življenje in svet- Tedenska priloga ,Jutra" Štev 32 V Ljubljani, dne 20. avgusta 1927. Leto I. Viničarsko slavje v Veveyu. «Ljub'i svojo domovino, grudo, ki te je rodila, nebo, ki te napaja, ljubi naša polfa, gozdove in gore. Ljubi svobodo, ki smo jo podedovali od svojih očetov in ki lo moramo ohrmtiti zanamcem.» Paul Cereosele na viničarskih slavnostih v Veveyu l. 1889. Slovenci imamo mnogo čuta za vino An za vinogradniško poezijo. V krajih, kjer se goji vinska trta, vidiš, s kako spoštijivostjo se opravlja delo v vinogradih, v kleteh, v stiskalnicah. Slišiš viničarja, kako nežno, zaljubljeno govori o svojih trtah. Kult vinske trte je star in častitljiv običaj vseh narodov, ki se bavijo z vinorejo. Poznali so ga že v starem veku, poznajo ga tudi v naših dneh. Mnogo se je že pisalo o svojevrstnih navadah viničarjev ob Renu, v francoski Champagni in Bur-gundiji. Na vsem svetu pa obstoji samo en kraj, kjer se goji kult vinske trte v duhu starih poganskih izročil, kakor za časa, ko so se častili Dioniz, Bacchus in drugi bogovi. Kraj se imenuje Ve-vey in leži v francoskem delu Švice. Ondi se vrše štiri ali petkrat v teku enega stoletja tradicionalne viničar-ske slavnosti. Poslednja je bila prve dni avgusta t. L, predzadnja pa 1. 1905. Ko smo čitali poročila o tej slavnosti,* smo občutili potrebo, da seznanimo s svojevrstnim običajem deželo, kjer je vino in vinogradništvo nemara še bolj priljubljeno nego v Švici. Vevey je staro mestece z zgodovinsko cerkvijo in z več gradovi. Ima idilično lego med hribi in planinami, obilo solnca in kakor kristal čiste in mrzle vode. Po prisojnih brdih goje že od pamtiveka vinsko trto; tiz vinogradniške domačnosti se je počasi izcimil običaj rednih viničarskih slavnosti, ki so napol švicarsko-narodne, napol pa pogansko-antične. Že 1. 1651. so bile v tem kraju viničar-ske parade, 1. 1730. pa so se začele prireditve s povor^ami. Zbrali so se vinogradniki od blizu in daleč in so slavili vinskega boga Baccha s petjem, s povorkamj v pisanih starodavnih nošah, z narodnimi igrami iin plesi. Takrat, ko so se vprizarjale v alpskih krajih pasijonske igre, polne žalosti in * Podatki o veveyskih -slavnostih so posneti po pariški ^'IMustratian® lin po poročilih v «Neue Ziirioher Zeitun®». črnogledega življenskega nazora, se je obudila sredi francoske Švice helen-sfca Veselost. Ljudje so pod vedrim nebom, v gorkem solncu, ki zori grozdje v vinogradih, častili poleg Baccha še boginjo žetve Ceres in Silen a s favni in bahantkami. In še Cerkev je trpela ta izbruh poganske religioznosti. Tako krščanstvo molče trpi pust, ki je tudi poganski praznik. Niti kalvinlstične reforme, ki so silile k še večji samood^ povedi in zatajevanju mesa, niso zamorile veveyškega običaja. Ohranil se je kljub raznim oviram do naših dni, ko mu nihče več ne ugovarja. ^Pasijonske igre v Oberammergauu in viničar-ske slavnosti v Veveyu sta dva kontrasta. Poganstvo in krščanstvo. Gal-ska-Iatinski in germanski duh. Letošnje slavje, ki se je vršilo po 22 letih, — koliko svetovnih dogodkov se je medtem zgodilo! — je bilo skrbno organizirano. Trije umetniki so se lotili dela, da dajo starim običajem nekoliko novih, modernih odtenkov in osvežijo slavje z umetniškimi sredstvi. Slikar Ernest Vieler je zasnoval načrte za kostume 2000 sodelujočih oseb. Kostumi segajo po svojem kroju in po barvah v dobo Ludvika XV. in v antiko. Libreto, ki združuje švicarske narodne motive in prastare grške in rimske speve, je spisal mladi ženevski pesnik Pierre G i r a r d. Mogočno muzi-kalno delo pa je dovršil najodličnejši skladatelj zapadne Švice Gustave D o-ret. Kulisarija je bila razkošna: sinje švicarske gore, višnjevo nebo, širok trg s starimi hišami, tremi gradovi in starodavno cerkvijo. Tu so postavili estradie za goste: 13.000 ljudi je bilo navzočih, iz okolice in iz oddaljenih krajev Švice in Francije. Sodelovali so domačini, stara pevska društva, tradicionalni godci iz francoske Švice, pa tudi iz nemške: iz Bazla in Berns. Francozi in Nemci, združeni v vzornem duhu pristne švicarske demokracije. Dalje dvanajst igralk na harfo iz Pariza, bazelski bobnarji in piskači, ki svirajo hrupne koračnice. Vsi so v tradicionalnih krojih; vse pisana, pestra zmes narodnih noš in' starinskih uniform. Trg Plače du iMarche je pomemben kraj: tam je I. 1800 stal Napoleon Bonaparte in opazoval svojo vojsko, ki je v polni bojni opremi defilirala pred njim na zgodovinski poti v Italijo. Z VINlČARSKtfl SLAVNOSTI V VEVEYU. Švicarski narodni ples na trgu Plače du Marche. ViničarskO slavje je združeno z raznimi ljudskimi veselicami in tekmovanji, ali njegovo jedro je predstava štirih letnih časov. Pred gledalci se razvija pestra slika kmetskega življenja, zajeta v mogočen ritem prirode: zima, pomlad, poletje in jesen odkrivajo po vrsti svoje simbolične podbbe. Ko zazvoni zvon v starodavni cerkvi sv. Martina, se odpro velike grajske duri in se prikažejo bogovi, zaščitniki polj in vinogradov. Boginja Palida sedi v kmetskim delom in vsemirskimi telesi. Zatem prikoraka godba v vinskordečih uniformah, druga v temnordeči in rumeni barvi, še ena v rožnati in še ena višnjevi in beli barvi. Za godbami se razlije množica kmetov v različnih nošah in krojih; na prizorišče prispejo vozovi s kmetskim orodjem, živino, cvetlicami, — z vsem, kar označuje kmetsko življenje v njegovi organični zvezi s prirodo. Prispejo tudi poganski duhovniki, ki darujejo bogovom. beli in zlati obleki na pozlačenem vozu. Boginja Ceres je vsa v rdečem. V rokah drži veliko palico s šopki pla-vic in divjega maka. Bacchus je oblečen v vijoličast kroj. Leži udobno na postelji, ki je obdana z listjem vinske trte ta dozorevajočim grozdjem. Prihod bogov spremlja godba bobnarjev in piskačev, za njimi pa