Pctfntna pTaFaai V golovbJ LETO X. V Ljubljani, dne 22. mire« 1937. Sfcv. !2. Posamezna ?levllldarstvu sploh in tudi državi. Glede na to. da ima la vrsta zavarovanja moralni, kulturni in zdravstveni pomen, se nadejam, da jo bodo pozdravili tako delavci kakor delodajalci, ter da bodo od svoje strani storiII vse. da se bodo lahko uspešno izvedle določbe zakona o zavarovanju delavcev, ki se nanašajo na lo zavarovanje. Država je hotela tudi najsiroinašnejšemu delu našega naroda zagotoviti eksistenčni minimum za primer onemoglosti in starosti in to ne v obliki pod|>oro ali miloščine, nego v obliki pravice, ki si jo je^ pridobil po določbah zakona in nn osnovnih načelih vzajemnosti in sistema lastnih prihrankov. Toga zavarovanja pa ne diktira samo [Kitrebna sanacija delavskega zavarovanja, nego tudi načela socialne pravice. Očuvanje socialnega miru zahteva, da se delavca, ki je dolga lela lako rekoč celo svoje življenje porabil za naporno delo, zavaruje na stara leta in v časti onemoglosti, da bo kril vsaj najnujnejše življenjske potrebe. Zavarovanje za primere onemoglosti, starosti in smrti, priznava onemoglim in starini naslednje rente in pod|>ore: 1. Invalidsko rento po 200 lednih (4 letih) vplačevanja, in sicer onemoglim osebam, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih težkoč ne morejo delati po svojih silah in sposobnostih, ter [>o svoji izobrazbi opravljati svoj dosedanji poklic, eno tretjino svojega dosedanjega zaslužka, odnosno eno tretjino od onega zaslužka, ki ga dosegajo telesno in duševno zdravi ljudje iste vrste in enako izobrazbo ter v istem kraju. 2. Starostno rento po ">00 tednih (10 let) prispevanja, in sicer osebam, ki so dovršile 70 let starosti. Končno bo izvedba zavarovania za primere: starosti, onemoglosti iti smrti imela to posledico, da se bodo zmanjšali tudi upravni stroški osrednjega zavarovanja delavcev, ker bo to zavarovanje upravljal isti uradniški aparat, ki upravlja zavarovanje za primer bolezni in nesreče. Organizacijo in tehniško izvedbo teh vrst zavarovanja bo torej izvršil osrednji urad za zavarovanje delavcev po svojih dosedanjih osnovah in s pomočjo sedanjega osebja, s katerim razpolaga, tako da za izvedbo teh vrst zavarovanja ne bo treba nikake nove režije in nikakih izdatkov Prav tako sem v zvezi s temi vrstami zavarovanja sklenil revidirati celokupni Ljubljana, 21. marca 1937. Snoči nekaj minut pred polnočjo je umrl v »Leonišču« Franc Rajčevič, resig. župnik in bene-ficrjat v Vogljah pri Kranju. Pred nekaterimi dnevi so mu zaradi nastopajoče kankrcne amputirali levo nogo, 6edaj pa je za »slabljenjem srca mirno in vdano umrl, urad za zavarovanje delavcev in njegovo [Poslovanje, posebno pa zdjgvnišl ";i iiTTloseE niško službo, da bi se tako tloseglo racionalnejše zdravlje- ztnanjšab izdatki nje delavcev. Poleg tega imam namen izdati vse potrebne odredbe, da se prispevki, ki jih sedaj plačujejo delcv dajalci in delavci za zavarovanje v primeri bolezni in nesreče, po možnost izmanjšajo, ter da se tako na ta način naše gospodarstvo in naše delavstvo osvobodi saj enega dela tega socialnega bremena. Tako bi se rekonpenzirala bremena, ki se bodo tia- Pokojni se je rodil dne 18. novembra 186-1 na Trati v poljanski dolini nad Skofjo Loko. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, prav tako ludi bogoslovje in bil dne 19. julija 1S90 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval blizu dve leti na Brezovici pri Ljubljani, v Vipavi pa blizu pel let. Nato je bil dve leti ek.spozit v Trnju na Krasu. Kot župnik jc bil na dveh mestih: v Grahovem pri Cerknici dvanajst let, v Lučinah nad Školjo Loko pa skoro šestnajst let V maju 1926 jc re-signiraj na župnijo Lučine in sc preselil za ku-ratnega bencficijata v Vogljc v župniji Šenčur pri Kranju, kjer je bil do svoje smrti skoro enajst let. Povsod, kjer jc služboval, jc bil zelo priljubljen, bil jc goreč dušni pastir, izredno dobrodelen, v vsakem oziru zgleden duhovnik z zlato, odkrito dušo. Njegovo truplo je bilo danes ob 15 blagoslovljeno in z avtofurgonom mestnega pogrebnega zavoda prepeljano v Voglje, odkoder bo pogreb v Šenčur pri Kranju v torek, 23. t. m. Pogrebno opravilo se prične v Šenčurju ob 10. Naj v miru počival ložila delodajalcem in delavcem v namen zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. S to uredbo, kakor tudi z uredbo o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih delovnih pogodb, [posredovanju v sporu iu arbitaži, je vlada pod vodstvom dr. Milana Stojadinoviča uspešno uredila dve važni delavski vprašanji na področju delavske zaščite in delavskega zavarovanja. 3. V primeru smrti oseb, ki so 100 tednov (dve loti) prispevale, za zavarovanje, so bo polog pogrebnine, njih doci pod Ki leli starosti, dala dečja renta v višini eno četrtine rente za vsakega otroka, vdovi pa za dobo treh let podjvora v znesku eno četrtine moževe rente ali pravice do rente. Triletna pod[>ora se bo lahko dajala tudi njenim roditeljem, vnukom, bratom in sestram, do 10. lela starosti Prispevki se bodo vrnili samo v primeru, če so ho zavarovana žena poročila, in v primeru, če jo zavarovanec dovršil 70 let starosti, proden je dosegel pravico do rente. Zbiranje prispevkov za to vrsto zavarovanja se no sme smatrati samo kot socialno breme, nogo tudi kot ustvarjanje kapitala, ki lw> služil 110 samo izvedbi zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti, nego tudi za izvedbo občekoristnih del, kor so bodo zbrani zneski vračali narodnemu gospodarstvu tako, da se bo razpoložljivo imetje teh vrst zavarovanja vlagalo v denarne zavode, odnosno se bodo od teh kapitalov dajala posojila banovinam in občinam za gradnjo zdravstvenih in kulturnih ustanov (kakršne so: bolnišnice, zavetišča, delavska prenočišča, delavski stanovanjski domovi, dočji domovi in podobno). Dol zbranih prispevkov za lo zavarovanje so bo porabil tudi za pospeševanje narodnega zdravstva in za pobijanje strašno bolezni: tuberkuloze, na kateri tako silno trpi baš naš delavski stan. Izvedba tega zavarovanja bo vplivala tudi na zmanjšanje brezposelnosti, kor tio mnogo onemoglih in starih delavcev, ki so bili doslej za starost nepreskrbljeni in so morali delali šo nadalje, delo opustilo, ter tx> dana možnost, da so zaposlijo novi mladi delavci. Proračun v senatu Belgrad. 21. marca. m. V senatu se je danes nadaljevala debata o proračunu v podrobnostih. Na dnevnem redu je bil pretres proračuna vrhovne državne uprave. K besedi se jc javil senator Ivan Hribar, član Delovnega kluba, ter izjavil, da jo po čl. 3 ustave z dne 3. septembra 1931 uradni jezik v naši državi srbo-hrvatski-slovenski. V nadaljnjih izvajanjih je govoril o zapostavljanju slovenskega jezika ter rekel, da sn jc slovenski narod že za časa neprijateljske avstrijsko vladavino s svojo odločno borbo znal priboriti, da niso samo cesarski, ampak tudi cesarsko-kraljcvi uradi občevali v nje- govem jeziku. Toda v lastni državi, v kateri je polnopravni državotvorni finitelj. se zelo pogosto dogaja, da državni uradi občujejo z državljani slovenske narodnosti v hrvatskem, v nekaterih primerih pa tudi v srbskem jeziku. Ce je ie prvo po ustavi nedovoljeno, tedaj so drugo lahko naziva netaktnost, ker se ho pojavil odpor. Senator naproša svoje tovariše, naj ga ne razumejo napačno, kor je njemu kot zavednntu Slovanu že od nekdaj bila sveta tudi cirilica, s katero se jo bavil že prod šestdesetimi leti in jo je tudi razširjal. »ponedcl;::;: :LDVE::ic«, d;;. ::. marca 1977 12. tinica. Dopisovanje v kakem drugem jeiikn, pa morda celo v neznanih črkah, od strani upravnih uradov samo vznemirja in spravlja v nezadovoljstvo naš del naroda. Posebno neumestno je, io davčne uprave v Sloveniji ne občujejo z davčnimi obvezami v slovenščini. Istotako kritizira senator postopanje centralnih uradov, ki pošiljajo razniin uradom v Sloveniji tiskovine \ cirilici. Mnogo bolj enostavno in radi večje ekspeditivnosti tudi bolj umestno bi bilo če bi so tiskanje teh tiskovin prepustilo kompetenci banov. Predluga, naj hi se na področju dravske banovine tiskale tiskovine v slovenščini. Omenja tudi, tla se železniška uprava pri nas izogiba svojih dolžnosti, ki izvirajo iz čl. 3 ustave ne samo s tem, da so že tudi pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu slovenske okrožnice v rednem