StKo&cv v vmahjtu
1 * h a j a vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1’50	^	|\	^	Izdaja:	Konzorcij	„Straie	v viharju*' (A. Tepež) • Urejuje: J. N a t e k
Celoletna naročnina Din 40'— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790	l	II	J	Uredniitvo	jn uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslo*. tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 18. januarja 1940
izdaja: Konzorcij „Straie v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. N at e k Uredniitvo jn uprava: Ljubljana, Mikloiičeva 5 • Tisk Jugoslov, tiskarne (J. Kramarič)
Leto VI — Številka 16
Opomini narodnega voditelja
V novoletni številki »Slovenca« je naš najini voditelj napisal Slovencem za leto 1940 ^slednji opomin:
Tri stvari so, ki mi delajo skrb za nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zi-'krji in tujci.
V vsaki državi je danes nevarnejši notranji sovražnik nego zunanji. Proti zunanjim so-Vražnikom imamo Maginotove, Siegfriedove 1,1 Mannerheimove linije, proti notranjim sovražnikom pa 'imamo skoraj povsod le fronto Nabosti,, neodločnosti, obzirnosti, predvsem Pa seveda velikanske nezrelosti. Ker so to Pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, 80 si izmislili, da ni več Sovjetije, temveč 8Wanska Rusija. In tisoč in tisoč ljudi je Padlo na to pretkanost in jo ponavlja sedaj 'k presedanja. Mi vsi bi imeli radi slovansko ^Usijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovjetije in nekulturnega komunizma! Kaj je komunizem napravil iz nadaljenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi sedaj na Fincem! Namesto napredka in svobode vidimo Vse sadove mračnega reakcionarstva. Vse 'a&neje se vidi, kako je komunizem lažnjiv. Namesto, da dela za mir, hujska na vojno, namesto demokracije, se drži najhujšega ti-ranstva, namesto polnih šol ima polne kaznil-aico, namesto privatnih kapitalistov izrablja klavca do kosti državni kapitalizem. Kmete 50 dali zopet pod »fevdalno« knuto, ki se se-da) imenuje kolhoz namesto graščine in uprav-
kolhoza namesto nekdanjega grofa in Vajlpta. Vse laž! In vendar nasedajo tej laži kdi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, aeodločni, obzirni in nezreli!
Neverjetno je, kako prihaja v Jugoslaviji ®Vobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. In to pomeni za domovino veliko a®fiotovost in nevarnost. Komu služi židovski Sv°bodni zidar? Komu slovenski, hrvatski in^ spbski svobodni zidar? Da služijo poedinci aaiprej sebi, to nam je prav dobro znano, a ^ 0 služijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ^ nam niso znane obveze poedincev. Zato ^aor na te črne krte!
<~e se vozite danes z vlaki, odsedate v °telih, če večerjate v toplih gostilnah, mo-dobro paziti na svoje noge, da ne sto-na kakega tujca. In skoraj sami mladi lei ki bi morali biti na fronti, ne pa na ^°l°Vanjih! Pazite na te ljudi, ogibajte se jih, W5r.-. •
h
da ne sp>ravite v nesrečo sebe in domovino. Qui capere potest, capiat! Kdor ni neumen, bo razumel!
Te klene besede ne potrebujejo nobene razlage. »Kdor ni neumen, bo razumeli«
»Mi smo slabi, neodločni, obzirni im nezreli!«
Te resne besede je izrekel naš narodni voditelj, edini še živeči jugoslovanski državnik, ki aktivno spremlja vse stopnje razvoja naše narodne države od njenega porajanja do današnjih dni.
Te težke besede je izrekel človek, ki je po besedah srbskega državnika mladi jugoslovanski državi danes najpotrebnejši.
Ta zgodovinski opomin ob eni najbolj usodnih ur svetovnega dogajanja je izrekel dr. Anton Korošec.
*
Slovensko dijaštvo, slovenski akademiki, mladi slovenski izobraženci!
Dne 15. oktobra 1939 smo v Mariboru ob grobu utemeljitelja slovenske narodne zavesti, Antona Martina Slomšeka obljubili in prisegli, da bomo vse naše zasebno in javno delo usmerjali na naslednjih treh temeljih:
Bog, narod, država!
Sinovstvo Cerkvi, vdanost kralju, zvestobo narodnemu voditelju!
Edinost, urejenost, disciplina!
*
Narodni voditelj je s priprosto jasnostjo (lapidamo) opredelil tri največje nevarnosti, ki bodo v tem letu prežali na našo narodno svobodo in izpodkopavali naše versko-nravne in sociailne temelje: komunisti, svobodni zidarji, tujci.
Povedal je iskreno in odkrito, kakor to mora storiti v velikih trenutkih pravi narodni voditelj
Hvaležni smo mu za to voditeljsko čuječnost in za ta voditeljski opomin.
Ob Slomšekovem grobu smo med drugim soglasno prisegli zvestobo narodnemu voditelju.
Držali smo besedo, ne bomo je prelomili v bodoče. Slovenska dijaška mladina bo v letu, ki se pričenja, osredotočila vse svoje poedinske in organizirane sile v disciplinirano in urejeno neizprosno borbo proti trem glavnim sovražnikom Boga, naroda in države.
Vse bomo storili, da v tem združenem boju ne bomo ne slabi, ne neodločni, ne obzirni in ne nezreli.
Vemo, da bodo to storili tudi oni, ki jim je zaupana odgovornost, da vodijo našo upravo, naše šolstvo, naše znanstvene in kulturne ustanove, naše gospodarstvo in naše javno mnenje.
Saj tokrat ne opominjamo mi, temveč naš skupni, preizkušeni narodni voditelj.
Ne samo imaginarni »komunizem, frama-zonstvo in tuje ideologije«, temveč konkretni »komunisti, svobodni zidarji in tujci«, — je rekel narodni voditelj.
Ne samo udobna katoliška »skupnost v cerkvi«, sicer pa »vsak po svoje«, temveč »edinost in enotnost v bližnjih ciljih, v nastopu in borbi naših dni,« — je dejal škof dr. Rožman.
Vsaka dvoumnost je odstranjena, vsako izmikanje odveč.
Kdor se ne bo z vsemi svojimi sposobnostmi in silami boril proti jasno označenim sovražnikom in se ne bo v tem javnem boju držal oksioma enotnosti in edinosti pod enotnim vodstvom, — ta se je sam izločil iz slovenske katoliške skupnosti in je stopil med pomočnike sovražnikov. Naj nikar ne tarna in blebeta o »mučeništvu«, če ne bo našel milosti.
