Socialno delovanje učiteljstva Pred kratkim je izdal prosvetni oddelek kraljevske banske uprave pomembno okrožnico IV. No. 20.247/1, z navodili za socialno usmerjeno učiteljsko šolsko in izvenšolsko delo. Ker pomenja ta okrožnica zelo važen preokret v dosedanjih navodilih za učiteljevo delovanje med narodom, je potrebno, da zavzamemo k temu odloku svoje stališče, kajti sedaj se uradno priporoča delovanje v istem smislu, kot ga je započel »Učiteljski pokret«. Že v začetku lanskega šolskega leta se je osnoval pri naši sekciji poseben odsek »Učiteljski pokret« z nalogo proučevanja socialne plati našega naroda v zvezi s šolo. Ta odsek ima svoj pravilnik in pa tudi poseben program za študij sociologije in pedagogike. Prva točka študija sociologije se glasi: Gospodarska in družabna struktura naše vasi in šole. Študij pedagogike se razteza na otroke, snov in metodo. Zaradi tega obsega program sledeče važne tri točke: 1. Študij telesnega in duševnega razvoja otrokovega in njegovega miljeja. 2. Sodobna izbira učne snovi z ozirom na družabne razmere in otrokov razvoj. 3. Proučevanje učnih metod, ki odgovarjajo potrebam družbe, otroka in šole. K celotnemu programu je bil izdelan še obsežen komentar, iz katerega naj navedemo .le nekaj ugotovitev: »Odkar peša gospodarstvo naše vasi, izgublja učiteljstvo na svojem ugledu. Vzrok je nepoznavanje krajevnih razmer. Dočim so se v prejšnjih časih posvečali^učiteljskemu stanu le kmetski sinovi, so začeli v novejši dobi siliti vanj tudi meščani, ki so jim tuje vaške razmere. Poslednji dogodki in udarci na učiteljevo osetmost kažejo, da se mora učiteljstvo priključiti reševanju sodobnih gospodarskih in socialnih razmer. Učitelj na vasi mora postati pravi poznavalec vaških potreb. Njegovo delo mora po stati osnova za vse usmerjenje in reformiranje šolstva. Ker je danes vsesplošno priznano, da živimo v socialni dobi, je pravilno, ako rešujemo današnja vprašanja na znanstvenih temeljih sociologije. Iz gospodarske in družabne strukture spoznavamo naloge, ki jih stavljajo šoli krajevne prilike.« Teh nekaj točk in ugotovitev iz programa »Učiteljskega pokreta« primerjajmo s posameznimi točkami omenjene okrožnice, ki predpisujejo: 1. Učitelj naj skrbno proučuje socialne, gospodarske in druge razmere svojih učencev in sploh svojega službenega okoliša ter temu primerno prilagodi svoje delo v šoli in izven nje. 2. V šoli sami naj pametno upošteva razmere, v katerih otrok živi, saj je mnogokrat vzrok slabšim uspehom pri pouku ta, da otrok prihaja v šolo utrujen od domačega dela, nenaspan, lačen, prezebel itd. 3. Pri pouku naj ob vsaki priliki spretno in smotrno izrablja razne socialne momente v vzgojne svrhe po 1. odst. člena 1. zakona o ljudskih šolah. 4. Pomaga naj direktno ali indirektno v raznih dobrodelnih društvih ter skrbi, da se čim bolj razširi dobrodelnost v dotičnem kraju. 5. Aktivno naj sodeluje pri izboljševanju gospodarskih razmer v svojem službenem okolišu. 6. Končno naj nikoli in nikjer ne pozablja, da more imeti šola kot socialna zajednica poln uspeh le tedaj, če je vsak njen član pripravljen odreči se tudi svojih navad in udobnosti v splošno korist. S primerjavo navedenih točk iz programa »Učiteljskega pokreta« in točk iz citirane okrožnice prihajamo do zaključka, da je kraljevska banska uprava uvidela potrebo in nujnost prav tistega dela, ki ga je učiteljstvo v Sloveniji započelo že lansko leto. Zaradi tcga pozdravljamo to okrožnico, ker je sedaj tudi uradno priznana pravilnost smeri udejstvovanja učiteljstva v »Učiteljskem pokretu« in priznana potreba proučavanja socialnih in gospodarskih razmer in upoštevanje doseženih rezultatov pri pouku. Odobravamo tudi stališče kraljevske banske uprave, da se tako delo prizna kot plodno, ker se zahtevajo posebna letna poročila nadzornikov o delovanju učiteljstva v tej smeri. Ker se bo tako udejstvovanje učitel.istva tudi ocenjevalo, moramo pripomniti, da bi bilo prav in na mestu, če bi se ocenjevalo samo prostovoljno delo, ker če se bo smatralo, da je sedaj po tej okrožnici učiteljstvo prisiljeno započeti z udejstvovanjem v smislu okrožnice, bo to rodilo mnogo diletantizma in morda še kaj drugega. Le prostovoljno delo rodi sigurne uspehe in zato se ne sme prav nobeno delo vršiti pod pritiskom. Iz tega razloga pozdravljamo in odobravamo omenjeno okrožnico kraljevske banske upravc lc v kolikor se nanaša na prostovoljno udejstvovanjc, kajti nikakor se ne bi mogli strinjati s tem, da bi se sililo učiteljstvo k delu, za katero ni sposobno.