poslovanju naravnost bele vrane, ampak tudi s tem. da so v železniških vagonih lahko berejo napisi v srbskem in hrvatskem je-• ziku ter v francoskem, italijanskem in nemškem, medtem ko se je na slovenske napise čisto pozabilo. Senator pravi, dn nc trdi. da bi se to namenoma delalo in z znanjem kr. vlade, apelira pa nanjo, naj se to popravi. Končno apelira na kr. vlado, naj temu vprašanju posveča posebno pozornost, iu predlaga posebno resolucijo, s katero poziva vlado, naj strogo pazi, da se bo v vseh prostorih javne upravo spoštoval čl. 3 ustave. Predsednik senata Milan Sinionovič je Hribarju dejal, da z ozirotil na lo, ker se sedaj pretresa proračun, ne more slaviti na dnevni red te resolucije, ter mu predlaga, naj se ta resolucija smatra kot njegova želja, odnosno zamisel, s katero naproša kr. vlado, da ugodi tej zahtevi. G. senator Hribar je bil zadovoljen. Nato je dobil besedo senator Ilidjanovič. nakar je ing. Daka Popovič predlagal, naj se postavke, ki se nanašajo na krono, sprejmejo z aklamacijo, kar je senat tudi storil. Pri pretresu postavk za pokojnine in invalidske podpore, se je spet javil k besedi senator g. Hribar, ter je predlagal, naj bi tudi naša država redno izplačevala pokojnine upokojencem, ki živijo v tujini. Ob tej priliki se je g. Hribar zahvalil kr. vladi za redno izplačevanje pokojnin. Pravosodno ministrstvo Naslednja točka dnevnega reda je bil pretres proračuna pravosodnega ministnstva. Obširno poročilo je podal resorni minister dr. Subotič. Za njim je govoril sjjet g. Hribar, ki je apeliral na ministra, naj se iz Zagreba prenese v Ljubljano kasacijsko sodišče, ker tjakaj to pač spada. Tozadevno pripo-roča resolucijo, naj bi se za dravsko banovino osnovalo namesto dosedanjega oddelka B kasacijskega sodišča v Zagrebu vrhovno sodišče v Ljubljani. V ta namen naj se sedanja sodna palača v Ljubljani dvigne še za eno nadstropje, ker je že za dosedanje sodišče premajhna. V ta namen naj se stavi v proračun za leto 1038—3Q potrebni kredit. Sledil mu je senator Milan Popovič (JNS). — Dalj časa se je bavil s stanjem v posameznih kaznilnicah v naši državi. Med drugim je dejal, da je kaznilnica v Sremski Mitrovici postala »fakulteta za komunistično propagando«. Tudi, da imajo obsojeni komunisti v tem zavodu velike udobnosti. — Splošen smeh pa so izzvale besede senatorja Po-poviča. ko je pričel govoriti o kaznilnici v Lepo-glavi. Za njim sta govorila dr. Nemec in Ivani-ševič (Delovni klub), ki se je zavzemal za to, da se čimprej reši vprašanie prejemkov katoliške duhovščine, kakor je to urejeno že za ostale veroizpovedi. Pravosodni minister, ki je deial, da se proučuje vprašanje, da bi se vsi obsojeni komunisti pošiljali na odslužitev svoje kazni v posebne kaznilnice, da bi se tako preprečila komunistična propaganda med drugimi kaznjenci. Proračun je bil sprejet. Prosvetno ministrstvo Predsedujoči Milan Sinionovič je podal nato besedo prosvetnemu ministru dr. Stosoviču. ki je podal obširno poročilo k proračunu za resor, ki mu je zaupan. Po poročilu jo dobil besedo gosp. senator Ivan Hribar, ki se je v svojih izvajn-njib zavzemal za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. G. Hribar pravi med drugim, da je v Belgradu, ko je govoril _o tem vprašanju ,naletel na mišljenje, da sla že dve samostojni akademiji nepotrebni in da bi bilo najbolje, če bi tudi ti imeli enotno vodstvo. Pravi, da takega mišljenja ne more razumeti, in vidi v njem samo nesrečen centralizem, ki, jorojen iz zla, more roditi samo zlo, in proti kateremu se zato tudi borimo. Apelira zato na prosvetnega ministra ter predlaga tozadevno resolucijo, naj nujno reši prošnjo rektorja univerze z dne 2. jan. 193G za potrditev zakonske osnove o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani ter naj predloži to zakonsko osnovo v pretres nar. predstavništvu. Za senatorjem Hribarjem je dobil besedo senator Milan Popovič (JNS). V svojih obširnih izvajanjih se je bavil z vprašanjem, kako preprečiti širjenje komunizma med mladino. Po govoru g. Pojioviča je bila današnja seja zaključena. Nadaljevala se bo jutri ob 9 dopoldne. Na jutrišnji seji govori kot prvi senator Pucelj k proračunu prosvetnega ministrstva. Zborovanje ljublj. čevljarjev Ljubljana, 21. marca. V Delavski zbornici je bilo danes dopoldne zborovanje Društva čevljarjev za ljubljanski sodni okraj, ki ga je vodil predsednik g. Jernej Per-d a n. Zborovanja se je udeležilo nad 1(10 članov. Predsednik je pozdravil predvsem podpredsednika Zbornice za TOI g Ivana (t g r i n a in zastopnika mestne občine g. dr. Frelih a. V nadaljnjih izvajanjih je predsednik ugotovil, da čevljarska obrt čedalje bolj drvi proti svojemu propadu radi hude konkurence industrije, ler je pozival čevljarske mojstre k slogi in pa k temu, da bi opustili medsebojno ostro konkurenco. V zadrugi je trenutno \ pisanih 288 mojstrov in 115 pomočnikov. Blagajniško joročilo je podal g. Kralj. V okrožni obrtniški odbor so bili nato izvoljeni: Jernej Perdan. Ivan Mencej, Franc Ložar, Martin Kralj, Franc Kurent in Ignac Učakar. Sprejet je bil tudi predlog g. Sajovica, naj se dovoljuje zastopstvo na obrtniških zborovanjih le pooblaščenim mojstrom, nikakor pa ne tvrdkam, katere ti mojstri predstavljajo. G. Ogrin je v imenu Zbornice za TOI imel daljši govor o joložaju v Zbornici za TOI in o zadnjih volitvah v to korporacijo V imenu mestne občine jc pozdravil zborovanje dr. Frelih, ki_ je naglašal, da bo mestna občina skrbno pobijala šuš-marstvo in nelojalno konkurenco tudi v čevljarski obrti. Belgrad, 21. marca. m. V dvorani tukajšnje trgovske zbornice se je danes vršil občni zbor Združenja mlinarske industrije. Zcmunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi, ponekod dež. Severo-zapadni veter. Na skrajnem zapadli je pričakovati nekoliko vedrejše vreme. Temperature bodo še nadalje padle. Družina petih oseb zgorela Oče, mati in trije otroci postali žrtve nočnega požara VnoČI od petka na soboto je v vasi Mrači pri Zenici začela goreti hiša kmeta Rama Menčiča. V hiši jc spodaj stanoval najstarejši sin Itamo s' svojo ženo Habibo, zgoraj jia oče, mati in trije otroci v starosti 20, 15 in 13 let. Okrng 11 ponoči se jo sin Klimo zbudil, ker ga je dušil dim. Hitro je skočil s posteljo in videl, da jc hiša v plamenih. Zbudil jc svojo ženo llahiho iu ye z njo rešil skozi okno. Zunaj je začel klicati očeta, ki se je pokazal pri oknu. Ko je oče videl, da gori, je takoj sklical ženo in vse tri otroke. Skušali so se rešiti po stopnicah, pa ni bilo več mogoče, ker je bila že cela hiša v plamenih. Ko so se nato skušali rešiti s skokom skozi okno, se je naenkrat zrnšila hiša in pokopala pod seboj očeta, mater in vse tri otroke. Sosedni kmetje so prihiteli nu pomor, pit je bilo že prepozno. Vsled silnega vetra se je vnela tudi staja, iz katere se je kmetom posrečilo rešiti živino. Zjutraj je prišla sodna komisija, ki je ugotovila, da je požar nastul na ognjišču, kjer ogenj ni bil popolnoma ugašon, pa ga je ponoči veter razpihal. V pogorišču so našli zogljenela trupla vseh petih članov nesrečne družine. Avtomobilska nesreča v Parižljah pri Braslovčah Deset oseb ranjenih Celje, 21. marca. Včeraj popoldne se je na cesti v Parižljah pri Braslovčah jiri jiosestniku g. Plavcu zgodila avtomobilska nesreča, pri kateri je pa le srečno naključje hotelo, da ni prišlo do smrtnih žrtev. Na včerajšnji braslovški sejem je prišlo nekaj sejmar-jev iz Celja, katere je pripeljal avtomobil, last ge. Keden, trgovke v Gaberjih. Okrog 4 pojoldne so se vračali sejmarji, deset po številu, nazaj proli Celju. V Parižljah na križjioti je šofer Pajtner Jože nameraval voziti po cesti, ki pelje skozi vas Topovlje. Ženska, ki je sedela poleg njega, pa je rekla, naj zavije na cesto, ki vodi skozi Polzelo. Šofer je avtobus hitro zaokrenll. Ker je bila cesta tam nekoliko nagnjena, avto ni mogel takoj zaviti na sredo ceste in je zadel z veliko silo v brzojavni drog. Avtomobil, ki je bil visoko naložen, je izgubil ravnotežje in se nagnil ter prevrnil na njivo. Rozalka K., trgovska pomočnica iz Celja, ki je sedeln poleg šoferja, je hujše poškodovana, ostali potniki so pa k sreči odnesli le lahke poškodbe na prsih, rokah in nogah. Sprednji del avtomobila jc zelo poškodovan, brzojavni drog sc je pa tako nagnil, da so se potrgale žice. Na kraj nesreče