Tolminske je tudi v tem fondu ustrezno pičla. V Podbrdu, na Ponikvah in Mostu na Soči je prišlo do požara in cesarica je leta 1766 dovolila zbiranje sredstev po notranjeavstrijskih deželah^" za pomoč pogorelcem (17, F-3-1). Druga polovica 18. stoletja je zadnje obdobje obstoja beneške republike,^! stanje vzdolž njene meje pa je tako, daje avstrijska država 1780 za zaščito pred sumljivimi potepuhi in klateži začela organizirati vaške straže vzdolž meje; leta 1781 so iz državne blagajne plačevali vzdrževanje dvojnih dnevnih straž v Fivmiicellu, Krminu in Tohninu(78,T-ll-l). Leta 1751 novoustanovljena goriška nadško- fija in metropolija je že leta 1753 zabredla v dolgove, zato so od tolminskega nadduhovnika Andreja Foramitija in glavarja Ignaca Coroninija zahtevali, naj organizirata in izvedeta pobiranje dodatnega davka 35 gld. letno (cathedraticum) od cerkva v tohninskem arhidiakonatu za njihovo poplačilo; Foramiti je obveznosti porazdelil na svojih 9 župnij (222, G-2-1). Zbirko rokopisov sestavlja 521 enot iz časa od 1. pol. 14. do sredine tega stoletja. Tolminsko zadeva rokopis (I-42r) z odgovorom komornega prokuratorja Johana Pavla Langa, s katerim zav- rača zahteve grofa Strassolda kot zastopnika svo- je žene, Dombergove hčere, do deleža na gos- postvu Tolmin oz. po izplačilu dela zastavne vso- te 66.500 gld., s katero si je Gašper Vid Dörn- berg leta 1607 z zastavno pogodbo pridobil Tol- minsko v fevd, deden po moški liniji; ker je leta 1633 umrl brez moških potomcev, je deželni knez gospostvo podelil Breunerjem v dedni fevd po moški liniji kot nagrado za njihovo zvesto službovanje. Rokopis, ki obsega 79 oštevilčenih listov, je označen z letnico 1664, vendar menim, da je nastal med leti 1643 in 1651, ko posest kupijo Coroniniji.i2 Drugi rokopis (II-56r) le delno zadeva Tol- minsko, in sicer je to Pieronijeva zbirka poročil, vedut in zlasti načrtov (tlorisov) utrdb in utrjenih 9 Objava v F. GESTRIN, Mitninske knjige 16. in 17. sto- letja na Slovenskem, Viri za zgodovino Slovencev, Ljubljana 1972. 10 Štajerska, Koroška, Kranjska s Krasom in notranjo Istro, Goriško-Gradiška in Trst. 11 Z mirom v Campo Formiu leta 1797 je priključena Avstriji. 12 S. RUTAR, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, 107, 228-229. 18 1994- ^Mi KRONIKA ^ 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino krajev na Dolenjskem, v Vojni Krajini in vzdolž beneške meje. Avtor po potrebi predlaga tudi popravilo oz. izboljšanje že obstoječih ali izgrad- njo novih trdnjav. Zbirka nima pravega naslova, na 1. strani je zapisano Relazzioni di A(nn)o 1639.13 Med več kot 25 kraji sta tudi: Tolmin, poročilo v konceptu in čistopisu (list 163, 166), dve skoraj identični veduti tolminske- ga gradu v perorisbi (170, 171), več koloriranih tlorisov in stranskih prerezov grajske stavbe (172v-177), in Kobarid, poročilo in predlog gradnje (179, 181-182), veduti v perorisbi (186, 187) ter načrt (tloris, stranski ris) avtorjevega predloga za izgradnjo trdnjave (188). i"* Zbirka urbarjev^* obsega 157 enot, nastalih med leti 1350 in sredo 19. stol. Med njimi so štirje urbarji tolminskega gospostva: - urbar gospostva Tolmin 1596 (I-64u); na 141 listih so popisane podložniške dajatve po vaseh od Bovškega do vključno Idrije, ki se pojavlja v popisu novin; - urbar posesti bratov Virginija in Jeronima Formentinija (I-65u) je nedatiran in vsebuje na 11 listih vso Tolminsko in Bovec, v italijanščini; - urbar fevdnih posesti Jemeja Formentinija 1606 (I-66u) obsega na 18 listih večji del Tolminske od vasi pri Kobaridu preko Tol- mina, spodnje Baske grape in Šentviške pla- note do Cerkljanskega; - obsežen urbar tolminskega gospostva 1624 (I- 67u) navaja nekaj vasi na Bovškem ter ce- lotno Tolminsko (listi I-312), v dodatku pa posebej še idrijsko župo (313-345). Zbirka listin