stopa častna straža v gata-kostumih, vernem posnetku slavne dobe Ludvika XV. Nato se pojavijo švicarske čete v rumeni, modri in škrlatni barvi, kraj njih poveljniki na konjih, za njimi praporščaki z zastavami, ki predstavljajo tako zvani živalski krog na nebu. Le-ti se razvrste v astronomskem redu (okoli prizorišča in simbolizirajo zvezo med Med sviranjem godb se razvije pred gledalci slika, kakor je ne vidiš zlahka na svetu; mi bi morda našli skromno primero v vprizoritvi prihoda Slovanov na lanskem vsesokolskem zletu v Pragi. Več kot 2000 ljudi se giblje na velikem prostoru v vzornem skladu z zvoki godb in vpodablja s kretnjami in prelivanjem ibarv izmenjavo letnih časov. Vse pomembnejša kmetijska opravila vidiš pred sabo: od prve setve preko vesele žetve na rumenih poljih tja do dobre rodnice jeseni, ko dozore v vinogradih težki grozdi in zavalovi čez hribe favnov-sko trgatveno razpoloženje. Ves mogočen prirodni ritem, M spaja vsemir, izorano grudo, zemeljske in zračne vode, skrivnost kalenja, brstja in rasti v polju, na vrtu in v vinogradu, s skrivnostjo intimnih čustev v človeku, z ljubeznijo. vero in radostjo dela in truda. Švicarske narodne pesmi se mešajo s starimi melodijami, antični spevi se spajajo s krščanskimi molitvami. Okoli boginj in starega vinskega bratca Bacchusa pa ljubko poskakujejo favni in nimfe, pijani Silen šegavo krevsa in inagiblje venomer svoj vrč. Blažena idila, kakor jo je mogel naslikati samo kak renesančni umetnik. Vmes se vrste slikoviti švicarski plesi; vini carji verno vprizarjajo kult vinske trte, skoraj obredno petje pri poedfoih važnejših opravilih tja do trgatve, ko prevzame Bacchus vodstvo in se razvije bakanal, ki kliče gledalcu v spomin davno zašle čase. sinje atiško nebo, presrčen sklad med človekom in prirodo, ki je dajal grški religiji življensko silo. Ob slavnostih se izvrše tudi odlikovanja najboljših vinogradnikov, ki jih odlikuje švicarska vlada. Odliko-vance krona predsednik vinarske zveze z zmagovalskim vencem 'iz ilistja vinske trte. Letos je izvršil to ceremonijo sedianji predsednik abbe Emile Gaudard, oblečen enako kot vsi drugi v starinsko uniformo. Viničarske slavnosti v Veveyu so človeku, ki nima čuta za starino in ne ljubezni do domovine in do prirode, neumljiv, anahronističen pojav. Ali v francoski Švici se ne drže zavoljo častihlepja tega ali onega posameznika, še manj iz koristoljubja, ampak jih hoče in zahteva ljudstvo samo. Človek s petdesetimi leti doživi samo dve taki slavnosti; če mu usoda nakloni visoko starost, tri ali mordla štiri. Zato so ve-veyske viničarske prireditve nekaki mejniki generacij, dnevi, ko kmet, ki je ozko zvezan s prirodo in njenim vesoljnim ritmom, slavi svojo mater-rod-nico. svojo domačo grudo, nje preteklost, nje lepoto. Slavi jo, ker čuti, da ni nič drugega kot del nje same, da je v nji njegov življenski zmisel, v nji najslajše plačilo za delo in trud, v nji najlažji prostor za večen sen. Vevey-ske slavnosti so kljub temu. da jih vprizarjajo verni kristjani, odimev stare poganske religioznosti poljedelskega ljudstva. Olimpijada sejalcev, ža-njevcev in vinskih trgačev. kult zemlje, ki daje kruh in trto, ki rodi vino. Lord Northcliffe in niegov tirat lord Rothermere. Po vseh novinah srednje Evrope gre iine lorda Rothermerea, ki je začel kampanjo za revizijo trianonske mirovne pogodbe v duhu nenasitnih madžarskih zahtev. V nedeljo, dne 14. avgusta je preteklo pet let, kar je umrl brat lorda Rothermerea, utemeljitelj modernega žuirna-lizma lord Northcliffe, ki je bil odločen in pošten bojevnik za tisto mednarodno stanje, katerega bi hotel mlajši brat na vsak način razdreti. Po članku češkega publicista dr. R. Liška v praških »Nar. Listih« posnemamo zanimive podatke o tej angleški časnikarski rodbini. Uredn. Alfred lord Northcliffe poteka iz rodbine večinoma jako nadarjenih Židov Harmswortliov, ki so dali Angležem več odličnih parlamentarcev in novinarjev. On sam je bil najstarejši izmed 14 otrok. Rodil se je 15. julija. 1851. v Dublinu kot sin on-dotnega odvetnika. Že zgodaj se je začel ba- viti z novinarstvom, vendar pa s svojimi prvimi članki ni imel sreče. Stoprav pozneje, ko se mu je pridružil brat Harold, sedanji lord Rothermere, ki je prevzel poslovno stran in organizacijo, jSe mogel Alfred Harm®worth prosto in e prirojeno mu energijo zajadrati v žurnalistiko. V maju 1. 1896. je osnoval poznejši lord Northcliffe svoj sloviti dnevnik »Daily Mail«. Takoj prve številke so pokazale, da novi list podira tradicijonalno angleško novinarstvo, ki je dišalo po idilah očetovskih časov in da stremi po naglem tempu poročanja in kar največji preglednosti urejevanja, ki je v skladu z življenjem in nastrojanjem prezaposlenega modernega človeka. V listu ni biio dolgih, težkopadnih in zaradi tega pustih uvodnikov. Prinašal je brzojavna poročila z vseh koncev siveta, mnenja je podajal na prikupljiv način, raznovrstnost informacij pa je mikala vsakega človeka, da je vzel list v roke. Uredniške prednosti tega dnevnika je umela vešče izkoristiti dobro organizirana uprava. List ®e je tiskal hkrati v Londonu in Manchestru, tako da je imel naročnik v severni Angliji »Daily Maik že pred koisiloin na mizi. Skratka: novi dnev- nik je vzbudil tako pozornost, da je imel čez nekaj tednov že 600.000 naklade. Naravno je, da so drugi listi planili po njem, ali novinarski Napoleon, kakor so jeli imenovati izdajatelja »L)aily Maila«, si je priboril v ljutem konkurenčnem boju fenoimenalno zmago. Samo ob sebi se ume, da je zbral v svojem uredništvu najboljše časnikarje in pisatelje in da ni štedil ne z denarjem tie s priznanji, kadar je šlo za kvaliteto lista. Kmalu je »Daily Mail« zaslovel po vsem ogromnem velik obritanskem imperiju. Podjetni