Usoda osmih narodov, ki jim je zašlo svobodno sonce, pa čudovit nauk, kaj premore narodna zavest in odpornost v edinosti pod enotnim vodstvom, ki nam ga nudi herojska Finska, bosta končno izučila tudi nas, da v teh časih velikih odločitev ne bomo nič več slabi, neodločni, obzirni in nezrelil
Naš narodni voditelj nas je opozoril na tri največje nevarnosti, na komuniste, framazone in »tujce«. Škof pa je poudaril potrebo, da se v borbi za obstanek in svobodo, za neodvisnost v skupni narodni državi, za krščansko obnovo, podvržemo enotnemu vodstvu. Jasno nam je, da bodo v takem najvišjem vodstvu zastopane največje cerkvene, svetne in narodne avtoritete.
Francoski zlati zaklad znaša 3000 ton,
razen tega znašajo francoski kratkoročni krediti v USA, ki je danes najvažnejša dobaviteljica orožja, 311 milij. dolarjev. Angleški zlati zaklad znaša 2400 ton zlata.
Po cfj»ira//e pokre/ katoliške mladine1
Nedeljske misli
»Ko je (Jezus) prišel o k afumaum, je pristopil k njemu stolnik in gu prosil: ,Gospod, moj služabnik leži domu mrioouden in zelo trpi.' Jezus mu je rekel: ,Pridem in gu ozdravim.' Ali stotnik mu je odgovoril:
,Gospod, nisem vreden, du greš pod mojo streho, umpuk reci le z besedo in moj služabnik bo ozdravljenGl. Mt 8. 1—13.
Tale kratka zgodbu, ki nam jo je zapisal evangelist Matej, odkriva pri natančnejšem pogledu neslutene plemenitosti. Mi smo navajeni gledati v poganskih vojakih samo surovost in brezsrčnost. Tu pa se nam predstavlja stotnik, ki ima dobro in čuteče srce. Znano nam je, du je bilo pri poganih na splošno razmerje med gospodarji in sužnji zelo trpko in žalostno. Tu pa nas osupne ganljiva skrb stotnikova za mrtvo-udnegu služabnika. Dalje vemo, kako so ponosi Rimljani gledali na pripadnike drugih narodov. To so bili v njihovih očeh manjvredna zvrst človeštvu, ki niso rojeni za svobodo in vladanje in ne za vzvišene človečanske pravice, ki so z eno besedo barbari, s katerimi se postopa drugače kot s polnovrednimi državljani. Zato nas preseneti stotnikov osebni prihod k Jezusu.. Pa to bi končno še razumeli. Človek se v stiski in prošnji k marsičemu prisili. Večje začudenje vzbuja način, kako stotnik z Jezusom govori, kako svojo majhno oblast spretno primerja z Jezusovo neomejeno močjo, ali kuko se lepo postavi na mesto, ki mu pripada in visoko priznanje izkaže Jezusu.
Resnično, v teh besedah je evangelist napravil nekaj tako krepkih potez, du se zasveti pred nami biser plemenite moške duše. Pred našimi očmi je stotnik, dostojanstven in ponižem obenem, plemenita duša s čutečim srcem, človek z globoko vero, z eno besedo: mož, ki ima pamet in srce na pravem mestu, da ga je sam Jezus vesel. Gotovo je bil tu mož izjema med pogani. A ne edina. Moralo jih je biti več. Nanje je moral misliti Jezus, ko je vzkliknil: »Veliko jih bo prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo... v nebeškem kraljestvu«...
Ko gledamo danes boječo in sramežljivo vero naših fantov in mož. ki ob nedeljah iščejo najbolj skrite kote n cerkvi, se nam kar sama od sebe ukrade misel: Kako zelo današnji čas potrebuje mož in fantov te stotnikove vrste! Kako zelo bi rabili takih plemenitih moških duš s tako živo in neustrašeno vero!
Razveseljiva sprememba
Kakor posameznik rad pozabi na Boga kadar mu je dobro, tako se je tudi velik del prebivalcev Evrope začel odmikati od Boga, ko je opazoval velik napredek v znanostih in zlasti .še v tehniki ter v obvladanju narave. Doživeli smo, da so v mnogih državah izvedli ločitev Cerkve in države, pregnali verouk iz šol, uvedli obvezen civilni zakon, razporoko itd. Državniki so zaupali v lastno modrost in le malo jih je bilo, ki bi javno prosili Boga, naj jih razsvetljuje in vodi pri njihovem res težavnem delu.
In kakor najdejo mnogi posamezniki v času stiske zopet pot v Očetovo hišo, tako veseli ugotavljamo zadnje čase, da so tudi vodilni politiki spoznali, kakšno je človeštvo brez Boga. Odkar je izbruhnila nova vojna, izgovarjajo tudi državniki večkrat spoštljivo božje ime. Francoski in angleški vodilni možje izjavljajo, da ta vojna ni navaden obračun med državami, ampak da hočejo z njo ohraniti in obraniti krščansko civilizacijo. Angleški kralj Jurij je v božičnem nagovoru britanskim narodom izjavil: V globini svojega srca sem prepričan, da je stvar, ki se zanjo bore britanski narodi, zadeva krščanske omike. Prava omika ne more biti na drugih temeljih kakor izključno na krščanskih. Imejmo to pred očmi sedaj, ko se borimo in takrat, ko bomo sklepali mir. Trdo udarjeni Čehi in Poljaki spoznavajo in priznavajo, da je vzrok njihovega sedanjega trpljenja tudi to, da v svojem državnem življenju niso dovol upoštevali božjega prava. Poljska vlada v Franciji izjavlja, da bo svojo bodočo politiko uravnala v duhu krvavih izkustev iz nedavnih dogodkov: »Bodoča Poljska bo krščanska država. »(Podobno izjavljajo Čehi.
Upajmo da državniki in narodi ne bodo pozabili na svoje izjave takrat, ko bo treba na razvalinah razdejanja izgraditi novo stavbo. Sami pa skrbimo, da ne bomo kršili božjega in naravnega prava in izzivali božje jeze.
Novi temelji nove Evrope
Čeprav še, človeško govorjeno, ne vidimo konca sedanji vojni, smo vendar že večkrat slišali poluradne in celo uradne izjave vojskujočih se sil o namenih, ki jih hočejo uresničiti po zmagoviti vojni. Seveda ne dostaje tudi ugibanj, želj in hotenj zasebnikov. Zato nismo bili presenečeni, ko je sv. oče v božičnem nagovoru v konzistoriju omenil tudi glavna načela, ki morajo prevladati pri sklepanju miru, če naj bo res pravičen in trajen.