je bil takoj poklican banovinski zdravnik dr. Voušek iz Polzele, ki je ranjencem nudil prvo pomoč. Lepi uspehi v boju proti jetiki Občni zbor Protituberhulo: Ljubljana, 21. marca. Protituberkulozna zveza za Slovenijo je imela danes v dvorani Okrožnega urada svoje glavno letno zborovanje, ki se ga je udeležilo prav lepo število glavnih funkcionarjev, delegatov posameznih podružnic in ruznih zastopnikov. Občni zbor je vodil predsednik dr. Bohinjec, ki je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji, pokroviteljici Protijetične zveze. Dalje je pozdravil zastopnika g. bana, načelnika dr. Majerja, zastopnika ljubljanske mestne občine dr. Debevca, ki je hkrati zastopal tudi Zdravniško zbornico, zastopnika Zdravniškega društva dr. Heferleta ter vse druge zastopnike. Poročilo predsednika V svojem obsežnem predsedniškem poročilu je dr. Bohinjec naglašal, da je Protituberkulozna zveza ena najbolj potrebnih socialnozdrav-stvenih organizacij. Ta organizacija je kljub ovirani in težavam dosegla le napredek v organizaciji protijetične borbe v Sloveniji. Naše podeželske občine kažejo vedno večje razumevanje za probleme pobijanja jetike. Kakor je banovina v svojem proračunu za to borbo odkazala večji znesek, tako je tudi mestna občina zvišala svoje prispevke za Protijetično zvezo. Potrebno hi bilo, da bi okrajni zdravstveni referenti in politična oblastva smatrala za eno svojih največjih dolžnosti, ita nudijo tej borbi potrebno moralno pomoč. Zdravniki se morajo zavedati, da jim |e zaupano zdravje Ijudstva,""ih zato morajo najt)olj krepko sodelovati v borbi proti tuberkulozi. Ne zadostuje površna zdravniška preiskava, zakaj statistike drugih dežel dokazujejo, da se skoraj vsi jetie-niki rekrutirajo iz armade onih' bolnikov, ki so v začetku bolehali za nedolžnimi boleznimi, kakor angino, bronhitisom, pleuritisom itd. V nadaljnjem govoru je izrazil predsednik hvaležnost zveze našim občinam, banu dr. Natla-čenu in banskemu svetu, ki sta v banovinski proračun vstavila večji znesek kot podporo proti-tuberkulozni borbi. Dalje je izrazil hvaležnost mestni občini, ki je vnesla v svoj proračun znatno povišan znesek. Govornik je v nadaljnjem govoru naglašal, da širša javnost še nima pri nas toliko razumevanja za protijetično borbo, med tem ko drugod zberejo milijonske zneske za tako stvar. V Jugoslaviji naj bi Protituberkulozna liga uživala vsaj tnalo ono pomoči, kakor jo uživa na primer Rdeči križ. Premožnejši kažejo pri nas manj razumevanja za jio-trebe protijetične borbe kakor revnejši. Potrebno je zato čim bolj zainteresirati državo za važnost protijetične borbe. Pri naši banski upravi se referat za protijetično borbo ni ukinil in zalo želimo, da bi čim dalje posloval ter se še spopolnil. Protijetična zveza si je prizadevala, da bi bil zakon o zavarovanju delavcev spremenjen tako. da bi bili tudi družinski člani zavarovani za slučaj jetičnih obolenj. Sprememba zakona o neposrednih davkih pa naj bi prinesla poživitev stanovanjske akcije v industrijskih krajih, zlasti glede delavskih stanovanj. Država bi morala tudi bolj skrbeti za dispanzerje. Protijetična borba mora biti totalitarna in mora obsegati ves narod in no samo posameznikov. Ob koncu svojega govora se je dr. Bohinjec zahvalil vsem oblastem in organizacijam za pomoč. zlasti pa zdravnikom. Izrazil pa je tudi zahvalo Protijetične zveze časopisju in časnikarjem, ki so s polnim umevanjem sledili delu Protijetične zveze ter jo podpirali, kolikor je le bilo mogoče. Tajniško poročilo Tajniško poročilo je podal g. dr. D e b e v e c. V svojem obsežnem poročilu je naglašal, da je imela zveza 55 krajevnih odborov in 8 odsekov pri odborih Rdečega križa. Le nekateri krajevni odbori in odseki niso v redu delovali. Pri odborih, ki so v redu delovali, je bilo 4537 članov, od drugih lig pa zaenkrat še ni podatkov. Vpraianje bolnišnic za pljučno bolne je najbolj važen problem, ki ga moramo rešiti. Govornik je naglašal, da je učiteljstvo sicer odpovedalo pred časom sodelovanje pri tem humanitarnem delu, da pa se sedaj vrača. V ljubljanski okolici bi bilo najbolj nujno potrebno ustanoviti manjše zavetišče za neozdravljivo bolne, enako kakor ga imamo že v Mariboru. Potrebno je, da bi 6e vse naše mestne občine zavzele ludi za sorazmerno zaposlitev lažje bolnih jetičnih. Dr. Debevec je poročal o raznih zadevah, ki se tičejo poslovanja Protijetične zveze, zlasti pa ie poudarjal ustanovitev novih dispanzerjev v Kamniku in v Cerkljah ob Krki ter o novih dispanzerjih, ki so potrebni v raznih krajih, V Sfoveniji 13 dispanzerjev Podrobno poročilo o delovanju dispanzerjev je podal primarij Golnika dr. N e 11 b a u e r. V Sloveniji imamo 13 dispanzerjev, od teh jih vzdržuje PTL 11. država pa 2. Pripravljajo pa se še štirje novi dispanzerji. Z dispanzerji je oskrbljena pri- tzne zveze v Ljubljani bližno polovica prebivalstva Slovenije. Dispanzerji so dovršili ogromno delo, saj so opravili nad 20.000 preiskav, kliničnih, rentgenoloških, in krvnih preiskav. V teku leta so ugotovili 671 primerov z odprto tuberkulozo, 1914 z zaprto, 580 pa z drugimi primeri tuberkuloze. Glavni pomen teh dispanzerjev je v tem, da jih obiskujejo povečini pripadniki kmetskega sloja in revnih stanov. Dispanzersko delo ni namenjeno samo ugotavljanju tuberkuloze, temveč tudi zdravljenju, vendar te revnih jetičnih bolnikov, tako da zdravniki ne trpe zaradi morebitnega šušmanstva. Še dolgo pa ne zadostuje način osamljenja bolnikov. Blaga jniško poročilo je podal g, Č e 1 e s n i k. Naglašal je v svojem poročilu, da mora protijetična zveza hranili svoja skromna razpoložljiva denarna sredstva za morebitne potrebne podpore krajevnim dispanzerjem, ki utegnejo zaiti ▼ stiske. Na predlog dr. V i d i c a je bila odboru po-dljena razrešnica. Dr. Vidic je predlagal tudi naslednjo listo, ki jc bila 6oglasoo epreieta: predsednik dr. Jože Bohinjec; upravni odbor, ki 6e konstituira pozneje: dr. Alfonz Levičnik, dr. F. Debevec, Filip Uratnik, Rado Čelesnik, dr. Neu-bauer, dr. Fettich, dr. Mastnak, dr. Ivo Pire, dr. Pless, dr. Slava Lunaček, dr. France Zupan, dr. Irič iz Celja, dr. Vidic iz Kamnika in dr. Tomin-šek iz Maribora. V nadzorstvo dr. Brabec, dr. Vladimir Ravnihar in g. Ivan Kocijan, v razsodišče pa dr. Majer, dr. Rus in dr. Brandieu. Sledili sta še zanimivi predavanji dr. Minara o kostni jetiki in dr. F. Debevca o potrebi nekaterih protijetičnih ustanov v Sloveniji. Nadšhol dr. Ujčič odpotoval v Belgrad Ljubljana, 21. marca. Nocoj ob 9 je odpotoval z večernim brzovla-kom v Belgrad novi belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič. Na kolodvoru se je od njega poslovil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, višja duhovščina, profesorji teološke fakultete in številni prijatelji. Občni.zbor PAB Belgrad, 21. marca. m. V prostorih PAB se je danes vršil sedmi redni letni občni zbor PAB. Zaradi odsotnega predsednika dr. Bogdana Marko-viča je vodil občni zbor podpredsednik Andrija Radovič, ki je pri volitvah novega odbora sporočil, da sta postavljena za dobo treh let za člana upravnega odbora dr. Milorad Nedeljkovič iz Belgrada ter Vasa Todorovič iz Sarajeva. V nadzorni odbor pa sta postavljena dr. Nikola Kostren-čič iz Zagreba in Laza Budišin ml. iz Velike Ki-kinde. Občni zbor je izvolil v upravni odbor za dobo treh let naslednje člane; Vojin Djuričič, upravnik DHB, ter Pero Blaškovič iz Belgrada. Za dobo dveh let je bil izvoljen namesto pokojnega člana Vladimirja Pušenjaka g. Anton Končan, višji uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. V nadzorni odbor pa so izvoljeni Dušan Sajinovič, ravnatelj Narodne banke v pokoju, Mihajlo Cotič, glavni inšpektor DHB r pokoju, ter Mihajlo Ljuskin, inšpektor ministnstva za gozdove v pokoju, Tase Tosič, industrijalec iz Bitolja, in Stjepan Horvat iz Ogulina. Belgrad, 21. marca. m. Danes je semkaj prispel voditelj panevropiekega pokreta grof Couden-hove Kalerghi. V Belgradu ostane nekaj dni in bo stopil v stik z mnogimi vodilnimi osebnostmi. Odtod odpotuje v Bukarešto, Sofijo in Carigrad. Ljubljanska kronika Frančiškanska prosveta vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje na >Pasijonsko prireditev« s krasnimi slikami, glasbo in svečanim besedilom, ki bo v torek, 23. marca, ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže v pisarni >l'ax et bonumt jo 2 Din. Na produkciji ljubljanskega drž. kunservatn-rija drevi nastopijo iz solopevskega oddelka: Kavčič Franc — šola prof. Wistinghausnove, Pav lovno Štefanija in Polajnar Ljudmila — fola prof. Tro-stove. Klavirski oddelek je zastopan po učencih prof. Vogelnikove in sicer nastopita Osana Jožo in Ogrin Ksenija, lz šole jirof. Šlaisa in Staniča nasto|iijo gojenci violinskega oddelka in sicer Stanič Jelka ter Prevoršek Uroš ia Sever Marko. Instrumentalni oddelek je zastojian s čelistoin Karlovičem iz šole prof. Leskovica odnosno Miil-lerja in flavtist Prettner Karel iz šole prof. Korošca. Sklepno točko ima zlor zborovske šole pod vodstvom kapelnika dr. Svare. Spored stane 3 Din, velja za vstopnico in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Velikonočni oratorij »Trpljenje Jezusa Kristusa«. ki ga je napisal Boris Papandopulo na osnovi ljudskega cerkvenega petja, ne moremo prištevati delom, ki so nekako folklornega značaja, čeprav je v njem mnogo narodnega blaga. Vendar je to delo velike umetniške vrednosti močne koncepcije in brez dvoma eno najjačjih del tovrstne literature pri nas. Zbor splitskega društva Zvonimir ga je izvajal lani z največjim uspehom v Dalmaciij, letos pa ga izvede v Ljubljani in sicer v sredo, dne 24. t. m., ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Težave naših zdravnikov Redno letno zborovanje Zdravniške zbornice v Ljubljani V nedeljo dopoldne je bila v Ljubljani redna letna skupščina Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Udeležba zdravnikov je bila precejšnja, tembolj, če sc upošteva, da je bil istočasno v dvorani OUZD občni zbor Protituberkulozne zveze, kjer je tudi sodelovalo mnogo zdravnikov. Skupščino je otvoril in vodil preds. Zdravniške zbornice primarij dr. Meršol. Z zborovanja sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. kr. Vis. knezu - namestniku Pavlu. Pred prihodom na dnevni red so se zborovalci spomnili osmih, v preteklem letu umrlih tovarišev, ki so: dr. Joško Fon, dr. Vinko Drasch, dr. Gustav Lautner, dr. Ljudevit Jenko, dr. Simon Zaletel, dr. Ljudevit Černej, dr. Fran Marolt in dr. Vinko Železnikar. Njihov spomin so počastili stoje z enominutnim molkom. Sledilo je poročilo predsednika, ki je v kratkih besedah opisal stike Zdravniške zbornice s kr. barsko upravo, z ministrstvom soc. politike in nar. zdravja, z Zvezo zdravniških zbornic v Belgradu in z raznimi organizacijami. Poudaril je med drugim, da je bilo razmerje med Zdravniško zbornico in kr. bansko upravo v Ljubljani zelo dobro. Odbor je našel tako pri banu g. dr. M. Natlačenu kakor tudi pri g. podbanu dr. Majcnu ter pri raznih oddelkih kr. banske uprave iepo razumevanje za potrebe zdravniškega stanu. Kr. banska uprava je razpisala celo vrsto novih mest, tako banovinskih kakor ludi bolniških zdravnikov ter s tem v precejšnji meri pripomogla lajšati brezposelnost med zdravniki. Stiki z Zvezo zdiavniških zbornic so bili precej živahni, posebno še zaradi raznih novih zakonov in pravilnikov, ki se pripravljajo. Tajnik dr. A h č i n je v dolgem, izčrpnem poročilu podal pregledno sliko odborovega dela v preteklem letu. Število zdravnikov-članov zbornice znaša na dan občnega zbora 594, kar pomeni 29 več kakor lansko leto. Delo v preteklem letu je bilo mnogo obširnejše kot v prejšnjih letih, ker je bilo poleg tekočih zadev potrebno reševati tudi razne izredne zadeve, ki prihajajo na dan zaradi vodno večjega števila zdravnikov in vedno močnejšega padanja dohodkov, posebno iz privatne prakse, tako da je že zelo redek zdravnik, ki mu dohodki privatne prakse morejo preskrbeti možnost dostojnega, stanu primernega življenja, pa tudi možnost izpojolnjevanja, ker zdravstvo v znanstvenem oziru stalno napreduje. Skoraj vsi zdravniki so sedaj navezani na dohodke od javnih služb, katerih pa je vse premalo. Nekaj, a žalibog le malo pomoči lo prineslo izvajanje pravilnika o honorarnih službah, ker se je izkazalo, da so zdravniki, ki imajo več honorarjev, kot jih dovoljuje pravilnik, zelo redki, in šo pri teh so honorarji po vejčini malenkostni. Tudi vprašanje boljšega honoriranja in napredovanja banovinskih zdravnikov, ki so doslej mogli napredovati samo do VI. skupine, je uspelo, čeprav ne popolnoma, pn vsaj deloma rešiti, za kar gre zasluga predvsem banu dr. Natlačenu in kr. banski upravi, v precejšnji meri pa tudi članu 'minskega svetu g. dr. Breclju, ki sc je za to vpra- šanje fako resnoli zavzel in ga obrazložil v zadnjem zasedanju banskega sveta. Upati je, da bo v prihodnjem letu ta zadeva tudi definitivno v polnosti rešena. V svojem poročilu je dr. Ahčin obširno razpravljal o zdravstvenem zavarovanju prebivalstva ter izrazil predvsem nezadovoljstvo nad raznimi malimi bolniškimi blagajnami, ki imajo različne pravilnike in ne morejo nuditi zavarovanemu članstvu večjih ugodnosti, ker nimajo na razpolago dovoljnih sredstev, na drugi strani pa tudi no ustrezajo smotru zdravstvenega zavarovanja, tako da ne zadovoljujejo niti članstva niti zdravnikov. Potrebno bi hiio naše zdravstveno zavarovanje poenotiti, kar bi prej ali slej absorbiralo vse sedaj obstoječo številne manjšo lolniške blagajne in fonde. Efekt bi bil, da bi tako združene manjše bolniške blagajne moglo nuditi mnogo več ugodnosti svojemu članstvu, ker bi razjolagale z mnogo večjimi sredstvi. Blagajniško poročilo je podal na nazoren način blagajnik dr. Drobnič. Dohodki in izdatki so se gibali v mejah lani določenega proračuna. Višek v znesku okrog 8000 Din se bo razdeli! med fond za onemogle in pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote. Nadzorni odbor, katerega mnenje je izrekel primarij g. dr. Kunst, je našel vse delovanjo upravnega odlora v najlepšem redu. O delu disciplinskega sodišča je bilo prebrano kratko poročilo predsednika dr. Debevca. Po daljši debati so bili sprejeti stanovski red za zdravnike kakor tudi razni poslovniki. Med samostojnimi predlogi je vzbudil veliko zanimanje predlog primarija dr.' Flajsa iz Celja, naj se izvoli pripravljalni odbor za zgraditev Zdravniškega doma v Ljubljani. V Belgradu jo bila otvoritev Zdravniškega doma pred 4 leti, v Zagrebu pred 1 mesecem, čas je že, da ga ustanovimo tudi v Ljubljani. V debati so sodelovali mnogi zdravniki, ki so vsi pozdravljali to že na več občnih zborih sproženo, a žalibog do sedaj no uresničeno idejo. Seveda lo mnogo zaprek, a s složnimi močmi' in dobro voljo se bo vendar to dalo doseči v doglednem času. V pripravljalni odbor so bili v ta namen izvoljeni: dr. Meršol, dr. Drobnič, dr. Kunst (vsi iz Ljubljane), dr. Hočevar (Celje) in dr. Weixl (Maribor). Pri slučajnostih je v imenu ocenjevalnega odbora dr. Meršol izročil tovarišu dr. phil. med. techn. Ladislavu K 1 i 11 c u , docentu med. fakultete nagrado docenta dr. Matka v znesku 1000 Din za znanstveno medicinsko razjiravo: Nova klinična metoda določitve celokupnega acetona v urinu, ter 11111 v imenu zbornice in docenta dr. Matka izrekel čestitke. Obenem pa je tudi objavil razpis IV. nagrade docenta dr. Matka za znanstveno medicinsko razpravo v znesku 1000 Din za leto 1937-38 pod istimi pogoji kot lani. Nagrada je namenjena predvsem mlajšim zdravnikom. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, jo predsednik ob pol eni zaključil lepo uspeli občini zbor, ki je potekat vos čas v dobroni niprlsplvijnciti razumevanju. Nedeljski spori Prva letošnja ligaška tekma v Ljubljani Ljubljana : Slavija (Osijeh 2:0 (2:0) Ljubljana, 21. marca. Ljubljana jun. : Slovan jun. 1 : 0 (0 : 0). Predtekma, ki sta jo kot prvenstveno in hkra-tu skoraj odločilno odigrali najmlajši garnituri imenovanih klubov, je pokazala neprimerno lepši in zanimivejši nogomet kot glavna tekma. »Kli-kerji« so se izkazali za nogometaše, od katerih v nekaj letih pričakujemo najboljšega. Obe strani je odlikoval lep smisel za kombinacijo ter nekaj, česar njihovi starejši tovariši nimajo — dober pregled in takojšnje oddajanje brez oklevanja. Igra se je hitro in živo prenašala. Juniorji Ljubljane so bili tako po znanju kot po zrelih situacijah nekoliko ugodnejši« za zmago. Prav razveseljivo je dejstvo, da drobiž razpolaga prav z zavidnim tehničnim znanjem. Upajmo, da bo Ljubljana čez nekaj let vendarle mogla v jugoslovanskem nogometnem športu postaviti celega moža in prekiniti z uspehom to naše dolgoletno životarjenje. Edino skrb še ostane, da se bodo »klikerji« fizično dovolj razvili. Sodnik g. Vrhovnik ie priredil dve enajstmetrovki vprid Ljubljane. Od leh je prva ostala neizkoriščena. Tekmo je vodil prav dobro in v redu ter je vsako nekorektnost o pravem času preprečil in kaznoval. Ob četrt na štiri pa se je pričela Glavna tekma Sodniku g. Kapu iz Sarajeva so se beli (Slavija) predstavili v tejle zasedbi: Slavija: Klika, Dubac—Flam, Adatnovič—Kolar—Deanovič, Mesaroš—Načič—Šmeliček—Fronek—Gergec. Ljubljana pa je privedla izpod tribun tole rdečeplavo četo: Ljubljana : Logar, Pišek— Sočan (Pupo)—Boncelj, Grošelj—Slapar—Lah— Pupo (Pepček)—Pepček (Sočan). Takoj, ko snto izvedeli za današnjo postavo Osijcške Slavije, smo si bili na jasnem, odkod optimistični ton v »Osiječkem športisti«, ki se je nadejal, da bo osiješki športni publiki ob gostovanju v Ljubljani iosvetlal obrazi. Slavija je prejšnjo nedeljo v Zagrebu proti Gradjanskemu pred-vedla mizeren nogomet. Nič Čudnega, nastopila je z rezervnima kriloma z rezervno desno zvezo in rezervnim centerforom. Za Ljubljano pa so se Osiječani malo temeljiteje podprli. MesaroŠa so vtaknili na desno krilo, zraven postavili Načiča. ua mesto ceuterfora so pomaknili Šmelička. na polulevi pa se je po dolgem času prikazal spet Fronek, ki je prišel nazaj v Osijek iz Klagenfurta. Na levem krilu je nastopil Gergec, prav dobra moč. Tudi slabo zanesljivega vratarja Gajčeviča so izmenjali ter postavili na to mesto Kliko. Taka Slavija pa že zna malo boljše zaigrati, to je Slavija »redivivac iz lanskega poletja. Kratek potek igre Ljubljana takoj v začetku živahno pritisne. V 4 minutah je že nevarna gneča pred golom Slavije. Lahova bomba iz zaokreta gre k sreči v out. V 5. minuti: Slapar zelo lepo strelja. Sledila dve šansi za Grošlja. Pepček spretno predrtbla Ada-moviča in sijajno tolče pred gol. Pupo podaja Lahu, ta pa spet zgreši. Osiješka Slavija ne more priti niti do sapo. Igra se stalno razvija na njeni polovici igrišča. V 11. minuti spet šansa za Grošlja. V 12 Lah ponovno ostro poči, toda njegova nepre-cizna žoga gre v out. V 13. minuti živahen napad Ljubljane. Lep Pepčkov center dobi Pupo, ta odda Lahu, ki strelja v plavo. V 18 Pupo drihla, odda Slaparju, ki ostro pogodi prečko. V 20 spet šansa za Grošija. Pepček idealno pošlje pred gol, toda Groštjev strel gre v out. V 23 končno uspeh. Slapar dribla. odda Lahu, ta Pupotu, Pupo Slaparju, ta predloži nesebično Lahu, ki potegne nekaj korakov. Beka sta preveč narazen. Klika teče Lahu naproti, ta pa prisebno z ostrim nizkim udarcem otvori rezultat z 1 : 0. Slapar nesrečno udari žo v naslednji minuli tik ob golu. Ljubljana še vedno močno pritiska. V 28. minuti Pujki dribla dva balfa, nato šo beka; svet besni, češ, kaj zadržuje v tem blatu žogo. Flam priteče z leve nadenj, toda Pupo dribla tudi njoga ter prisebno iz težke pozicije po lepi paraboli tik ob prečki potrese mrežo. Jo ze 2 : 0 za domače. Toda podoba je, da so se »izdihali«, kajti zdaj pomaletn začenja svirati Osiješka Slavija. Napadi se kar vrste; domača beka izgubljata glave in jih iščeta nato prav do konca tekme. V 33. minuti ima Šmeliček krasno šanso. toda okleva. V 35. minuli Fronek zelo lepo predloži Mesarošu, ta si pa dovoli slab dovtip in z naravnost nemogočim poševnim strelom proti out-liniji zapravi stoprocentno šanso. V 37. minuti ovirata beka Laha pri strelu. V 38. minuti ima spet Grošelj dobro šanso. V 39. minuti zapravi krasno priliko levo krilo gostov, Gergec. V 43. minuti Slapar v obratu krasno tolče, toda tik nad desnim kotom preko prečke. V drugem polčasu začenja igra postajati nezanimiva. Gostje prihajajo vedno bolj do izraza. Že v 4. minuti ima Fronek resno šanso, da zniža rezultat. Kmalu nato isti igralec idealno predloži Gergecu, ta pa strelja mimo prečke. Dva Šmeličkova prodora v 10. in 12. minuli lepo ustavi Logar. Sočan ima na krilu prave pravcate varietetske predstave, vendar je manj škodljiv kot v prvem polčasu na mestu ceii-terhalfa. V 16. minuti se Slapar sijajno prebije skozi gručo nasprotnih zaprek, odda Lahu, temu pa Flam sname žogo. V 22. minuti je šmeliček spet nevaren. V 26. minuti Pepček lepo predloži Lahu, ta okleva. V 34. minuti nov napad Slavije. Domači igrajo podrejeno vlogo na terenu. Publilta izgublja živce in se glasno jezi na svojo igralce. Temu mučnemu razjioiožonju napravi z žvižgom konec g. Kap. Gostje so danes pokazali boljši nogomet kot smo ga pričakovali, kar je ob današnji nji- F I N T E X SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB vPREOBRAŽENSKA 6 Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno samo angleške tkanine Zas'opstvo in skladišče za Dravsko banovino: ŠTEFAN ŠLIBAR. Ljubljana RESLJEVA CESTA 8 hovi presenetljivi zasedbi tudi povsem razumljivo. Gojo lep kombinac.ijski nogomet, zelo točno in hitro oddajajo ter razpolagajo, razen stranskih halfov s tehnično prav dobrim materijalom. Spočetka so poskušali s kratko dodajanimi žogami in so tako res kar kmalu zanesli nered v domačo halflinijo, ki se ni znašla v nizkih, prijemnih žogah. Pozneje so igro dvignili in jo končno forsirali le bolj po triu, ker sta jim krili zapravljali dosledno vse zrele šanse. Najboljše ljudi je Slavija imelo v renterhalfu Kola r ju, ki je dal v vsakem oziru zgledno in premišljeno partijo, dalje v be-kih ,in v obeh Celovčanih, Šmeličku in Froneku. Defenzivna taktika, — zvezi daleč zadaj, domačih pa jim je onemogočila uspeh v ožjem prostoru. Nekaj ksigurnih stvari pa jim je lepo in z velikim rizikom snel Logar 7. nog. Ljubljana je danes pokazala dokaj slab in primitiven nogomet v vsem |>oteku igre razen v prve [Kil ure. Kmalu se je (»kazalo, da jo half-linija s Sočanom in Piškom povsem nemogoča. Ce bi ne bilo Bonelja, ki je bil eden najboljših na terenu, bi se vse sesulo še prej kot se je. Krajše žoge so so prvi polčas zelo dobro obneslo. Pozneje, zlasti v drugem polčasu, pa je halflinija sledila nasprotnikovemu vzgledu ter dvignila igro v višino. Zvezi, ki sta predstavljali nekakšna rezervna halfa, sta z dolgimi in visokimi žogami kaj slabo stregla Lahu, na katerega je budna nasprotnikova obramba pridno pazila. Na krilu nista Sočan in Grošelj, zlasti slednji, ničesar pomenila. Pepček je bil v prvem polčasu mnogo boljši in koristnejši na krilu kot pozneje v zvezi. Malo več sistema je prišlo v igro, ko sc je Pupo vrnil na mesto renter-halfa; v napadu je malo preveč driblal in tudi halfovskih manir se je kakor je bilo videti, ie precej navzel. Njegovo mesto ie lo bolj centerhalf. Prav sijajen pa je hil danes, zlasti drugi j>olčas, gibčni in prebrisani Slapar, ki je neumorno delal za tri. jVedstavljal je brez dvoma nnj-lioljšega moža na terenu. Sicer pa. dobili smo po dolgem času dve točki. Bodimo zadovoljni, da smo jih, s tako igro iu — s lako nemogočo postavo. Za tekmo z Gradjanskim bo treba postavo urediti. Bog ne daj, da bi igrali z današnjo! Knap Leon - državni prvak v smučarskem maratonskem teku Ligino prvenstvo Gradjanski — Hašk 4 : 0 (1 : Concordia — Bask 5:1. llajdnk — Slavija (Sarajevo) 3 BSK — Jugoslavija 2 : 2. 