izdajatelj je šel tuldi v Pariz in jel izdajati kopijo londonskega lista, tako da je imel vsak pariški naročnik na vse zgodaj v rokah številko »Daily Maila«, kakor je izšla ob istem času v Londonu. List je bil vrhu tega še za tretjino cenejši od ostalih pariških novin. Parlamentarne govore je prinašal zgolj v izvlečku, tako da so dolgočasne klobase izostale. Na čelu številke ie prinašal najvažnejši dogodek tega dne, tik njega pa kratek, jedrnat uvodnik. Poglavitno načelo je bilo: kratko, jasno, pestro! Upeljal je tudi to posebnost: kadarkoli se je omenjalo katero manj znano mesto, je moral biti v listu zemljevid; nič ne de, če je bil včasi majhen, da si ga s palcem pokril; čitatelj je bil vedno zanj hvaležen. (Zakaj znano je, da po Angleži slabi geografi.) Najvažnejše pa je bilo, da je »Daily Mail« zelo častil resnico. To se je pokazalo zlasti za časa burske vojne, ko so angleški listi prinašali večinoma pristransko zavita poročila. Poznejši lord Northcliffe je poslal svoje dopisnike v vse dele sveta; iz južne Afrike je dobil list vsak dan točna poročila. Ko je bil na otoku Mar. tinique potres, je plačal »Daily Mail« za stolpec brzojavnega poročila ti90Č liber šter-lingov. Lord Northcliffe je postal zaupen prijatelj lorda Roberta Roosevelta, Edisona, Ceeila Rhodesa in drugih odličnih mož. Osnoval je novine tudi v Newyorku, da nauči Američane, kako se moderen list izdaja. Postal je imejiteij dnevnikov »The Times« in »Daily Mirror«. Njegovi listi so imeli tako visoko naklado, da bi morali gozdovi Skandinavije, Kanade in Zedinjenih držav čez nekaj let domala izginiti, Če bi hotel kriti vso ogromno potrebo lesa m izdelovanje papirja. Vsak teden je šlo v svet dva tisoč ton papirja! Oba brata — lord Northcliffe in lord Ro-thermere — sta najela v Newfoundlamdu 2300 četvornih milj gozdov z vodopadi. Zagotovila sta si pravico izkoriščanja za dobo 198 let. Ondi, kjer so se pred 20 leti podili lovci za zverjadjo, je zrastlo celo mesto. Več tisoč delavcev biva v lepih, modernih hišah, velike žage pojo, sirene žvižgajo in dimniki puhajo dim nad pragozd, ki bo čez 80 let posekan. Za vsakim posekanim drevesom se vsadi novo drevesce, tako da bo v teku 80 let na razpolago nov gozd. Na ta način je dobava papirja zasigurana v neskončnost. Lord Northcliffe, ta najgenijalnejši novinar modernih časov, je stoprav pred svetovno vojno pokazal v polni meri, kdo je in kaj zmore. Takoj na začetku vojne je proglasil, da bo Nemčija vojno izgubila in je po tem uravnal pisavo svodih, listov. Neustrašeno je razkrival lažnive vesti o angleških zmagah, če so bile prav za prav porazi, zahteval je proti vladi in proti britanskemu generalnemu štabu, da naj se izdelujejo težki topovi in razstrelilne granate ter upelje splošna vojaška obveznost. Zoper sebe je imel vlado in velik del javnega mnenja, a že 1. 1916. so mu dali vsi prav. V tem času je vodil »Timesovo« redakcijo W. H. Stead, ki si je pridobil nepozabnih zaslug za zmago ideje jugoslovenskega in češkoslovaškega ujedi-njenja. »Times« so pogumno branili stališče malih narodov, takisto »Daily Mail«; slednji list se je zdaj izneveril stališču, ki je "ljudsko in pošteno, ter se je pod vplivom lorda Rothermerea postavil na stran madžarske aristokratske oligarhije. Lordu Northcliffu je poverila vlada vodstvo propagande v sovražnih deželah. Svojo domovinsko nalogo je izvršil ta genijalni Žid na način, ki je vzbujal tudi sovražniku spoštovanje in — strah. Northcliffe se ni posluževal laži in zavijanj; celo Hindenburg mu priznava v svojih »Vojnih spominih«, da je jela njegova propaganda prva demorali-zirafi prusko vojsko. Še nedavno je neki berlinski list zapisal, da je Northcliffe s svojim papirjem bolj bombardiral nemško fronto nego vse armade, kar se jih je borilo na suhem, na morju in v zraku! 0 obsegu njegove propagande pričujejo iSdedeče številke: V juniju in juliju 1. 1918. je bilo vrženih v nemške postojanke 2,172.000 letakov, v avgustu jih je šlo povprečno 100.000 na dan. Letaki so nemško vojaštvo izčrpno in zanesljivo informirali o položaju in mu odpirali oči k spoznanju, kam vodi državo trmoglavi cesar s svojo kaimarilo. Za civilno prebivalstvo so vrgli na nemška tla vsak teden povprečno 3 milijone letakov. V vojnih pristaniščih je vzbudila grozo vest, ki so jo doma vsi prikrivali, da je bilo 150 nemških podmornic potopljenih. Poročilo je vsebovalo imena poveljnikov. O resničnosti se je lahko kmalu prepričal vsak mornar. Zaupniki lorda Northcliffa so bili vsepovsod; izvohali so vsako tajnost, v vsako reč vtaknili svoj nos. Izvedeli so, kaj je sklenil nemški generalni štab, prav tako kot so bili podrobno poučeni o tajnih sklepih ministrskega sveta; sedeli so za cesarjevo mizo na zaupnih pojedinah! Lurlendorff piše, da je nemški poraz povzročila deloma britanska propaganda v vojski in deloma demoralizacija nemškega prebivalstva v ozadju; a tudi ta je v zvezi z angleško propagando. Papir je storil to, česar niso mogli storiti topovi in bombe: skrajšal je vojno in prisilil Nemčijo in nje zaveznike na kolena. Zaman je vlada ponujala Northcliffu ministrsko mesto; ostal je do zadnjega neodvisen novinar. Umrl je 14. avgusta 1922, ko je videl posledice svojega mednarodno-po-litičnega dela. Njegov brat, daleko manj nadarjeni lord Rothermere, je preveč »posloven človek«. da bi varoval čistost prestiža lorda North-cliffa. Kakor zaostaja duševno za njim, tako zaostaja tudi po značaju. Medtem ko je brat zastavil svoj vpliv za velika,, občečlove-ška načela in jim pripomogel k zmagi, se je lord Rothermere vpregel v akcijo madžar- skih magnatov, ki jim gre v glavnem za rešitev njihovih veleposestev ia kateri iz teh razlogov reklamirajo za Madžarsko kraje, ki jih naseljujejo Nemadžari. Nadaljna primerjava