Papel PIJ XII. o bodotem miru
Zagotoviti je treba pravico do življenja in neodvisnosti vsem narodom. To je osnovna zahteva za pravičen in časten mir. Želja do življenja, ki jo goji vsak narod, pa se ne sme opirati na smrtno obsodbo, izrečeno nad drugim narodom. Če bi ta ravnopravnost izginila, ali če bi bila ogrožena, potem zahteva pravni red popravilo, toda ne z mečem, temveč po pravilih pravice in vzajemne pravičnosti.
To načelo izključuje vsako teorijo, še bolj pa vsako praktično izvajanje ideje o gosposkih narodih. Zavrača vsak gospodarski in politični imperializem, vsako delitev narodov v svobodne in sužnje, vsako nasilno raznarodovanje in vsako oviranje narodne rasti. V
družini narodov morajo biti vsi narodi ravno-pravni, saj so vsi enako odvisni od Boga, ki jih vse vodi.
Duhovna in materialna razorožitev
Da bi tako ustvarjen red mogel biti dolgotrajen, morajo biti narodi osvobojeni izpod suženjskega jarma, ki jih tlači zaradi tekmovanja v oboroževanju. Prav tako morajo biti ti narodi prosti strahu pred materialno silo, v kolikor se ta sila pojavlja kot tiranski rušitelj miru. Mirovni predlogi, ki ne bi upoštevali temeljnega pomena vzajemne razorožitve, organske in progresivne, ki bi bila tudi praktična, kar se tiče njenega duhovnega pomena, bi pokazali prej ali slej, da se ohraniti ne morejo.
Razorožitev bo zopet lahko vrnila bajne vsote denarja in velikanske zaloge surovin gospodarstvu, da bodo lahko služile pravemu namenu, ki je: omogočiti vsem ljudem človeka dostojno življenje in jih privesti do zmernega blagostanja.
Potrebne so ustanove, ki bodo jamiile Izvajanja pogodb
Pri preosnovi skupnega mednarodnega življenja bi morali na vseh straneh uvideti vrzeli in pomanjkljivosti iz preteklosti. Tudi pri obnovi mednarodnih institucij bi morali upoštevati izkustva, kakršna so nastala kot posledice prejšnjih pobud. Ker pa je za človeško slabost težko, reči bi se dalo, celo da je nemogoče, da bi vse predvidela in vse zagotovila v mirovnih pogajanjih, takrat, ko se je težko sprostiti strasti in jeze, je treba ustanoviti pravne ustanove, ki bi zmogle jamčiti točno in lojalno uveljavljanje konvencij, ki so odločilnega pomena za častni sprejem mirovne pogodbe in bi se izognili tako svojevoljnemu ter enostranskemu tolmačenju pogojev teh pogodb.
Kakor moramo Benedikta XV. šteti med duhovne ustanovitelje in pobornike Zveze Narodov, čeprav ga v svojo modrost in moč zaverovani državniki niso v zvezo povabili, ker si mislili, da bodo sami zagotovili trajen mir, tako tudi Pij XII. poudarja potrebo po mednarodni ustanovi, ki bo zagotovila izvajanje sklenjenih pogodb in dajala možnost, da se bodo zadeve in spremembe, ki jih bo prinesel bodoči razvoj sporazumno na novo uredile in popravile. Tako bo odstranjena nevarnost, da bi kdo posamezna določila, ki se mu zde krivična ali pretrda, enostransko in samovoljno razlagal ali kršil. Ko prav te dni (10. januarja 1920 je postal veljaven pakt Zveze narodov) poteka 20 let od ustanovitve ZN, opozarja sv. oče, naj se ne ponavljajo napake iz preteklosti. Ena največjih je bila pač ta, da ZN ni vključila v svoja mirovna prizadevanja največje duhovne in mirovne sile, katoliške Cerkve.
Pravice narodnim manjilnam
Če se hoče zagotoviti Evropi boljša organizacija, potem je treba posvetiti posebno pozornost eni stvari, in to je: upoštevati je treba potrebe in pravične zahteve vseh narodov, kakor tudi narodnostnih manjšin. Za te zahteve ni zmerom dovolj, če temelje na strikt-
nem pravu, ko pa so pogodbe, priznane in sankcionirane, še v veljavi, pa se temu pro-tivijo. Te zahteve zmerom zaslužijo pravično razpravljanje, da bi se ustreglo pravičnim zahtevam na miroljuben način in če je to potrebno, tudi s pravično, modro in složno revizijo pogodb, številni povodi za uporabljanje sile bi se odstranili, če bi se uvedlo dejansko ravnotežje med narodi in obnovil temelj vzajemnega zaupanja.
Mimo moremo trditi, da miru v Evropi ne bo, dokler ne bo pravično rešeno vprašanje narodnostnih, pa tudi verskih manjšin na krščanskih načelih. Novti način reševanja manjšinskega vprašanja, kakor ga doživljamo v današnjih dneh, pa je krščanskemu duhu popolnoma nasproten in pot do trajnega miru in mirne ureditve Evrope samo zavrača na stran-pota in nepotrebne ovinke. Razumljivo je, da v takih idržavah tega odstavka papeževega govora niso dovolili ponatisniti.
Duh krStanstce ljubezni naj prekvasi narode
Pa tudi boljše pogodbe bi bile nepopolne in obsojene na neuspeh, če bi tisti, ki vodijo
narode ali pa narodi sami ne dopustili, da jih prekvasi tisti duh odgovornosti, ki odmerja človeške odnose po enostavnih in nespremenljivih odredbah božjega prava, to je prekvasi s tisto željo po pravici, ki ima za temelj me* ralno pravico, to je s tisto vsesplošno ljubeznijo, ki gradi mostove do tistih, ki nimajo te sreče, da bi bili v naši Cerkvi.
iNovo ureditev družbe mora prevevati pre' pričanje, da morajo biti vsi človeški zakon1 v skladu z božjimi zakoni.
In kakor da bi hotel vsebino svoje božične poslanice izraziti v enem stavku, je sv. oče na obisku v Kvirinalu še enkrat poudaril, d® ise motijo oni, ki hočejo novo družbo zgradil* na drugih temeljih kot na krščanski pravičnosti in ljubezni.
Nova zarja vstaja nad temnimi oblaki. iN*' hče ne ve sicer, koliko gorja bodo ti tem®1 oblaki še povzročili, nihče ne ve, ali bod® izlili težo svojega gorja tudi na nas ali Pa nam bo prizanešeno. Pa naj se zgodi tako *k tako, v vsakem primeru se moramo skrb®® pripravljati, da postanemo vredni nosilci ve bolj krščanske, bolj pravične urejene *® zato tudi boljše Evrope tudi mi.