0). Mariborski šport Maribor, 21. marca. Danes sta se na stadionu ob Tržaški cesti odigrali dve zelo važni prvenstveni tekmi. Kot prva sta nastopila SK Rapid: SK Celje 3:1 (I: i) Tekma je nudila prav dober šport. Oba nasprotnika sta igrala živahno in zelo požrtvovalno. Rapid si je zmago zaslužil, ker je imel tudi več rutine. Ceijani so imeli smolo, da so si sami zabili prvi gol. Sicer zato niso popustili ter se jim je tiii pred koncem prvega polčasa posrečilo izenačiti. V drugi polovici pa je Kapici dominiral na igrišču in si zasigural zmago. Celjani so s to tekmo izgubili precej stika z vodečimr na tabeli ter imajo doma odigrati samo še tekmo z ISSK Mariborom. Sodil je g. Kopic. SK Železničar: SK Maribor 3:0 (0:0) Mariborski derbv jo končal z velikim porazom Maribora. Rezultat je po poteku igre malo previsoko izražen. Zmaga Železničarja pa je popolnoma zaslužena. Moštvi sla hiti v glavnem izenačeni, toda Ž. je imel topot izvrstno krilsko vrsto, ki ni samo uspešno razdirala napadov Maribora, temveč tudi neprestano zalagala svoj napad z zelo porabnimi žogami. To je tudi odločilo zmago. Nič pa se ni hotelo posrečiti M. Fantje so igrali s srcem, toda brez pravega sistema. Napad je moral vsled negotovosti kritske vrste sam hoditi po žoge in se pri tem brez potrebe utruditi. Tekma sama je nudila zelo dober šport. Bila jo od začetka do kraja odigrana v zelo hudem tempu in v glavnem v mejah fairnesse. Sodil jo g. Mlinaric iz Zagreba. Pred obema tekmama sta se srečali rezervi Železničarja in Maribora. Zmagali so mnogo boljši Železničarji s 4 : 2 (3 : 1). Občinstva je bilo precej. SK Aitetiki (Celje): S K Cako-vec 3:2 (0:2) Celje, 21. marca. Atletiki so danes na svojem igrišču pri Skalni kleti dosegli svojo prvo zmago v letošnjem podzveznem tekmovanju. V prvein času smo glodali samo brezmiselno nabijanje žoge, le tu in tam so gostje zaigrali malo boljše, tako da so ob koncu prvega polčasa celo vodili z 2:0. V drugem polčasu se je slika za 100% spremenila. Inicijativo so vzeli v svoje roke Atletiki, ki so smiselno kombinirali in na terenu večinoma prevladovali. Tekma je jx>stala na mah zanimiva. Zgodilo sc je, kar bi mogel po poteku prvega jx>l-časa malokdo pričakovati, da so celo odnesli zasluženo zmago. Kljub temu pa Atletiki s svojo igro niso zadovoljili. Posamezniki so sicer zelo dobri, moštvo kot celota pa ni vigrano in se vidi, da premalo trenira. Čakovčani imajo precej smisla za nogometni šport, so pa v drugem polčasu znatno popustili. Igrali so tudi ves drugi polčas samo z desetimi igralci. Sodil jo objektivno Rajnpreht. — Tekmo jo gledalo okrog 300 ljudi. BSK : Jugoslavija 2:2 (0:1) Belgrad, 21. marca. m. Današnja ligaška tekma med BSK in Jugoslavijo je končala z nepričakovanim rezultatom 2:2 (0:1). Igra je bila zelo ostra in polna obojestranskih izpadov. Sodnik Podhraški je vodil igro zelo slabo in ni znal preprečiti incidentov, ki so sc kar vrstili. Bila je to tipično prvenstvena igra za točke. Jugoslavija je poslala v borbo svojo rezervo, ki pa se je odrezala lako, kakor ni nihče pričakoval. Dunaj, 21. marca. b. Danes je bila nu Dunaju tekma za evropski pokal mod Italijo in Avstrijo. Tekmi je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Avstrija je zmagala z 2 : 0 (1 : 0). Lesce, 21. marca. Letošnje državno prvenstvo v smučarskem maratonu, ki se je danes vršilo na Pokljuki, je prav za prav prvo srečanje naših smučarjev tekačev na domačih tleh. Vse doslej so naši tekmovalci satno gostovali, liodisi v Banski Bistrici. Ga-Pa, Chanio-nixu ali pa v Sarajevu. Danes pa ni manjkal od naših smučarjev-tekmovalcev niti eden na startu. Kljub slabemu vremenu že na Jožefovo in obupnemu sobotnemu dežju je od 17 prijavljenih tekmovalcev na startu izostal le eden. Izvedbo tekem je imel v rokah Smučarski klub Ljubljana. O organizaciji samega teka bi bila odveč sleherna beseda. Izvedena je bila tako, da lahko služi samo za vzor vsem tovrstnim prireditvam. Organizatorji so pokazali toliko jiožrtvoval-nosti in so kljub obupnemu snegu in silnemu dežju, ki jih je v sol>oto močil ves dan, in ki je sproti izpiral vsako markacijo, progo označili tako, da je ni bilo mogoče izgrešiti Izdatno jkiiuoč so organizatorjem nudili tudi vojaki planinskega j>o!ka, ki pravkar taliorijo na Rudnem polju. Proga je bila izpeljana idealno po pokljuških poljih in je bila trasi rana tako, da je moral vsak tekmovalec dvakrat pasirati hotel na Pokljuki. Start in cilj je bil pri hotelu, proga sama pa je bila izpeljana v treh zankah. Po startu so tekmovalci od hotela krenili na Mrzli studenec, kjer so zavili čez Kranjsko dolino, na Javomik, nato j>o jiobočju Lipanjec na Rudno Vol je in nazai proti hotelu. Druga zanka je vodila pod Mesnovcem in se je vzpela na najvišjo točko proge na Lntovču in zavila čez seno-žeti pod Javorjevim vrhom zopet do hotela na Pokljuki. Ta del je bil zaradi strmega vzpona najtežji. Tretja zanka je vodilo od hotela čez planino na Sivcu do blejske koče, nato čez Blejsko planino za Kokošincem čez Rečiško planine na Mrzli studenec in od tukaj poleg običajne poti do hotela na Pokljuki, kjer je bil tudi cilj. Proga ie bila v celoti srednje težka. O progi sami moramo pripomniti le toliko, da ni bila dolga 50 km, kakor to zahtevajo predpisi o smučarskem maratonskem teku, ampak da je bila krajša in da je znašala le kakih 45 km. Kako so tekli Start za vztrajnost ni tek je bil napovedan danes točno ob pol 8 zjutraj. Vreme se je lekmo-valrem usmililo lo v toliko, dn so tekmovalci danes odšli nn dolgo jv>t, ko ni nič deževalo Kmalu pa je pričelo deževati, nato pa še snežiti, tako da so tekmovalci skoraj vso progo vozili deloma po dežju, še več pa j>o mokrem snegu. Prvi je startal Leo Knap (SK Ilirija), takoj nato Jakopič Avgust, nalo št. 7 (Klančnik lx>jze), št. 12 (Rabič Miha), št. 11 (Sntolej Frane), šl. 15 (Mrak Franc). Tekmi se je pridružilo še šest |>od-častnikov, ki so, kot rečeno, na vojaškem tečaju na Rudnem polju. Borba se jo v začetku vodila le med Knapoin in Smolejem, ki je šel 12 minut za Kuapoin nn pol. Ob prvi zanki na 17 km sta Imela oba isti čas 1:.04, pri drugi zanki pri 30 pa je hil Smolej za eno minuto tiotjši kot Knap. Vse je trdno verjelo, da bo zmagal Smolej, saj je bil po letošnjih uspehih brez dvoma favorit, in vsi so računali, da tio ravno Knap v nadaljnjem delu proge popustil, dočim bo Smolej močno potegnil. Toda že nam je javil telefon z gorske planote, da jo Knap si jajno pasiral kontrolo. Izračunali smo čas in videli, da je za poldrugo minuto boljši od Smoleja. Toda do cilja je manjkalo šo celih 12 km in na takšni daljavi poldruga minuta na igra nobeno vloge. Ko je Knap v sijajnem finisu privozil na cilj, so vsi napeto čakali na naslednjih dvanajst minut. Smo loj jih je zamudil in z malenkostno razliko zaostal za Kna|>om. Tehnični rezultati 1. Leo Knap (SK Ilirija) 3:25.45, 2. Smolej Franc (SK Bratstvo) 3:27.13. 3. Klančnik A. (SK Dovje-Mojslrana) 3:44.20, 4. Mrak Franc (SK Ilirija) 3:45.58, 5. Močnik Cvetko (SK Ljubljana) 3:54.35, C. Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 4:02.11, 7. Rabič Miha (SK Dovje-Mojstrana) 4:10.47. Kot osmi se je plasiral jirvi vojak, podnared-nik planinskega polka, Igič Novak z rezultatom 4:15.26. Po tekmi je bila v hotelu mala slovesnost, na kateri so tekmovalci prejeli lepa darila. Knap je dobil krasen pokal, enako pa tudi Smolej Franr, enako pa sta bila odlikovana tudi oba prvo plasirana vojaka Igič Novak in Matko Miklavčie, narednik prvega planinskega polka. Afpsfea kombinacija na Vršiču Kranjska gora, 21. marca. Slalom proga je bila dolga približno 1 km z. višinsko razliko 280 m. Vratic jo bilo 30. Proga je bila izbrana po modernem avstrijskem sistemu ter je bila precej težavna. Organizacija jo funkcionirala dobro in tudi tekmovalci so bili disci|ilini-rani. Rezultati: Smuk: 1. Praček Ciril, 2. lteim, 3. Žnidar Emil, 4. Urher. 5. Kovačil, 6. Kohlar, 7. Šorli. - Slalom: 1. Praček 2:31.3. 2. Heim 2:32.3, 3. Urber Slavko 3:07, 4. Žnidar 3:0!t, 5. Kohlar Stane 3:09.9, H. Kavčič Dratro (Zagreb) 3:11.:: 7. Šorli Marjan 3:34.3. — Kombinacija: 1. Praček 100, 2. Heim 99.36, 3. Urber 80.89. t. Žnidar 79.7.r>, n. Kohlar 79.68, 6. Kavčič 77.87, 7. šorli 70.60. Joliannesburg. 21. marca. b. Jugoslovanski tenis igralce Palada jc postal prvok južno Afrike v lawn tenisu na svoj rojstni dan. Zmagal je v finalu za južnoafriško prvenstvo nad odličnim igralcem Klrbyjem s 6 : 2, 4 : 6, 0 : 6, G : 1, ti : 1. Tenorist Jože Gostič Danes, v ponedeljek zvečer, Ik> nastopil na samostojnem koncertu, ki se bo vršil v okviru »Glasbene akademije« v frančiškanski dvorani, tenorist Jožo Gostič, ki je našemu glasbenemu ob-čiustvu poznan in vsem priljubljen pevec. Gostič se vrača z Dunaja, kjer jo pri znameniti pevski pedagoginji Rado-Danielli izpopolnil svojo pevsko umetnost. Ker so prav nam uspehi te pevske šole kaj dobro poznani [>o prvovrstnih uspehih, bo Gostičov koncert toliko bolj privlačen, saj bo razkril nanovo pridobljeno odliko tenoristovskega pevskega oblikovanja; in to novo prednosti so izredne. To je mogoče sklepati že iz dejstva, da je i dobil Gostič po svojem gostovanju v Brnu mno-I žino najbolj laskavih jionudb z raznih velikih : opernih gledališč, ki se pote.zajo, da pridobe mu-j zikalnega pevca z mehko lirično glasovno kara-: kteristiko in jasno barvitostjo za svojo umetniško 1 sodelovanje, toda Gostič so kot iskren Slovenec, | ki jo toplo navezan na domačo zemljo, kljub vsem i mikavnim vabilom vrača domov na domačo gledališče, da mu