med obema bratoma je za sedaj 'odvisna. Anton Kristan: Ameriški vtisi. O prohibiciji, o tihotapcih z alkoholom in o težkem boju za obstoj. Ko smo se podajali na pot v Zedi-njene države ameriške, smo se v šali poslavljali od vseh mogočih pijač, češ, v deželi protaibicije je «suša». ondi se pije samo voda ali pa sadni šoki. No, verjemite mi, da sem v tej «suhj deželi« popil v enem mesecu več vina nego doma v «mokri» Sloveniji vse leto. Prav za prav človek res ne bi pogrešal alkoholnih pijač, saj dbbiš za neznaten denar poljubno količino najboljših sadnih sokov, ki jih je obilna izbira: če nočeš limonade, imaš na razpolago oranžado, ananasov sok itd. Sladoled — ice cream — se takisto prodaja v vseh mogočih odtenkih. In sadja nimaš nikjer v tako razkošni izbiri: banan, breskev, oranž, velikih jagod, malin, hrušk, jabolk, pa dinj in lubenic. Američan uživa veliko sadja: že pri zajtrku začne ž njim, nato seže po kaki meseni ali jajčni jedi, ki jo zalije s kavo, čajem ali mlekom. V Ameriki 'se tudS prideluje veliko grozdja. Ko dozori, ga brž spravijo na trg. Ljudje ga kupujejo in ga doma stiskajo. Kamorkoli sem prišel, povsod so mi prinesli dobrega vina iz kalifornijskega ali newyorške-ga grozdja, ponekod tudi iz ananaso-vih sadežev. Vino je seve različne kakovosti, kakor ga pač ljudje umejejo prirediti. Doma ga ima prosto vsak Američan, le prodajati se ne sme. Vzlic temu pa se vino tudi na debelo fabricira. Ljudje, ki se pečajo z izdelovanjem vina in pa s tihotapljenjem alkoholnih pijač, se imenujejo «butle-gerji». To so po navadi imoviti Američani, ki imajo dobre zveze. Saj v dolarski dežel] samo bogastvo nekaj zaleže. Angleško se ne pravi: «Ta ima toliko in toliko premoženja,« marveč: «Ta je toliko in toliko vredenU Ko sem se vozil iz Pittsburgha v Johnstovvn, je prisedel k meni deček, ki bi mu prisodil enajst let. Bil je prav čeden in bistroumen fantič. Ko je slišal, da govorim s svojim tovarišem slovensko, me je vprašal rusinsko, kakšen jezik govorim lin kam se peljem. Začela sva se razgovarjati. Mali mi je razlagal o življenju svojcev, o svojem šolanju, domovanju itd Vprašal sem ga med drugim, kaj bi hotel postati, ko bo velik. Ponosno mi je odvrnil: «Butleger» in lice mu je zažarelo. To sem slišal tudi iz ust malo starejših dečkov, vendar me ni tako spe-klo kot sedaj, ko je to tako odločno izrekel ta simpatičen deček. «Butleger» je tedaj med ideali mladega Američana! V Ameriki je že tako: vse se presoja s stališča, koliko «kaj nese», t. j. kakšen je zaslužek. V tej luči se nobeno delo ne zdi «sramotno». Kdor se hoče v tej deželi uveljaviti, mora prijeti za vsako delo. Redkokomur je dano, da izvršuje v Ameriki poklic, ki se ga je bil izučil v Evropi. V New Vorku sem našel pri tvrdki Bollafio delavca, ki je pridno vihtel motiko in kopal zemljo za novo stavbo. Ta delavec je po študijah zdravnik, njegov tovariš, ki je odmetaval nakopano zemljo, pa inženjer. G. inž. Bollafio, ki se je preselil pred 4 leti iz Gorice v New York, mi je pripovedoval, da je sam skoraj dve leti delal kot navaden delavec na raznih stavbiščih. Meni, da je imel posebno srečo, da se je že tretje leto uveljavil kot stavbeni inženjer. Redkokomur je dana taka sreča. Zdravnik koplje zemljo, ker je v Ameriki preveč zdravnikov jn odvisnim ne preostaja drugega, kot dia se lotijo motike. V vetfikem newyorškem hotelu n. pr. umiva posodo miad sodnik iz Hrvaškega in je še srečen, ker zasluži pri tem delu na teden toliko kot je v Liki prejemal na mesec. Preje je tudi on kopal zemljo; zdaj je vesel, da je dobil lažje delo.- Bančni uradnik je nočni stražar, ker dobi v tem poklicu za osem ur nočne službe 25 dolarjev, banka pa plača zgolj 20. In težko je dobiti kako prosto mesto v bančnem zavodu. Vse je prenapolnjeno, povsod čutiš hudo borbo za obstoj! Velike industrije, velike trgovine in banke so v oblasti trustov. Boj zoper te ogromne nezakonite organizacije skoraj ni mogoč. Prodajalne špecerijskega in kolonialnega blaga so v rokah organizacije tzv. «čenstorov»; kar prodajajo mali prodajalci, ki jim pravijo «groce-risti», je po navadi dražje, ker «čen-stori» prodajajo ceneje nego morejo «groceristi» kupiti na debelo. Te male prodajalce drži pokoncu samo prodaja mesa na drobno. V Ameriki namreč ni mesarjev po našem vzorcu. Vse meso imajo v rokah velike klavnice, ki ga oddajajo iz Isvojih najmodernejše urejenih ledenic na drobno «groceri-stom», hotelom, restoranom, jedilnicam in občinstvu. «Butleger» je mož, ki se je uveljavil. Njegovo delo je nepostavno in kočljivo, vendar pa izredno dobičkanosno. Korupcije je, kajpa, tudi v Ameriki veliko. Kar strmel sem, ko sem spoznal, kako si «butlegerji» s podkupovanjem olajšujejo svojo obrt. če je resnica samo polovica tega, kar sem slišal, se ne smemo ničemur več čuditi. In reki j so mi, da je še več res. Dejstvo je, da sem v državah Illinois in Visconsi pil v gostilnah vino ob navzočnosti organov javne oblasti. Dejstvo je tudi. da ljudje v Detroitu s prstom kažejo na «butlegerje», pa se vendlarle tihotapcem nič ne zgodi. O predrznosti «butlegerjev» sem se prepričal na lastne oči ob Niagarskih slapovih. Ondi se vidi še danes večji motorni čoln, ki je ves napolnjen z Žganjem. «Butlegerji» so ga hoteli vtihotapiti s kanadske strani, a je nastal defekt v motorju in valovi so vrgli čoln na skalo. Tihotapci so se rešili in se na majhnem čolnu vrnili v Kanado, ki je britanska kolonija in kjer država sama prodaja alkoholne pijače ... Veliko vprašanje je, ali je prohibici-ja koristna. Res je, da je odpravila nesrečne «salune», tiste beznice, v katerih so brezvestni podjetniki v družbi zloglasnih žensk grdlo • obirali delavce in jim odjema]} po navadi ves dnevni ali tedenski zaslužek. Res pa je, da se kljub prohibidiji silno popiva. Zdi se mi, da bo treba prav veliko izobraževalnega dela, če hočejo Američani pridobiti svojim zakonom trdno podlago in pravi učinek. Prav posebna skrb pa se bo morala posvetiti mladim, ali v širšem smislu: ameriški rodbini. Zakonsko in družinsko življenje med Američani, razporoke, alimenti. Ameriško rodbinsko življenje trpi na tem, da je žensko delo dobro plačano in da se lahko dobi. Denar zvabi omo-ženo ženo iz gospodinjstva v tovarno, trgovino itd., zakaj zaslužek jo stori neodvisno od moža. Zato je tudi toliko razporok. Razočarana ali naveličana žena si misli: «Saj lahko sama živim.