Osmina molitve za edinost cerkve
od 18. do 25. januarja.
Ameriški protestanti so med zadnjo svetovno vojno ustanovili molitveno zvezo v ta namen, da naj začnejo vsi kristjani moliti za zedipjenje vseh kristjanov v eni cerkvi. Papež Benedikt XV. je ta namen molitve razširil tudi na jude in pogane in priporočal molitveno osmino tudi katolikom.
Začne se ta skupna molitev 18. jan., ko se obhaja spomin na prihod sv. Petra v Rim in ustanovitev rimske stolice, konča pa na god spreolbmenja sv. Pavla.
Problem verske edinosti med kristjani in širjenje samo ene prave krščanske vere med pogani in judi je danes, ko se brezbožne sile komunizma in poganskega nacionalizma družijo v boju prati Bogu in krščanstvu, prvenstvene važnosti.
Namen posameznih dni so:
1. Dne 18. januarja: Združenje vseh kristjanov z Rimom.
Poudarek je ta dan na Rimu.
Vsaka edinost mora imeti svoj temelj, svoje središče. Verska edinost ga ima v rimskem papežu, ker vlada kot Kristusov namestnik vesoljno Cerkev. »Izven Cerkve ni zveličanja«: normalna pot do večnega zveličanja vodi v Cerkev, skozi Cerkev in po Cerkvi. Človeški dogovor, človeška modrost bi take ustanove edinosti ne mogla ustvariti, zato je posegel vmes Kristus z besedo: Ti si Peter, skala, in na tej skali bom zidal svojo Cerkev, Oblast in vloga pa-peštva je umljiva samo v luči te božje besede.
2, Dne 19. jan.: Zedinjenje vzhodnih kristjanov z Rimom. To je najvažnejši problem za edinost Cerkve. Vzhodnih kristjanov je 150 milijonov, posebno Slovanov (Rusov, Ukrajincev, Bolgarov, Srbov). Imajo bogat zaklad verskih resnic, zakramentov, mašništva, skupen z nami! Kako naša Cerkev hrepeni po njih; kako naj mi katoliški Slovani molimo in delamo za to zedinjenje!
3.	Dne 20. jan.: Vrnitev anglika®' cev v Cerkev. 2e 400 let so ločeni ang®' kanci od nas; ohranili so pa cerkveno ustav® škofov; nadalje se v anglikanski cerkvi ved®® močneje oglaša domotožje po stari, skup®1 Cerkvi, domotožje po Rimu. Saj je nastal® okrog 1850. oksfordsko gibanje, ki je privedi® take može kot kardinala Newmana in druge nazaj v pravo Cerkev; ritualistično gibanje uvaja v anglikanski cerkvi polagoma vse katoliške obrede nazaj. Zmota anglikancev pa je' da so se priključili »vsekrščanskemu« gibanj® in iščejo »zgubljeno« edinost, kot bi ne bil® že v Rimu. Saj Rim te edinosti nikdar ®* zgubil.
.	4. Dne 21. jan.: Vrnitev protesta®'
tov Evrope v Cerkev. V dve skupini razdeljeni: kalvinisti ,in luteranci; ki so spe* razdvojeni v razne »veroizpovedi«. Danes r v Nemčiji, kjer je 70% evropskih protesta®' tov, protestantizem razkrojen od držav«’ Zato verni protestanti v (Nemčiji, pa tudi o®1 v skandinavskih državah, ko čutijo v svoi1 bližini brutalno silo boljševizma
z največjo spoštljivostjo P®' slušajo besede papeža, ko obsoja oboje. D®” hovi so vedno bolj sprejemljivi za zedmje®)® cerkva.
5. Dne 22. jan.: Vrnitev ameriški kristjanov. Amerika je klasična dežel® sekt: metodisti, unitaroi, anglikanci itd. sekte se gibljejo od pozitivnih krščanski osnov do liberalizma in modernizma. V A«®e
*riki je posebni poudarek na zunanjem del®1 socialnem, karitativnem, misijonskem. A P® lagoma se njihovo krščanstvo razblinja v večanstvo« in socialno 'dobrodelnost. Pr®v' ker so tam sekte že tako razdrobljene, ‘fo močna, enotna Cerkev vedno bolj vabi v sv®)® bližino.
6. Dne 23. jan.: Spreobrnenje Šref nikov. »Mlačni kristjani«, oni, ki ne drž«)® discipline v Cerkvi, ki kršijo lahkega sr®a njene zapovedi, ki jo tudi napadajo, so velik®
ovira za zedinjenje, za edinost, ker ne molijo, dajejo slab zgled in s tem nehote kažejo svoje nerazumevanje za največji problem današnjih dni: združitev človeštva pod žezlom Kristusovim proti silam breziboštva.
7.	Dne 24. jan.: tZa spreobrnenje Židov, Od Kristusove smrti nosijo judje tragedijo Kalvarije s seboj ipo svetu: prekletstvo le na njih, ki se čuti zdaj bolj zdaj manj. 16 milijonov jih je po svetiu, ne morejo se asimilirati z drugimi narodi, vedno ostanejo posebna skupina. Iz tega naroda je Kristus sam, ®jegova sv. mati, vsi apostoli. — Zdaj spet bežijo judje po vsem svetu, ker jih nacizem Preganja. Molimo, da bi se ta nadarjen narod Umiril in spreobrnil.
8.	Dne 25. jan.: Za spreobrnenje poganov. Pogani! Veliko morje poganov: dve sto milijonov konfucionistov, dve sto milijonov budistov, dve sto milijonov bramanov, dve sto petdeset milijonov mohamedancev itd. In kakšni predsodki pri njih proti Evropi in krščanstvu! Ta verstva so še kompaktna in krščanstvo še ni moglo razmehčati trdo skorjo, ki jih oklepa! Tu mora poseči vmes višja sila, Bog sam, zato se zatecimo k iskreni, stalni molitvi, zaupajoč v jasno obljubo uslišan j a, če se 2—3 združita v skupno molitev in prosita v imenu Kristusovem
Tudi pri športu — katoliški!