s svojimi sposobnostmi pomore k lepšemu razmahu. — Tenorista bo na koncertu spremljal naš priznani pianist Marijan Li-povšek. ki bo obenem izvedel tudi vrsto samostojnih klavirskih skladi), kar bo vsled velikih in priznanih pianistovih odlik vrednost celotnega koncertnega večera še jiovečalo. In lako bo koncertni večer dveh domačih umetnikov vsekakor privlačna prireditev, ki naj bi je no zamudil nihče, če mu je domača umetnost količkaj pri srcu. Graditelji za velika javna dela Ljubljana, 21. marca. V mali dvorani Zbornice za TOI so danes ob lepi udeležbi zborovali člani Društva pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino. Zborovanje je vodil predsednik g. Miroslav Z u p a n. Poudaril je važnost graditeljev za narodno gospodarstvo" in graditeljske stroke za omiljenje brezposelnosti. Dotacija iz fonda za javna dela mora biti za Slovenijo višja, ker je sedanja sramotno nizka. V vsaki banovini naj sc grade javna dela v tistem razmerju, v katerem vsaka banovina prispeva v osrednji fond za javna dela. Za Slovenijo moramo zahtevati velika javna dela, ker bo sicer brez njih slovensko gospodarstvo uničeno. Nobena banovina ne izpolnjuje svojih dolžnosti do države tako točno in v polnem obsegu kot Slovenija. Zato zahtevamo, da začne tudi država izpolnjevati svoje dolžnosti do Slovenije! Tajniško poročilo je podal g. Kramaršič. ki jc navajal, da je konec leta 1936 štelo društvo 79 članov, med temi 15 članov, ki ne obratujejo. Število članstva ne rasle in ne pada. Sprejeta je bila resolucija, ki apelira na vsa samoupravna ohlastva, naj upoštevajo pri kalkulaciji enotnih cen za javna dela novo kolektivno pogodbo z delavstvom in 10 odstotni zaslužek po odbitku vseh fiskalnih bremen. Večja obravnava «e je razvila o kategorizaciji delavstva. Graditelji so se delavskim zahtevam izkazali naklonjene, pokazali pa 6o tudi trdno voljo, da branijo svoje upravičene zahteve. Proti minimalnim zahtevam delavskih organizacij so gradi telji postavili dopustne možnosti razmejitve med minimalnimi in maksimalnim možnostmi, tako da bi bili bolj marljivi in sposobni delavci bolje nagrajeni od manj zmožnih. Novi grobovi "j" Poljčane. Včeraj je umrl po kratki bolezni občespoštovani posestnik gospod Ignac Z o r k o iz I.ušečke vasi. Pogreb bo v toTek predpoldne. + V Ljubljani je umrl Vladimir Bole, dijak IV. razreda meščanske šole. Pogreb bo v torek ob pol 3 popoldne. — V splošni bolnišnici jc umrl gospod Alojzij M a h n i č, zvaničnik drž. žcleznicc. Pokopali ga bodo v torek ob pol 5 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Lep uspeh Vasje Pirca V simultanki je od 30 dobil 20 partij in samo 3 izgubil. Maribor, 21. marca Mariborski šahovski klub je priredil sinoči v Gambrinovi dvorani simupanko z našim velemojstrom Vasjo Pircein. Nastopilo je proti Pircu 30 najboljših mariborskih šahistov. Simultanka sc je pričela ob 20.45, Irajala pa je do ene jx> polnoči. Pred otvoritvijo jc predsednik MSK ravnatelj Go-louh pozdravil Pirca. Prireditev jc vodil tajnik kluba prof. Sila. Vasja Pi:c je dosegel s to sinuiltanko lep uspeh. Dobil je 20 par'ij, sedem partij je bilo remis, izgubil pa jc proti Karstnerju, Oniču in pn Mavrinu. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin in brat VLADIMIR BOLE dijak IV. razreda meščanske Šolo danes, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v torek, dne 23. marca 1937 ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Prešernova ulica 2, Moste, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1917. Žalujoči starši in sestra ter ostalo sorodstvo Pogrebni zavod OA.ISKK IVAN. Ljubljana Gospodarske slike iz slov. Koroške V zadnjem času smo slišali, da namerava avstrijska zvezna vlada razpustiti slovenske prosvetne organizacije in vključiti kulturno delovanje koroških Slovencev v novo ustanovljene državne kulturne ustanove »Novo življenje« in v »Avstrij- darsko stanje pliberskega okraja, ki je izgubil Mežiško dolino kot edinega odjemalca poljedelskih pridelkov in zahteva, naj se za ekvivalent ustanovi v Pliberku — garnizija! In Ziljska dolina I Občine Brdo, Goriče, St. sko mladinsko ljudstvo«. Mogoče pa je tudi, da štef Blače, Smerče, Ziljska Bistrica, Straja'vas', bodo slovenska kulturna društva kljub formelne- ■>.. uiu obstoju obsojena na smrt, ker bodo dobile pravico do kulturnega udejstvovanja med avstrijskim prebivalstvom izključno le navedene ustanove. Jasno je, da bi bil ta ali oni način rešitve tega vprašanja odkrita kršitev mednarodnega manjšinskega prava in velika progreha proti naravnim pravicam koroških Slovencev. Samostojnost in naravni razvoj koroških Slovencev na kulturnem polju pa ni odvisen samo od zakonitih določb, temveč je v prvi vrsti slika njihovega gospodarskega položaja. Ravno tega vprašanja pa se ogibamo, kakor mačka vrelo kaše. Zakaj neki? Celovški oblastniki javne uprave in koroškega kapitala so vedno pripovedovali, da slovenski del Koroške ni nikakor zanemarjen, temveč ravno nasprotno — on uživa večje ugodnosti pri razdelitvi davčuega denarja in javnih fondov, kot nemški del dežele. Ob priliki desetletnice plebiscita pa so nemški narodni poslanci naenkrat vedeli povedati, da potrebuje slovenska Koroška nujno gospodarske pomoči, ker je v vsakem oziru zaostala za ostalimi kraji. In zvezna vlada je velikodušno darovala 3 milijone šilingov, ki bi se morali uporabiti za plebiscitno ozemlje. In res! Zidale so se nujno potrebne ceste, kakor na primer cesta iz Kotmare vasi preko Bilčovca, Zgornje Vesce do Žoprač in cesta od Pliberka do La-buda. Prenovila so se nekatera šolska poslopja, kakor je predlagal deželni šolski svet po iniciativi nemškega šolskega društva »SUdmarke«. Posojilnice in važnejši finančni instituti so dobili po-«>jila, da so mogli zopet poskočiti na pomoč rev-n i m kmetom in obrtnikom, ker so tekoče denarne vloge usahnile. Za pravilno gospodarstvo navedenega darila zvezne vlade se je ustanovila v Celovcu posebna banka, čigar voditelji so člani Heimatbunda in Hipotekarne banke. Zakaj ni prišel v vodstvo Slovenec, ko je denar vendar določen za slovenski del Koroške in ravno ti predstavljajo integralni del prebivalstva, tega še danes ne vemo. Cesti, ki sta bila popravljeni oziroma sezidani s plebiscitnim darilom, nikakor nista prinesli zaželjenega gospodarskega blagoslova, ki je bil prerokovan, pač pa imajo občine velikanske stroške z vzdrževanjem, kajti obljuba, da bo oskrbo teh dveh cest prevzela dežela, se do danes ni izpolnila. Celovški list ^Kiirntner Tagblatt« jk>-trjuje to dejstvo, opozarja na katastrofalno gospo- Podklošter, Bekštanj, Marija na Žili in Beljak so v letih 1929 do t935 plačale za regulacijo »bistre Žile« okrog sedemstotisoč šilingov, t j. nad šest milijonov dinarjev. Poleg tega so regulacija Žilo izvaja tako, da skoro vsako leto poplavi okolico in uniči poljske pridelke. Prispevki za regulacijo Žile pa se morajo plačevati še naprej. Razumljivo jo bilo torej, da so Ziljani prosili kanclerja Schuschnigga, ko jih je obiskal novembra lanskega leta, naj prevzame zvezna vlada stroške za pravilno in potrebam primerno regulacijo. Lesna trgovina v slovenski Koroški je odvisna od par večjih lesnih trgovcev nemškega in italijanskega porekla. Ti pripeljejo s seboj svoje uradnike in deloma tudi delavce. Toda ne samo ti skrbijo za moderno naseljevanje tujega življa med slovenskim prebivalstvom, temveč tudi gozdarski veleposestniki, kot n. pr. grof Thurn v Železni Kapli, grof Orsini-Rosenberg v Zeneku in v Tinjah, Maresch-Wittgenstein na Humber-škem grada in princ Lichtenstein v Rožeku, nastavljajo izključno nemške uradnike in gozdarje, ki skrbijo zato, da pridejo tudi tuji delavci. Domači delavci in drvarji pa so brezposelni in stradajo. Edino slovenski kmet je še kolikor toliko samostojen gospodar svoje zomlje, toda on je popolnoma izčrpan; ne preživlja se več od dela svojih rok, temveč grabi za svojo substanco, da more rešiti gospodarstvo gotovega propada. Kakor poroča ' Koroški Slovenec), so se kočevski Nemci obrnili na merodajna mesta v Celovcu z vprašanjem, kako gre koroškim Slovencem v šolskem in ostalem narodno-kulturnem pogledu. Ko bo poslal Slovenec najbogatejši človek na Koroškem, kakor je še danes najpremožnejša oseba v Sloveniji — Nemec, tedaj se bo moglo reševati manjšinsko vprašanje po principu reciprocitete, ki