« Tako ženo mora mož nehote ceniti, ker je dejanski več kot enakopravna. Pri sodišču ima skoraj privilegirano zaščito. N. pr. mož in žena sta v sporu zaradi ločitve zakona. Žena je bila nezvesta. Otrok nimata. Mož zasluži tedensko 40 dolarjev, žena, ki tudi dela, pa 50 dolarjev. Sodnik loči zakon in obsodi moža na alimente v višini ene četrtine tedenske plače. Težak položaj za moža, ki ga to zadene. No, med delavci si pomaga mož na ta način, da dezertira v kako drugo državo (Amerika je, kakor znano, zvezna država, ■ki sestoji iz 48 držav). Posamezne države pa take reči kaj različno presojajo. Marsikateri si tudi nadene novo ime: iz Petka postane Svetek, iz Korenjaka Slabe ali podobno. Premožni ljudje pa se ne morejo na ta način izogniti plačevanju alimentov, čeprav se jih tudi na vse kriplje otresajo. Nekateri sodniki imajo pri takih sporih čisto svoja načela: tako na pr. sedanji čikaški sodnik za razporoke Dawis načeloma ščiti le otroke in one žene, ki so bolehave in slabotne. Najzanimivejše je poglavje tzv. preloma obljube (breach of promise). Mož je na samem — v avtu, na izprehodu, v restoranu. v kinu — s kakim dekletom. Zgodi se — in sicer prav pogosto — da ga naslednjega dne tirja včerajšnja spremljevalka pred sodišče, češ, da ji je obljubil zakon, zdaj pa ne mara izpolniti obljube. Sodišče skoraj vedno verjame ženi (izvzemši primere, ko' se dokaže, da je žena profesionalka v takih tožbah) in obsodi moža na več ali manj občutno odškodnino, ali pa ga prisili k1 zakonu. Takih tožb je v Ameriki zelo veliko. Ugleden slovenski podjetnik v nekem ameriškem mestu je zapleten v podobno afero, ki ga preti uničiti. Tožba teče že več let. Kako se v Ameriki ščiti žena, pričuje tudii to-le: V Pensilvaniji obstoji zakonita odredba, da morata biti zakonca vedno solastnika vsega premoženja. Posestva se vknjižijo brez vprašanja kot last obeh in ne more noben ničesar prodati, ne da bi imel dovoljenje drugega. To mi je zelo ugajalo. V razmerah, kjer ima vsak zakonec vedno svoj prav, češ, — «saj lahko sama ali sam živim» in kjer ni ljubezni, temveč sama dobičkaželjnost, se ne smemo čuditi, če je rodbinsko življenje zelo zrahljano. To se posebno kaže na otrocih. Bil sem sicer premalo časa v tej deželi, da bi lahko izrekel o tem kako splošno sodbo, toda to, kar sem opazil, ne govori v prid rodbini, vsaj z našega stališča ne. Pri nas v Evropi se žena res preveč izkorišča. Zlasti velja to o delavčevi ženi, k? zahaja čez dlan na delo. Ko se zvečer z možem vrneta, se mož vsede, da popuši cigaro ali pipo, žena pa hiti z gospodinjskimi posli. Zjutraj je isto. V Ameriki je splošen napredek rešii ženo marsikakega gospodinjskega dela: kuha se s plinom, prah čisti stroj, perila je malo, ker se lahko porabljeno nadomesti z novim, jedi se kupujejo že pripravljene in je treba samo par minut, pa so skuhane. Ali vse to ne more rešiti ameriškega rodbinskega življenja, ki se vedno bolj razkraja. Nerešena točka so otroci. Za nje Američan skoraj nlima Icasa. Od vzgoje mladih rodov pa tudii v Ameriki zavisi bodočnost. Na tem področju vidiš malo veselih žarkov. Med našimi slovenskimi izseljenci je za sedaj glede tega še znatno boljše nego drugod ... V ognjenem dežju Vezuva. (Konec). PLINI] TAC IT V. Praviš, da je pismo, v katerem sem opisal, kakor si zahteval, ujčevo smrt, vzbudilo v tebi željo, spoznati, toke nevolje in strahote sem sam doživel v Miseni (tu sem zadnjič prekinil svoje pripovedovanje). •Čeprav se mi duh zgrozi pred spominom, začenjam.1 Po ujčevem odhodu sem nadaljeval delo, ki me je bilo zadržalo, da nisem šel ž njim. Potlej sem se skopal in večerjal; lotilo se me je spanje, ki je bilo nepokojno in kratko. 2e mnogo dni so se čutili potresi, ki pa nam niso vzbujali skrbi; v Campanji je ta pojav dokaj pogost. Tisto noč pa so se ponavljali s tolikšno silo, da se niso predmeti samo tresli, ampak naravnost obračali. V izbo pribeži moja mati; prav tisti hip sem sam vstajal, da jo predramim, če še ni vstala. Posedla sva na dvorišču, ki je prilično neznaten prostor med hišo in morjem. Ne vem, kako naj nazovem svoje postopanje: neustrašenost ali nespamet (bil sem takrat osemnajst let star): dal sem si prinesti zvezek Tita Livija in ga čital, kakor da bi bilo vse mirno, izpisujoč si kot po navadi posamezne stavke. Ted'ai pristopi ujčev prijatelj, ki je do-potoval nedavno iz Španije. Ugleda Verz iz Virgil. Aeneida II. 12. mater in mene s knjigo v roki in očitajoče pravi, da je mati preveč ravnodušna in jaz čez mero nemaren. Vzlic temu se nisem dal odvrniti od svoje knjige. Bila je že prva'ura novega dne. a svetloba je bila še vedno slaba in medla. Zidove okoli nas so potresni sunki tako zrahljali, da nas je postalo strah pred sesutjem, zakaj prostor je bil sicer odprt, vendar pa tesen. Zdaj smo se stoprav odločili, da zapustimo mesto. Prestrašeno ljudstvo je drlo za nami; kakor \*sekdar, kadar je nevarnost za petami, ljudje rajši slede tuj vzgled kakor lastno pamet. Neprestano so nas stiskali in suvali naprej. Prišed-ši iz mesta, smo obstali ondi in videli mnogo čudnih prizorov in vsakovrstnih strahot. Vozovi, ki smo jih bili vzeli na