Komunizem na naSih srednjih šolah
■ ■ ■
Po številnih poročilih, ki jih je mogla zbrati v zadnjih mesecih Slovenska dijaška *veza na srednjih šolah, učiteljiščih in trgovcih šolah v Sloveniji, ugotovimo lahko sledeče stanje komunizma na teh šolah:
1. Posamezni komunisti in levičarji se P°javljajo na vseh šolah in propagirajo komunizem.
2. Na nekaterih šolskih zavodih (mariborsko učiteljišče, gimnazije v Ptuju, Celju, Kranju, na I. drž. gimnaziji v Ljubljani) je število komunistov večje in so komunisti v
ali drugi obliki organizirani.
3. Levičarji in marksisti se skrivajo večinoma v Sokolu ali v kakem drugem nacionalne® društvu, v Kranju n. pr. v društvu Jugoslovan.
4. Komunisti se skušajo udejstvovati v lite-r®mih, kulturnih, telovadnih društvih, v Rde-
križu, Aeroklubu, Jadranski straži itd. ^ takih organizacijah se skrivajo pod lite-r«rno ali nacionalno ali narodno obrambno ^®o in skušajo prireditve teh organizacij Pobarvati po svoje.
5. Komunisti se zbirajo na šolskih hodnikih po dva in dva, imajo svoja zbirališča na
straniščih, in sicer to na vseh zavodih, tako da je to njihov življenjski prostor.
6. Zelo pridno širijo predvsem Ust »Slovenska mladina«, poleg tega še »Meja gori« i. t. d.
7. Sokol na srednjih šolah ne kaže nobene odporne sile proti komunizmu, nasprotno je hote ali nehote za levičarje skrivališče, pribežališče in izhodišče za njihove akcije, čeprav Sokol sam po sebi tega ne bi hotel.
8. Obramba proti komunizmu je danes Slovenska dijaška zveza in verske organizacije: Katoliška akcija in kongregacije.
9. Prave moči komunizem nima, ker ga katoliško dijaštvo sproti razkrinkava in onemogoča.
10. Pouk v šoli in šolska vodstva bi morala biti usmerjena tako, da bi sistematično in zavestno komunizem pobijala.
11. Komunizem je danes nalezljiva duševna bolezen, ki se širi kakor kuga. Nezadovoljstvo, nergaštvo, bobneče iraze o svobodi narodov, o delavnem ljudstvu, nemogoči načrti, znešeni skupaj z vseh vetrov, konfuzni pojmi o prevratih in boljših časih itd., so netivo, hrana in vsebina komunizma.
Univerzitetni zdravstveni fond
Ustanovljen je bil 1. 1930. Preje je obstoja v okrilju »Zveze slušateljev« bolniška blatna. Tega leta pa je država ustanovila zdravstvene fonde, ki jih vzdržujejo akade-^ki sami. Vsak redni slušatelj plača ob vpi-znesek 30 dinarjev. Polovico vseh prispev-k°v utrguje država že od ustanovitve fonda P°d pretvezo, da bo »centrallni fond za zdrav-stvenu zaštitu učenika«, kamor ti prispevki ^redo, toliko časa od vseh univerzitetnih zdravstvenih fondov utrgaval, dokler ne bodo ** Prispevki dosegli značke 10 milij. din, s ka-|er° vsoto bi se zgradil centralni dom, od kakega pa mi Slovenci ne bi imeli ničesar. V °likor se je BZF zanimal in ijradno izpraše-v^i je zvedel, da je teh 10 milijonov že nabra-' Na vprašanje, kje je denar, je prispel od-ft°v°r v obliki prepisa proračuna, ki ga mora * vsako leto poslati temu odboru. Država a,e ^tno dotacijo v znesku 6000 din; od tega lahko izčrpa le 90%. Če primerjamo, da . ^a UZF letno v centralni fond 55.000 din,
i
vsota res sramotna. Do sedaj je država
prejela od ljubljanskega UZF 600.000 din, dala pa le 50.000 din. Kam gre denar in v kakšne svrhe se je porabil, pa kljub večkratnim intervencijam ni odgovora.
Zdravstvene potrebe. UZF izčrpa ta denar previdno in v najboljši veri, da imajo najpotrebnejši nekaj od tega. Potrebe so ogromne. Če bi ostal ves denar pri nas, kar bi bilo edino pravilno, bi v precejšnji meri krili zdravstvene potrebe.
Kaj nudi UZF? Vsak bolnik ima na raz-polago stalnega fondovega zdravnika. Razen, tega ima še specialiste. Zdravila imajo bolniki zastnoj. Očala in zobe fond ne more financirati, niti ne more dati v to svrho kakšne podpore. Tudi bolnišnice ne more plačevati, čeprav je to prakticiraj, ko je revnim kril stroške vsaj deloma. Danes pa gre dnevno 10 do 15 ljudi k zdravniku, kar znaša 10 receptov, katerih najnižja cena je 20 din.
Pri špecijalistih je v večini fond naletel na socialno čuteče ljudi. Fondov tajnik tov. Olen, ki že tri leta neumorno izvršuje svojo funkci-
jo, ki nam je dal tudi vse te informacije, je izjavil, da je nekatere tudi sam osebno obiskal ter dosegel, da so znižali honorar za vizite na 30 din. Posebne pohvale vreden je primer internista g. dr. Hausa, ki ima največ fondo-vih pacientov in ne zahteva za vizite nobenega honorarja. Bil je celo primer, ko je sam dal denar za zdravila. Čutimo kot svojo prijetno dolžnost, da se m uza to njegovo požrtvovalnost na tem mestu javno zahvalimo in mu tako pokažemo svojo hvaležnost.
Pet let se UZF že bori za izboljšanje svojega položaja. Stalno je naletel na gluha ušesa. Letos je ponovno s pomočjo rektorja zaprosil, da se mu dovoli 90% vplačanih taks. Do sedaj še ni nobenega odgovora. Akademiki so brez očal, ker jim jih fond ne more nabaviti. Nadalje so ljudje z popolnoma uničenimi zobmi. Če so spričo slabe hrane še zobje zanič, si lahko predstavljamo, kakšno je zdravje. Tovariš-tajnik je šel večkrat k zobozdravnikom, pa so nekateri pokazali razumevanje. Sedaj imajo akademiki možnost znižane tarife pri zobozdravnikih, vendar večina tudi tega ne zmore. Fond je lani sklenil, da omogoči eno brezplačno zdravljenje potrebnim. Toda po enem mesecu je moral tudi to ukiniti, ker je samo v enem mesecu izdal 6000 din.
Veliko primerov je, kjer zdravniki ugoto-
ve, da je bolezen posledica slabe hrane. Fond je, kolikor je mogel, doplačeval za dietično hrano.