ima preko 7000 kosov, od tega je raznih samostanskih in listin celjskih grofov okrog 1700, preostale pa so različne provenience iz časa od konca 12. oz. začetka 13. do 2. pol. 19. stol. Tolminsko zadeva le listina z datumom Gradec, 17. marca 1600, s katero nadvojvoda Ferdinand ukazuje gosposki in oblasti v Goriški, Trstu, Gradiški in Tolminski, naj zatirajo tiho- tapljenje živine s Koroške in Kjranjske ter naj trgovce prisilijo plačevati dajatve. Skupino graščinskih arhivov sestavljajo pre- težno fondi tedanjih kranjskih gospostev, ki bo- disi zato, ker mejijo na Tolminsko ali po naklju- čju vsebujejo tudi nekaj zanimivega gradiva: Graščina Dol hrani sveženj kart v kolorirani perorisbi s prikazom deželnolmežjih kameralnih gozdov v avstrijskem Primorju (fase. 186, Raigersfeld XVI). Karte so nastale ob vizitaciji in izmeri teh gozdov leta 1736, sama izdelava pregledne evidence komorne lastnine pa je pove- zana s potrebami avstrijske momarice po lesu oz. z ukazom o poseku 500 merskih dreves leta 1732. Tolminsko glavarstvo zadevajo karte št. 4 do 19: Matajur, Kolovrat, Km, Mrzli vrh. Polog, Zadlaz, Kneške Ravne, Kneza, Kacenpoh, Baca, Podbrdo in Porezen, Dolenja Trebuša, Hotenja, Klobučarji, Kopovišče; pod št. 19 je pregledna karta vseh kameralnih gozdov na Tolminskem. Graščina Ško^a Loka premore le dva spisa, ki zadevata Tolminsko: dopis kranjskega dežel- nega glavarja in stanov dne 5. maja 1713 škofjeloškemu glavarju Antonu Egkerju o kmeč- kem upom na Krasu in Tolminskem z naročilom, naj pazi na svoje podložnike in jih drži v pokorščini ter naj o tem poroča^* (fase. 17) ter dopis tolminskega sodnika in rentnega mojstra Janeza Krstnika Fontana, s katerim leta 1620 obvešča loškega upravnika o spom tolminskega podložnika iz Podbrda z loškim podložnikom zaradi izterjave neplačanega dolga (fase. 19). Seveda upam, da sem v tem pregledu zajel bolj ali manj vse zanimive arhivalije na to temo in da mi ni pomotoma ušel kakšen pomemben podatek (sicer je v teh fondih gotovo še nekaj - bolj posameznih - dokumentov, zadevajočih Tol- 13 Letnica je sporna. F. STELE, Valvasorjeva Ljubljana, Glasnik Muzejskega druStva za Slovenijo IX/1928, 24, 25, meni, daje zbirka nastala po letu 1640. 14 Verjetno gre za grič sv. Antona; avtor ga sicer opiše kot skalnat, srednjevisok grič na ravnici ob Beli (Bilia), nedaleč od njenega izliva v Sočo (Lisonzo) ter 700 korakov od vasi Kobarid (Caporet). 15 Arhiv Slovenije hrani tudi nekaj kopij tolminskih urbarjev: iz Trsta (fotografije urbarja iz 1377, shra- njene pod signature 53u) iz Zgodovinskega pokrajin- skega arhiva v Gorici (en Thumov ali Formentinijcv, en Breunerjev in prek 10 Coroninijevih urbarjev iz časa od konca 16. do konca 18. stol. na mikrofilmu) in iz Deželnega arhiva v Gradcu (Neuhauserjev urbar iz okrog 1523, sicer nedatiran, na mikrofilmu). Na mikro- filmih je posneto še nekaj drugega gradiva iz tega obdobja, ki zadeva Tolminsko in ga hrani omenjeni goriški arhiv. 16 Idrija je že v Dombcrgovem zastavnem pismu leta 1607 zaradi rudnika dobila poseben status in so jo vodili kot posebno enoto (navedeni urbar, hst 313). 17 Tekstovne opise poteka mej kameralnih gozdov hrani goriški Archivio storico provinciale. Stati provinciaU sez. n, n. 623a/39. (Podatek mi je posredoval S. Tor- kar). 18 O vplivih tolminskega punta na Ško^eloškcm glej sicer članek P. BLAZNIK, Odmev velikega tolminskega punta na Üeh loškega gospostva. Loški razgledi 1963, 84-96. 19 1994- ^Mi KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino minsko, ki pa bi jih mogel evidentirati le z nepo- srednim pregledovanjem velikih količin gradiva, to je od spisa do spisa). S tem bi bil tudi dosežen osnovni namen, namreč zainteresiranemu uporab- i niku nuditi izčrpno informacijo in mu olajšati ; vpogled v preteklost. Kobarid v 17. stoletju 20