pot, so se zibali sem in tje; čeprav so stali na ravnici, niso mirovali niti tedaj, ko smo jih založili s kamenjem. Morje se je videlo, kakor da bi požiralo lastno vodo in tla so se tako tresla, da se je razlivalo čez obalo. Zavoljo tega se je obrežje pomaknilo naprej in na suhem pesku je obležalo vse polno morskih rib. Na nasprotni strani pa je vstajal črn in strahoten oblak, ožarjen z ognji, ki so sukljali kvišku in se lomili v dolge, plameneče podobe; bili so slični bliskom, samo da so se videli večji. Tedaj je jel naš prija- telj iz Španije govoriti še odločneje kot poprej, rekoč: «Če še živi tvoj brat in tvoj ujec, je sigurno njegova želja, da se rešita; ako pa je poginil, tedaj si je začelo želel, da bi ga preživela. Čemu se /tedaj obotavljata, ida ne /zbežimo odtod?» Odvrnila sva mu. da ne moreva preje misliti na lastno varnost, dokler je nesigurna njegova usoda. On pa ni nič več premišljal; stopil je proč od naju in se skušal z divjim begom rešiti pred pretečo nevarnostjo. »Stopimo proč!» sem dejal, »dokler še vidimo pot pred sabo, da nas množica, ki beži za nami, ne prevrže in v temi ne pomandra.» (Komaj smo se ustavili, se je povsem znočilo; a ni bila noč, kakršna je v prirodi, če ni lune ali je oblačno, marveč noč, ki nastane, ako v zaprtih prostorih ugasneš vse luči. čulo se je vpitje žena, vreščanje otrok, klicanje mož; nekateri so zvali stari-še, drugi otroke, nekateri pa zopet žene, trudeč se, da bi jih spoznali po Okolica Vezuva okrog l. 79 po Kr. Kmalu na to se je spustil črn oblak na zemljo in objel morje; zakril je pred našimi očmi Čaprejo2 in nam zaprl pogled na misenski rtič. Tedaj me je jela mati rotiti in prositi, da, ukazovati mi, naj bežim, kolikor le morem; meni, pravi, ki sem mlad. je to mogoče, nji sami pa leta in telesna slabost ne dopuščajo ubega. Rada, pravi, umrje, če le ne bo vzrok moje smrti. Odvrnil sem ji. da brez nje za me ni rešitve. Le s težavo sem jo potegnil sabo; venomer si je očitala, da me zadržuje. Že je padal pepel, izprva še precej redek. Ozrl sem se: za nami se je podil gost dim, razlivajoč se po tleh nalik hudourniku in drveč za nami. 2 Capreae, današnji otok Capri, v tistih časilh priljubljeno letovišče cesarja Tiberija. glasu; ti so jaddkovali nad lastno usodo, oni nad usodo svojcev, med njimi so bili tudi taki, ki so od strahu pred smrtjo klicali smrt. Mnogi ljudje so dvigali roke k bogovom, večina pa je trdila, da bogov ni več in da nastopa zadnja večna noč.3 Bili so tudi taki. ki so še povečaVali resnično nevarnost z izmišljenimi in lažnivimi poročili. Nekateri so vpili, da se Misena ali podira ali gori; čeprav je vse to bila bosa, se jim je vendar verjelo. Spet je postalo malce svetlejše. Takoj se je videlo, da ni bilo svitanje 3 Stari Rimljani so verovali, da bo ob 'koncu sveta nastopila večna noč'; vso stvarstvo se bo vrnilo v kaos, i^Pazite!« je rekel Raisuni in stopil s svojimi ogromnimi nogami korak naprej. Kriknil je na ves glas — na mah so skale oživele in za vsako skupino dreves ali pečin se je pojavil kak goreč. Zdelo se mi je. da se je kamenje pretvorilo v ljudi, tako tesno so se zlivali njih plašči z barvo okolice. »To je ena izmed posledic Mogado-re,« je pravil šerif. »Posihdob nikomur več ne verjamem, nikomur ne zaupam svojih načrtov. Vsako pleme mi pošilja po enega stražnika, le-ti pa se vsak mesec izmenjujejo. Jaz sem poveljnik vseh straž, zato sem pozoren na sleherno malenkost. Spim na moč malo; ponoči često zapustim ležišče in pogledam, ali je vse mirno. 'Radi bi čuli, ka-iko mi je šlo v Mogadori? Sledovi verig se še dlanes poznajo na koži. Ječarji so imeli pred mano večji strah kot jaz pred njimi, zato so naložili name toliko železa, da bi drug človek omagal pod njim.« »Vlada me je hotela poslati na neki otok, odkoder se ni vrnil še noben jetnik. Ondi je živ pokopan, dokler ga Allahova volja ne reši. Navada pa je, da prevažajo jetnike zgolj ob sobotah. Tisto soboto je divjala taka nevihta, da se nobena barka ni drznila na pot po morju. Tudi tri naslednje sobote je tulil strahovit vihar. Zdaj so se preverili, da je »baraka« (usoda) na moji strani in so rekli: »Nekega dne bo sultan; ni Allahova volja, da bi poginil.« Pri nas pravijo, da je morje sultan, zato kralj ne sme potovati po morju, kajti ne spodobi se, da bi sultan stopil z nogo na hrbet drugega sultana.« Dnevi težkih preizkušenj. »Najprej sem bil prikovan na dvorišču v Kasbi. Okoli vratu in nog se mi je ovijala veriga, ki je bila pritrjena na zid. Solnce se je počasi plazilo čez dvorišče, žgalo v noge in kolena, nato pa po vsem životu; pot mi je tekel curkoma po glavi in po ostalem telesu. Cas se je vlekel v neskončnost, poki trpljenja in muke. Podnevi me je pražilo solnce, ponoči pa zvijal mraz, da so mi udje šklepetali ob zidu. Gorci, ki so mi bili prijatelji, so prihajali k meni, da bi mi stregli s hrano in vodo. Pravil sem jim: »Pridite zjutraj, pa bom govoril z vami.« Prišli so in posedli, da sem jim razlagal zakone in prerokove reke. Odhajali so, rekoč: »To je fakir, svetnik, ki je vzvišen inad trpljenjem svojega telesa.« Ali eden izmedl iečarjev me je sovražil, ker so mu moji prijatelji oči- tali, da grdo postopa s šerifom. Nekega dne, ko je solnce peklo kot ogenj, je mož prevrnil posodo z vodo, ki so jo moji ljudje postavili tik mene. Ko je videl, kako prst upija kapljice, se je smejal, medtem ko bi se bil jaz vrgel na zemljo in jih z ustnicami sesal, če me ne bi verige držale za vrat. Tipal sem z roko po zidu, kakor da bi bil zmeden ali slep; Allah mi je bil tudi to pot naklonjen. Otipal sem kamen, ki se je dal iztrgati in ga vrgel z vso silo na hudobnega ječarja. Mož je padel; pokazale so se kosti njegove glave in kri je tekla hitreje od vode, ki jo je bil razlil.