Celoten proračun znaša približno 60.000 letno. Iz tega se plačujejo administrativni stroški, stal ni zdravnik, Specialisti in lekarne. Delati je treba zelo previdno, da se izteče. To gospodarjenje je stradanje. Če bi država dala 90% od vplačanih taks, bi si v veliki meri fond opomogel in bi bili akademiki vsaj približno zaščiteni.
H koncu naj še omenimo, da se je v Zagrebu letos ustanovilo mesto fonda socialno zdravstveno skrbstvo in so si. pravila sami izdelali. Vsi tisti, ki so oproščeni šolnine, ne plačujejo nikakih prispevkov, drugi pa plačujejo 20% od vplačane šolnine, toda ne manj kot 15 din. Omenimo naj, da se ta primer pri nas ne bi oibnesel, ker je na naši univerzi dve tretjine slušateljev oproščenih plačevanja Šolnine.
Položaj slovenskega akademika je res težaven. Dve tretjini slušateljev izhaja iz revnih slojev in si zdravljenja ne morejo plačati. Zato bi bilo resno potrebno, da se to pereče vprašanje kmalu reši v tem smislu, da bodo vsi prispevki ostali v Ljubljani in da dobimo še od preje vplačanih zneskov nekaj nazaj, da se zamašijo vsaj največje luknje.
Naša narodna rana
V nedeljo, dne 10. dec. je bil v »Slovencu« dopis, ki ga je poslala uredništvu uboga žena, katere mož je pijanec. Tam revica izprašuje, ali ni nikogar, ki bi se usmilil ubogih družin pijancev ter jih rešil velike nadloge. Kje je oblast, da ne ustanovi zavoda za pijance — vprašujejo uboge žene.
Tega perečega vprašanja ni še nihče javno obravnaval in je res žalostno, da nas mora prebuditi klic uboge in izmučene žene. To je velika rana na našem narodnem telesu, iz katere močno krvavimo, pa se sami tega niti prav ne zavedamo. iNič nas ni v stoletni in tisočletni borbi uničilo, uničil 'nas bo alkoholizem, ako ne bomo pravočasno izpregledali. Velika kriminalna pokvarjenost se je že udomačila v vinorodnih krajih. Mimo gremo preko pobojev in umorov, ki smo se jih že privadili in bi nam bil dolgčas, ako bi prešla nedelja brez njih. Nič ne pomaga obupen klic ubogih družin, ki jih je alkohol uničil. Pravijo, da smo Slovenci ubog narod. Vendar pa letno popijemo vina za 1 milijardo in skoraj toliko pokadimo. Poleg teh milijard imamo še veliko moralne in materialne škode, moralne ekcese, razbito družinsko življenje, obubožane sloje, duševno zaostale ljudi itd.
Naj bo revež, naj bo bogat, za vino ima vsak denar. Delavec, ki zasluži povprečno 200 din na teden, 100 din zapije. Exempla trahunt! Pa pojdimo in si oglejmo v soboto proti večeru ljubljanske gostilne. Priporočam ta poizkus, da se lahko vsak osebno prepriča o pravilnosti mojih trditev. Vse je natrpano z ljudmi, ki pripadajo večinoma nižjim in srednjim slojem. Ljudje se smejejo neslanim šalam, ki jih uganja pijani slabič s svojo družino. Toda treba je skusiti, pa človek lahko pove, kakšne občutke ima uboga žena, ko je za vso svojo požrtvovalnost še tepena, Našemu ženstvu bi povedali, naj se organizira in to pereče vprašanje ventilira, ker je tukaj
najbolj prizadeto. To bodi vaša borba! Toda to samo mimogrede.
Danes, ko je ves svet v težkem položaju, ko so časi težki in je itreba velike resnosti in mirnosti, mi Slovenci lepo naprej pijemo, plešemo in se veselimo. Naše gostilne in lokali so polni. Ta denar, ki ga zapravimo in zapijemo, bi lahko bolje obrnili. Ali ga ne bi rajši dali v kulturne in dobrodelne namene? Ali ne bi raje dali polovico zapitega zneska za univerzo? Tu bi imeli vsaj kaj pokazati!
Na našo oblast pa ponovno apeliramo, da se zgane lin z vso strogostjo nočne veselice, plese in pijančevanje prepove,
Poglavarski posvet SDZ v Ljubljani
iZTO: Med počitnicami so se zbrali v Ljubljani na posvet poglavarji vseh krožkov Slovenske dijaške zveze na srednjih in srednjih strokovnih šolah. Posveta se je udeležilo tudi zvezno vodstvo SDZ.
Iz obširnih poročil, ki so jih podali poglavarji krožkov iz različnih zavodov, vidimo, da je SDZ po vseh slovenskih gimnazijah, učiteljiščih in strokovnih šolah začela z živahnim delovanjem. Nasprotniki vseh vrst skušajo to delo ovirati ali omalovaževati. Kljub temu pa armada slovenske katoliške dijaške mladine od dne do dne narašča. Posebno pozornost bo treba posvetiti še slovenskim meščanskim šolam, kjer še vedno sokol-siko-liberalni duh ribari v kalnem. Skoraj povsod se opaža povečana aktivnost komunističnih dijakov. Proti njim se člani krožkov SDZ brezkompromisno, načrtno in učinkovito borij^t
S posveta sq se poglavarji z novim navdušenjem in novimi načrti vrnili na delo.
»STRA2A V VIHARJU.
68
18. januarja 1940
Vrba ob potoku
Zaželel sem, da 'bi mi vi govorili. Ker so vaša pota lahka in akoro se ne vprašujete, kam zdaj in kam potem, se mi je zazdelo, da nikoli ne zgrešite. Vaša srca so prav taka, kakor snežinke, ki se na gosto zibljejo v zraku. Zdi se, da marsikatera ne ve, kako bi čimprej prišla tja, kjer misli počivati. Zdi se, da (jih toliko in toliko niti ne bo prišlo tja. Že tako z visokega so priletele z drugimi, zdaj pa oklevajo, kakor bi morale nazaj. A vendar nobena rtfe zgreši smeri, saj se tako naglo vračajo. Le ena, majhna, drobna in okrogla ni mogla z drugimi. Obsedela je na moji roki, prva, kii mi je letos prišla najbližje. Hotel sem se poigrati z njo, ki je sama sebi prepuščena. Ne ... noče, ne sme. Že je ni več.