« »Nato so poslali po kovača, da od-kuje verigo iz zida. »Allah je s tabo,« mi je rekel. »Mislil sem, da ti bom storil to uslugo šele po tvoji smrti.« Kako dolgo sem bil na dvorišču, ne vem. Potlej so me zaprli v temnico, ki je imela zgolj majčkeno okence, pa še to zasenčeno s sosednim zidom. Solnce ni nikoli posinilo v ta kot in le opoldne je bilo nekaj minut svetlo. Tu sem bil prikovan z verigami k dvema drugima jetnikoma; eden izmed njiju je bil slaboten in ni mogel vzdržati težkih verig, zato sva ga morala midva spraviti po koncu, če je hotel vstati. Z obraza sem mu bral, da bo kmalu umrl, zato sem ga tolažil z recitiranjem korana. Mož me je prosil blagoslova in mi priporočil svojo rodbino. Ves čas so mi prinašali hrano prijatelji, ki bi bili s podkupnino dosegli mojo osvoboditev, če ne bi bilo drugih ukazov Sida Abdl-ur-rahmana, ki se je bal, da sam ne bi dolgo tlačil prsti, če bi bil jaz na prostem.« »Trpljenje je človeku dobra preizkušnja. V svobodi človek gleda z očmi in ne razmišlja. V ječi začenja motriti svet z očmi svoje duše. Razmišljal sem o svojem 'življenju in spoznaval napake, ki sem jih kdaj storil. Vedel sem, da bom v bodoče prost, zakaj moja sreča se ni dala uničiti; vprašanje je bilo, koliko časa bo trajala ta preizkušnja. »Kaj boš storil, ko boš prost?« sta me vpraševala moža, ki sta bila z mano; čeprav sem, vrlo hrepenel po dveh rečeh: po maščevanju in po knjigah, nisem nikomur razodlel svojih misli. V smradu in nesnagi naše ječe se je plodil mrčes vseh vrst. Čez nekaj časa so bile to edine stvari, ki so se gibale, zakaj mi trije smo bili preveč izčrpani, da bi se brez nujne potrebe genili z mesta. Oba konca verige, ki nas je vse tri vezala in tiščala, sta bila zakovana v zid, tako da je bil bolni jetnik med nama. Naše rane so počrnele od muh in uši, ali skelele nas niso več. Trpljenje počasi otopi. Nekega jutra pa sem postal presenečen: mož na desni mi ni odgovoril.« »Verige so bile tako zvezane, da se ga nisva mogla dotakniti. Morala sva čakati do poldneva, ko je posinila slaba svetloba. Zdaj sva videla, da je mrtev. Bilo je v poletju in na moč soparno. Tri dni je ležal nedotaknjen, zakaj je-čar ga ni hotel odnesti, preden ni prišel guverner. Prihajale so podgane in mu odjedale nogo. Nisva jih mogla pregnati. Pri Allahu: imele so pičle prigrizke, kajti moža je bila kost in koža. Ko so potem mrliča odnašali, so videli, da se je verigin obroč tako zagrizel v meso, da so ga morali odtrgati. Ostal je prazen kot priča človeške usode.« »Medtem so prijatelji brez nehanja delali za me. Sam Sidi Mohamed Tor-res se je bil zavzel v moj prid. Počasi so me zaprli v boljšo celico z zamreženim oknom, skozi katerega so mi lahko dajali moji ljudje hrano. Ali od svetlobe me je peklo v očeh in ni se mi hotelo gibanja. Zaman sem silil samega sebe. Arabsko pleme je zelo staro in vajeno odpovedi. Evropci ste tako zaljubljeni v svoje imetje, da vam je več do hiše in posestev nego do lastnih^sinov. 'Mi smo drugačni. Danes ima človek obilno bogastvo s sužnji, konji in drugim plemoženjem. Čez noč se sreča zasuče in nima drugega kot raztrgan plašč in sandale na nogah. Pase koze možu, ki je bil včeraj njegov sluga. Toda naš človek je vzlic temu srečen, zakaj čas, ko bo zopet bogat, se utegne povrniti. Preproge in pohištvo in velike sobe nam niso tako potrebne, kakor so vam potrebne. Poglejte tistega-Ie moža, ki spi v prahu podi drevesom. Reven je, da si ne more kupiti najnujnejše hrane, vendar pa ga vprašajte; dejal bo, da je srečen. Zakaj mož je Alim iz Telede in ljudje poljubujejo sled za njegovimi koraki.« O. B.: Pomen prahu v prirodi,« Ali sploh kaže pisati o orahu? O tej zoprni nadlogi, ki vzbuja upravičeno jezo popotnika na zakajeni cestt in Skrbne gospodinje v obcestni hiši? Ne, prah je kaj1 pomemben pojav v priredi. Brez njega bi bilo marsikai drugače, vsekakor pa za človeka, veliko bolj neprijetno kot je zdaj. 'če bi po nekem čudežu čez noč izginil ves prah, kar ga je na naši, zemlji in v njenem ozračju, bi bil svet zjutraj tako izpremenjen, da ga ne bi spoznali. Solnčni žarek, ki se prikrade skozi majhno odprtino v našo sobo. nam razkrije, da je v zraku nešteto majčkenih telesc. Za nas, ki jih gledamo s .prostimi očmi, niso nič drugega kot prah. Tudi v najbolj snažni sobi je in mora biti plast prahu. (Prav tako je več ali manj gosta plast prahu na prostem, da, celo v najčistejšem gorskem in gozdnem zraku. Prah je stalen in nujen pojav v vsem ozračiu. Tako je tudi prav. Zaka.i brez prahu bi bilo na svetu pusto, zapuščeno in žalostno. Ničesar ne bi bilo v zraku, kar bi solnčne žarke odklanjalo in lomilo, reflektiralo in zrcalilo. (Vsaj v toliki meri ne!) Česar ne bi solnce naravnost obsevalo, bi bilo zagrnjeno v temačno, ostro obrobljeno senco, v — noč. Brez prehodov bi se vrstili bleščeča svetloba in temna. noč. Nebo bi bilo tudi podnevi črnomodre barve. Solnce ne bi tonilo v rdečkastem žaru. marveč bi do konca sijalo tako močno kakor opoldan. Brž z.a zatonom bi nastopila brez večerne zarje takojšnja noč. Radi neublaže-mega izžarevanja solnčne svetlobe bi bila le-ta tako velika in močna, da bi nam morala priroda že od vsega začetka posebej prilagoditi in zavarovati oči in kožo. Izhlapevanje iz morja bi bilo zaradi tega neprimerno večje nego je sedaj. Neizmerne količine vodne pare bi1 plavale v zraku, vendar pa bi bile nevidne. Nikake megle, ■nič oblakov. Znano je, da se plini — v našem primeru vodne pare — zgostevajo zgolj ob krutih telesih: oblaki tedaj ob tistih neznatnih delcih Prahu, ki polnijo ozračje nad zemljo. Velika vlaga v zraku bi se neprestano spuščala na tla v obliki rose. Vse in povsod bi bilo vlažno in mokro. Tudi ljudje, če ne bi stali naravnost na solnčni svetlobi, bi bili vsi premočeni. Zdaj pa zdaj bi človek to še nekako prenesel. kakor mora včasi v gorskem, prahu revnem zraku, ali za del j časa bi se bil moral temeljito izpremeniti po načelu prilagoditve ali >pa poginiti. Vsekakor bi bila obleka odveč. Tudi lasje bi izginili. Vse živali bi izgubile dlako in perje. Izginile bi žuželke, čebelice, metulji, zakaj tudi ti so obraščeni s kratko dlakico. Ž njimi bi morale izginiti "tudi rastline, ki so navezane na oploditev s strani čebelic, metuljev itd. Vse vrste žita bi bile za vedno onemogočene, zakaj tudi prah njihovih prašnikov bi bil zadušen v vlagi. Naša koža bi morala biti na poseben način zavarovana med premočno ■ svetlobo, ipred učinki visoke temperature, proti izhlapevanju in izsuševaniu, proti vlagi. — Težko si je pod takimi pogoji predstavljati, življenje na naši zemlji v tistem smislu, kakor ga imamo dandanes. Temperaturna razlika med prevročimi dnevi in med prevelikim ohlajevanjem ponoči bi bila preveč težka izkušnja za količkaj občutljiva bitja. Tako bj bilo, če bi bil svet brez prahu. K sreči se to ne bo zgodilo, saj je prah povsem naraven in nujen pojav, ki tesno zavisi z vsem dogajanjem na zemeljski skorji. Neprestano gredo milijarde drobcev v ozračje in tvorijo tukaj nekako lahno lupino okoli zemlje. V velikih mestih je ta »lupiina« dokaj gosta, m a gorskih planotah pa redka —■ odtod slab in dober zrak. Ali nikjer ni zemlja brez nje, le visoke zračne plasti so brezprašne, čiste in prozorne, zato pa tudi mrzle in neprijazne, dokler se tudi zračna lupina konča v vsemirskem prostoru. Seveda ima prah mimo dobrih slabe strani, predvsem 'kot zarotnik zoper človekova stremljenja po snagi. Ali priroda, k,} je ustvarila prah, ga ni namenila zoper svoje namene; če pa ni vedno v (prid človeku, je to zgolj senčna stran njegovega naravnega boja za obstoj. PLINIJEVA PISMA TACITU., K prvemu delu članka »V ognjenem, dežju Vezuva«, ki je izšel v 31. številki na strani 763—765, nam pošilja prijatelj lista pojasnilo, da je prvi slovenski prevod pisma, ki opisuje smrt Plinija starejšega, izšel v Ja-ne'žičevem »Cvetniku«, berilu za slovensko mladino (11. del za lll./IV. razred, drugi natis v Celovcu 1876, str. 82—84). Prevod ie oskrbel V. Mandelc. Našemu prevajalcu ta prevod ni bil znan. POSLAVLJAJOČE SE POLETJE. Naslovna slika nam nudi motiv iz blaženih poletnih dni, kd mlado in staro sreblja blagodejne solnčne žarke, da se jih napije za otožno jesen in za dolgo zimo, ki se čedalje bolj bliža. Avgust še ima poletni žar, vendar pa se v njem že čuti rahel dih jeseni; mladostna lepota pomladnih in jesenskih dni prehaja v zrelost. Kakor pri ljudeh; cvetoča devojka kaže že vidne stopnje zrelosti. p. v b. Francoščina za samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi. 31. La baisse1 de la viande2 de pore3. Le syndicati de la charcuterie5 de Pariš nous6 communique'i la note8 suivante9: S' il existe10 une baisse1 reelle11, c' est bien12 sur la viande de pore. Depuis13 le debut14 du mois de novembre, on a enregistre15 sur le marche16 de la Villetle17 une baisse1 sensible18 qui peut19 etre evaluee20 a environ21 20%.28 Alors qu'il y a23 quatre semaines il fallait24 20 k 22 franes pour avoir un kilo de pore frais25 chez le char-cutier, actuellement26 on se le procure27 de 14 k 17 franes. On achete28 egale-ment29 le saindoux30 de 13 k 15 franes le kilo au detail31 au lieu de32 17 k 18 franes prčcedemment33. Tous les autres34 articles35 de charcuterie5 subissent36 cette baisse1 tres37 sensible18. (Matln, 6. 12. 1926) 1 (bes) padanje cen 2 (vjad) meso [živaii] 8 (par) prešič, svinja 4 (sadika) zadruga, strokovna zveza 5 (šarkiitrij trgovina s svinjino 6 (nu) nam 7 (komiinik) javlja communiquer (komunike) [ob]javiti, priobčiti 8 (not) beležka, opazka, notica 9 (sOiv-4) ž. sledeča 10 (sil-egzist) skrajšano iz si il ex. ako obstoja exister (sgziste) biti, oDstojati 11 (reel) ž. istinita, v istini m. reel (red) 12 (SE-bj-Jj) to je dobro = je pač, ob- stoja vsenakur (dspai) od (debii; začetek (S na->ražistre) so vknjižili, so javili enregistrer (crsžistre) vknjižiti (maiše) trg, tržišče (viUt) [pariški okraj] (sosibl) občuten (pO-tstr) more biti, se lahko pouvoir (puvwar) moči so (evalOe) cenjena žvaluer (evalue) ceniti 21 (a-avirS) na okoli, na približno 22 pour cent (putsa) 23 (abr-kilja) med tem ko pred 84 (il-faiE)) je bilo treba falloir (falwar) t-ebatl 25 (fre); ž. fraiche (freš) svež 26 (aktfldma) sodobno, sedaj " (S-sa-la-prokiir) človek si ga [namreč 1 kg] preskrbi procurer (prokure) preskrbeti 28 (<5 na-ct) kupuje se achete (ašte) kupiti, ovati 29 (egalma) ravno tako, tudi 80 (sfjdu) svinjska mast 81 (o-detaj) na drobno 82 (o-ljii-da) mesio 88 (presedama) [po] prej 84 (tu-le-zotr) vsi drugi 85 (artikl) m. predmeti; vrste 88 (sttbis) pretipijo subir (siibir) prestati, pretrpeti 87 (trt) zelo 32. CE QU'1L FAUT1 SAVOiR2 t t t Les aliments3 plus speciale-ment4 producteurs5 de calorique6 sont: 1° Les corps7gras8: beurre9, huile10, graisse11; 1 (sa-kil-fo) to kar je treba, to kar i se mora falloir (falwar) tiebati, morati 2 savo r (savwar) vedeti, znati ' (le-zalima) živila, hrana 4 (plii-spesjalm-/) bolj posebno, prav posebno 5 (pradiiktcer) proizvajalci 1° primo (primo) ali premičtement (oramjsrma) prvič 2° secundo (sag^do) ali deuxiemement (dOzjem- ma) drugič- 3° tert o (hrsjo) ali tioisifemement (tiwazjsmma) tretjič Naprej se šteje navadno le s quatričmement itd. 8 (kabrik) m. toplota [fizika!1 izraz] ' (le-kar) telesa le corps (la-kor) telo 8 igra) mastni ž. grasse (gras) mastna 9 (boer) m. sirovo maslo 10 (a.!) m. olje 11 (guS) ž. maščoba; prim.8 Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na« rodne tiskamo d- d. kot tiskamarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.