Da bi mi vi govorili, sem zaželel. Vi, ki vse poveste naravnost, z najpreprostejšo lahkoto. Zdaj gledate naravnost v oči, zdaj kam drugam, tja po polju, po hribih, v snežinke. Kakor veter ste, ki prinese vesele pozdrave od daleč, se še nekoliko pomudi pri človeku z vso svojo igrivostjo. Komaj ga hoče najvažnejše vprašati, ga že ni več. Tako ostaja človek sam; in čaka dolgo, dokler ne pride drug glas, ki mu prav tako uide.
Videl sem vas na ulici, ko ste v gručah hodili, vsi beli od snežink, pa vam jih še ni bilo dovolj. Na aktovke ste jih stregli in na roke, na lice in jezik. In ste še mislili, da vam morajo legati prav na oči ali vsaj na trepalnice. Tako potratni ste, ko veste, da vas ne marajo. Komaj se jih dotaknete, pa jih mi več. In hodite tako, kakor bi bil ves svet vaš, kakor bi bile snežinke samo za vas. Čim lepše so, bolj oprezno stopate, da se vam ne zmaknejo. Ne vem, kaj bi vam še očital. Pa tega ne zamerim nikomur.
Še nekaj dni in boste odšli. Zato sem si zaželel, da bi mi vi govorili, ker bom moral ostati tukaj. Vi pa od nemira cepetate. Tako težko čakate svojih počitnic. In doma boste delali steze čez vse bregove, čez njive, travnik« 'in potoke- Zakaj, mnoji dragi! Ali je t#ko lepo zunaj in tako prosto, ko lahko kričite, pa vas nihče ne moti?
Morda pa tako hitite k jaslicam, da se do polnoči pri njih pomudite. Potem boste tekli k polnočnici, kakor bi ne vedeli, da se neugnano ženete. In naslednje dneve vas bo povsod dovolj. Zakaj tako naglo? in nič ne vprašate prej, ne matere, ne sebe. Mislite, da morate vse videti, z vsakim govoriti, mu brez pomisleka v razposajenosti reči hudo besedo, če je bolj počasen ali pa hitrejši od yas. Namesto da bi imeli lepo besedo zanj, ga puščate ob strani, pa naj kdorkoli skrbi zanj. Ali jih ne vidite, kako so žalostni, ko ne morejo za vami in tiste, ki jokajo, ker ne morejo nazaj?
♦
Kadar boste led lomili na potočku, se spomnite moje vrbe, ki gola stoji in je najbolj samotna, Sam ne morem k nji, ker je daleč. Oh, »daj je gotovo že vsa pod snegom. Stara je, votla in polna snega. Sredi med vejami, kjer so gnezdile srake, je gotovo cel kup snega na trohneli zapuščini teh starih
prijateljic. Tudi ne stopajte tako trdo na tiste kamne v potoku, ki sva jih z Ani vložila, da sva si zgradila mlin. Menda niti videli ne boste vode v strugi, ker vem, da se tako rada skriva pod sneg. Težko boste zatorej ftuli curljanje čez vrbinje korenine. Nikar ne mislite, da je zato v tistih ibrežičlcih zdaj nič ni. O, na previsih malo curlja. Poleti glasno žubori, in kjer visoko pada, kipi in hoče podreti kamenje za mlin. Na ravnem pa je čisto mirna in zavija svojo pot kolikor more, da bi je ne bilo takoj konec. Spomladi se ji ob vsem teku priklanjajo trave ;in rože, a tako ni silna, da bi jih odnesla. iRože vedno ostanejo. Le kadar jiih je Ani trosila cele šopke, jih je bila vsa struga polna.
Koliko vode je steklo mimo naju. Včasi sva jo stregla na mlin, pa jo je bilo zmeraj preveč. Včasli sva hotela strugo tudi zagraditi z vejami, kamni in rožami. Prej ko sva bila gotova, je bila struga polna in voda je uhajala.
Vročega popoldneva sva ležala na bregu in z rokami brozgala po vodi. »Ti, v šolo bom šla,« je rekla Ani. Govorila sva hitro, kakor potoček v strugi. Tako vroče je bilo pod tisto vrbo. Šumela je nad nama čisto rahlo, da sva jo komaj čutila. In potem ni bilo nobenega več tja ...
Pozneje, da pozneje, vsako leto. Ampak sam. Letos pa vi pozdravite potok in vrbo.
Tako kričite na uliici in mahate z rokami in aktovkami. V šoli kričite, v gledališču in na prostem. Domov ponesete vse, kar zdaj nosite v srcih in dirjate s to srečo, da vas človek ne more dohajati. Glejte, tudi letos še stoji stara vrba ob potoku, ki ga prekriva sneg. Spominja me na preteklost in me vabi vsaj za en večer.
Sveta noč! Šli boste čez potok skoro mimo vrbe. Z vami bodo matere in očetje, sestre in bratje, mlajši ali starejši od vas. Kakor živa voda, kakor procesija z baklami! Veliki zvon vas bo klical in boste šli radi...
Ko se boste z vedrimi srci vračali mimo stare vrbe, ne bodite nič žalostni, če bo zaman klicala po prijateljih. Naj joka in naj trpi krivico, ker ji niti jaz, niti Ani in nihče ne more dati večje ljubezni kakor potoček ob njenih koreninah. Ne ustavljajte se in ne premišljajte, da si me nakopljete njene ljubezni, ker je me boste mogli biti hvaležni. Že mnogo jih je pred menoj, ki so brez usmiljenja odšli od nje im me morejo več nazaj. Za menoj in .Ani boste odšli vi tako daleč, da si niti ozirati ne boste upali. Stara vrba bo to videla in bo žalostna. S časom: od pomladi do pomladi, ko se okrasi s sivimi, ozkimi listi, od zime do zime, ko jo odeva sneg, bo rasla v njej ljubezen do vas. Ne bo zapadel prvi sneg in ne šla nočna procesija mimo stare vrbe, da bi ne čuK njenega tihega joka, če vas ne bo nazaj- Tako bo tudi v vas Tasla ljubezen do nje ...
Dr. V. Fajdiga: Božji otroci. Knjiga za duhoono obnovo. Ljubljana 1940. Zalotilo škofijsko vodstvo Marijinih družb. Stane broširana \16 din, vezana 24 din. — Str. 128.
V dneh zunanjega nemiru in zaskrbljenosti začno mnogi resneje premišljati o smislu svojega življenja, kakor je molil sv. Avguštin: »Če nas strahuješ, spoznamo, kar smo zagrešili, če roko nad nas stegneš, obetamo poboljšan je.« Tem in vsem onim, ki tudi v dneh sreče na Bogu ne pozabijo, bo knjižica dr. V. Fajdige prijetna opora v iskanju notranjega miru božjega otroka, ki ve, da se mu ne more primeriti nič resnično zlega, ker bdi nad njim Očetovo oko. Bogata vsebina knjižice je razdeljena v naslednja poglavja: Otrok božji, ‘Moj Bog in moje vse, Mati milosti božje, Verujem o sveto Cerkev, Ne zataji Očetovega rodu, Izgubljeni raj, Vrnitev k Očetu, Gospodove skrivnosti, Moč božja, Bratje in sestre v Kristusu.
*
V oceno smo prejeli še: E. Bojc: Naša narodna vzgoja in obramba; dr. A. Ušenič-nik: Izbrani spisi, I. zvezek; Poljska. Ocene slede.
*
»Osservatore Romano«. (31. dec. 1939) poroča o delovanju brezbožnikov na Poljskem, ki so jo zasedli Sovjeti. Sprva je bila brezbožniška propaganda tišja, sedaj pa je postala javna, glasna in nasilna. Ker so brez-božniki spoznali, da razširjanje brezbozni-ških spisov, slik in letakov vere v ljudstvu ne bodo omajali, so začeli z novimi metodami. Ker si ljudstvo le s težavo preskrbuje živež, jih vabijo, nuj se |vpišejo v Zvezo brezbožnikov, pa bodo imeli jesti nu pre-tpk. Vendar je vera v Poljakih tako trdha, da tudi s takimi metodami boljševiki ne uspejo. Kljub temu, da je poljski narod doživel politično katastrofo, je še vedno branik krščanstva, ki zaustavlja val brez-božništva.
*
Dr. Ivan Ahčin: Komunizem, največja nevarnost naše dobe. Ljubljana 1939. Založila Zveza fantovskih odsekov. Str. U52. Cena 10 din, za člane ZFO 6 din.
V dvanajstih zaključnih poglavjih num avtor poljudno in stvarno predstavi komunizem v celoti, njegove svetovnonazorne temelje, njegovo zamisel družbe, gospodarstva, družine, pa tudi vsakodnevno javljanje komunizma na terenu, njegovo taktiko in njegov organizacijski sestav. Posebni poglavji objusnjujeta tudi dejanski bedni položaj delavca in kmeta v Sovjetiji, delo pa zaključuje poglavje o glavnih pripomočkih zoper komunizem, ki so edinstvo in sloga v katoliških vrstah, obnova vsega življenju po katoliškem nauku. Predvsem pa je treba v družbi uveljaviti pravičnost, ki mora bift nosilno ogrodje družbenega dogajanja in pa krščansko ljubezen, ki bo izgladila vse trdote, ki jih še pušča pravičnost.
Posebno zahvalo zasluži to delo zaradi tega, ker je v zanimivem in lahko razumljivem slogu povedalo vse, kar je danes v komunizmu aktualnega. Med drugim je pisatelj obširno poglavje posvetil varljivim obetom, ki smo jih slišali vsa pretekla leta, ki pa danes z vso jasnostjo osvetljujejo vrednost boljševiških obljub (bramba pre-ganjenih katoličanov — Baskov v španski drž. vojni, izboljšanje gospodarskega stanja, borba proti fašizmu, borba proti vojni, za
svobodo in človečanske pravice, borba za slovanstvo).
Novost za večino bralcev pa bo vsekakor med drugim tudi vse X. poglavje: Kominterna in njeno delo, kjer pisatelj obravnuvu organizacijo kominterne in njenih 12 pomožnih organizacij.
To poudarjamo zaradi tega, ker čutim0’ da ni več center komunistične agitacije V znanstvenih teorijah o kapitalu in delUr marveč v demugoškem izrabljanju konkretnih ranljivih strani današnjega socialfiegn in državnega reda ter zunanjepolitičnih zapletljajev.
Izvrstno pisano delo dr. Ahčina topl° priporočamo vsem, predvsem pa še izobm' ženstvu ne samo v branje, ampak v temeljit študij.
Strašni ognil
Izšla je prva številka »Stražnih ognjev«* ki je glasilo slovenskega dijaštva za nižj® razrede srednjih šol in za meščanske šol®' List je zelo lepo opremljen in bogato ilustr*' ran. Načrt za naslovno stran je izdelal n«* tov. arhitekt Vlado Gajšek in predstavlja p°' polnoma svojevrstno zamisel. Čez vso prv° stran leži rdeč križ, v desnem delu zgoraj le ime lista ter grb Slovenske dijaške zvez«' Nato uvodni članek. Zatem sledijo članki* Naša prisega na Slomškovem igrobu, Pobo^ slovenske dijaške mladine, Našim članom 1,1 prijateljem, Jaz sem pa športnik, Hodil P° zemlji sem naši i(s slikami: knežji kamefl' Sv. Gora, Ljubljana, Pliberk z Dravo in Svetl Benedikt v Slovenskih goricah).
Poleg organizacijskih zadev in poročila 0 delu krožka SDZ na drž. meščanski šoli v Novem mestu, je še črtica Tineta Duha-»Račka« in kotiček za razvedrilo.
S »Stražnimi ognji« je odpravljena občutu® vrzel, ki je bila v tisku za slovenske katoli' ške dijake meščanskih in nižjih razredov srednjih šol. Pa tudi drugi bodo z veselje111 segali po njih in jih prebirali.
»Straža v viharju« pozdravlja novega s°' bojevnika za slovensko in katoliško izroči'0 proti komunizmu, liberalizmu in poganskem1* nacizmu.
Naj zagore na vseh slovenskih šolah m0' gočno stražni ognji, ki naj tudi naše na^' mlajše brate vežejo z veliko slovensko kat°' iiSko dijaško družino.
»Stražne ognje« izdaja konzorcij Slove0 ske dijaške zveze in bodo izhajali mesečno-Naročnina stane za dijake 10 din, za ostale 16 din. Naroča se v tajništvu na Miklošič®vl cesti 5.
Država in šola.
Tudi narodna in državna korist zahtevat^ da so vsi člani tega občestva dobro vzgojenl in imajo vsaj neko osnovno znanje. Država P* naj pri tem predvsem podpira zasebno p° _ jetnost. Kolikor pa bi bila ta nezadostna, °aj ustanovlja lastne šole. Od vseh šol — tudi ° zasebnih — pa sme zahtevati, da seznani)0 učence z njihovimi narodnimi in državljanski mi dolžnostmi in da jim dajo razmeram merno razumsko nravno ter telesno vzg°)° Država naj tudi ne zanemarja strokovne^ šolstva, ampak naj dopolnjuje zasebno dela nost tudi tukaj, če je preslabotna.