si jo tako želijo krogi okoli koroškega Heimatbunda in njegovega glasila »Freie Stimmen«. Toda na delu so druge sile, ki so močnejše kol je kapital. Mislimo, da je skrajni čas, da zazveni v Borovljah in v Bistrici v R. zopet melodija jekla, da se zavihti sekira po krasnih brdih in gorah slovenske Koroške v rokah slovenskega drvarja in da se da kmetu in gospodarju po hribih in dolinah južnega Korotana zopet up do boljše bodočnosti in eksistenčne možnosti, kajti šele ledaj bo mogoče Koroška malo bolj pomirjena. vesti Ljubljanske radiopostajc ne morejo poslušati po Julijski krajini, kot poroča »Agis«, ker navzlic večkratnim pritožbam oblasti še niso dosegle, da bi se odstranile motnje, ki se vedno pojavijo, kakoi hitro ljubljanska radiopostaja predvaja kaj drugega kot pa glasbene točke. Znano je, da )e po poročilih tržaških listov tržaška prefektura deputacij, ki se je vsled tega pritožila, obljubila, da bo zadevo preiskala in motnje odstranila. Toda do sedaj ni videti nobenega uspeha. Motnje so tako močne in glasovno vsestranske, da je ob njih vsako poslušanje nemogoče in morajo dotičniki aparate enostavno zapreti V svitu izboljšanih prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo je pričakovati, da bodo motilci odkriti in strogo kaznovani. V Abesiniji je padel Andrej Boltar, tako je oblast sporočila svojcem. Pravo abesinsko vojno je preživel in ie padel letos dne 20. januarja na cesti, ki pelje iz Asmare skozi Tembien proti Addis Abebi. Vojno ministrstvo je svojcem poslalo srebrno hrabrostno kolajno ki si jo je padli Boltar s svojo smrtjo zaslužil. Kolajni je bilo priloženo tudi besedilo najvišje pohvale, ki se glasi: Andrej Boltar je kot vodja avtomobila avtomobilske vojaške kolone, ki je bila nepričakovano od sovražnika napadena, ko je vozila čez plitvo reko, dobil težke [>o-škodbe, a je navzlic temu imsl toliko poguma, da je svoj avio pognal proti sovražni skupini in jo razpodil. Tam je zadobil že drugo smrtno poškodbo in tako ranjenemu je uspelo da je pred smrtjo spravil ves tovor vojaštva na varno. Boltar je dal vzgled visokih vojaških vrlin. Zbiranje ljudi za Abesinijo se nadaljuje. »Po-nedeljski Slovenec« je že opetovano pioročal o širo-kopotezni propagandi med mlajšim kmetskim in obrtniškim prebivalstvom Julijske krajine, naj se naseli v osvojenih krajih Abesinije ter tudi o številu izseljencev, ki so se odločili da zapuste svojo domovino iu se nasele v Afriki. »Agis« objavlja sedaj nova poročila o uspehih te propagande. Ponekod, tako pravi poročilo, ves trud ni rodil nobenega imena vrednega uspeha. Drugod pa je bi! uspeh nepričakovano velik in se je mnogo ljudi prijavilo za izselitev v novo italijansko kolonijo. V prvi vrsti so to brezposelni, za katere spričo težavnih gospodarskih prilik skoraj drugega izhoda ni, ker bodočnost ne kaže na bolje. Res pa je tudi, da so delavci in obrtniki, ki so že v Abesiniji, poslali svojim domačim lepe prihranjene zneske denarja, kar je vedno zapeljivo za one, ki nimajo ne dela. ne denarja, a potreb veliko. Neki delavec, doma v Ajdovščini, ki je že delj časa v Abesiniji, je poslal domov kar 10.000 lir (25.000 Din). Mnogo naših slovenskih fantov se je vrnilo domov po neveste, so ,e doma tudi poročili ter z ženami zopet odpotovali nazaj. Sliši se celo, da so odpotovali v Abesinijo mnogi obrtniki z vsem svojim orodjem. Neki lesni trgovec je vzel seboj kar vse svoje pod-jetje z zalogo lesa vred So tudi primeri, da se je izselila cela družina. Ni pa še mogoče ugotoviti, kod se naseljujejo Slovenci iz Julijske krajine če jim dovole, da se zbirajo v skupnih seliščih ali če jih natrosijo ločeno po vsej Abesiniji. Rudarska stavka v Istri se po poročilih tržaških listov še ni pomirila. Prav za prav ne gre za stavko, marveč za pravi pravcati upor rudarjev v rudniku Krpanu na Labinščini. Rudarji so se smeji voziti iz rudnika s posebno pripravo ki pa se je nenadoma poškodovala, tako da m delovala več. Rudarj, so šli k vodstvu rudnika in prosili da bi se .z rudnika smeli voziti z železnico ki služija zvažan e premoga. Vodstvo rudnika na je odločilo, da naj hodijo peš. To pa pomeni, da bi moral, hoditi dve uri v rudnik in dve zope. nazaj Rudarji so nato sklenili da rovov sploh ne bodo zapustili, toda rudnik je poslal po vojaško pomoč, prišlo je veliko število orožnikv in rovi so bili tako,, izpraznjeni. Oblast je obdržala v zaporih 68I rudaucv. ki so bili vsi poslani v ječo v Pulj kjer bodo vsi prišli pred sodišče za zaščito države, češ da so ogroža življenjsko važno industrijo v težavnem trenutku, v katerem se nahaja država. Na mesto zaprtih ru- darjev so prišli iz notranjosti Italije lakoj drugi rudarji, ki so prevzeli delo. Cerkvene dragocenosti bodo pobrali, takšne vesti se širijo že dalje časa po vsej Julijski krajini, tako da je proti njim sedaj nastopilo tržaško časopisje in so tudi oblasti zagrozile s kaznimi, če bi se še naprej širile. Te vesti pripovedujejo, da italijanska vlada potrebuje veliko denarja za oboroževanje in da je treba zbrali napore vsega naroda, da se tej jx>trcbi ustreže. Na isti način kot pod Avstro-Ogrsko bi država pobrala predvsem zlatnino in srebrnino in druge plemenite kovine, razen seveda ono, ki predstavlja zgodovinske umetnine. Lansko leto je na primer italijanska vlada na lahek način dosegla, da je narod žrtvoval zlate prstane za potrebe države Z velikimi ceremonijami so jx)-ročenci zamenjavali zlate poročne prstane z Jeklenimi in je danes jeklen prstan v Italiji odlikovanje. Tržaški listi pravijo, da bi ne bilo nič krivičnega, če bi država zasegla tudi zla cerkvah — izvzemši ono, ki služi nefiosrediio božji službi in ono, ki predstavlja veliko umetniško vrednost — toda da za enkrat država na to ne misli in da bodo oni. ki podobne vesti širijo in z njimi ljudstvo begajo, kaznovani po fašističnem zakonu Ker je napodil eksekutorja 6e je moral 68 let stari Anton Bitežnik zagovarjati pred sodiščem. Tržaška »Piccolo* in »Popolo« o tem na kratko poročata. Bitežnik nekih dolgov ni mogel plačat' in je bil sodno obsojen na uradno izterja'ev. Ko se je sodni eksekutor javil, da mu odvzame zarubljeno blago, je Bitežnik zgrabil za vile in z njimi na-mlatil eksekutorja Rudolfa Pisanio tako hudo. da so slednjega morali prepeljati v bolnišnico, kjer ie ležal 40 dni, da so ga za silo zopet fiozdravili. Pri sedanji sodnijski obravnavi je bil starček obsojen na 4 leta zapora in na plačilo ''sc-h visokih pravdnih stroškov. Na srečo pa deležen amnestije, ki je bila proglašena ob priliki roistva prvega sinčka italijanskemu prestolonasledniškemu paru. tako da se je po dolgem preiskovalnem z-.poru mogel vrniti nazaj na svojo domačijo. Sicer pa starček uživa po vsej okolici simpatiie, ker je bil ck.-ekutor Pisanja zares nasilen in je po nejiotrebnem itak že hude predpise zakona še zaostrevil s svojo daleč znano mržnjo proti domačinom na tleh Julijske krajine, čeprav je tudi on sam sin slovenske mntere Tiliotanske senzacije so na drž. meji pri Reki skoraj na dnevnem redu Toda tukaj ne gre za posamezne tihotapce, za revne ženičke. ki skrivaj kaj prinesejo čez mejo, ali za pogumne fante, ki si upajo spraviti čez mejo par konj. marveč za tihotapstvo kot veleobrt, ki se ie udeležujejo tudi fašistična stranka in vojaštvo. Tako so te dni aretirali avtomobil dveh visokih odličnikov fašistične stranke v Trstu in Vidmu, ki sta oba vozila velike količine vtihotaplienega blaga. Na istem predelu meje je bil areti-an tud- velik tovorni avtomobil, ki so ga spremljali vojaki in ki je prevažal tihotapsko blago, predvsem kavo iz Jugoslavije, odnosno iz svobodne luke na Reki in Šušaku Po vseh količkaj važnih noteh vzdolž meje so sedaj zgradili ratnpe, pred katerimi se mora ustaviti vsako vozilo. — Tudi sodišča so dobila nalog, naj kaznuiejo tihotapske prestopke s strožjimi kaznimi kol doslei. Tako je stala v Gorici pred sodiščem neka Štefanija Lektnan iz Kobarida, ki pa običajno prebiva v Slovenskem Javorniku ter jc bita obsojena za to, ker je iz Jugoslavije prinesla dva kilograma saharina, na 2500 lir denarne globe ter na mesec dni strogaga zapora, neka četvorica tihotapcev doma iz Ilirske Bistrice - katerih imena pa niso bila objavliena — pa jc dobila vsak po leto dni zapora in 2000 lir denarne cjobe, ker so poleg tobaka baie tihotanili čez meio še nekatere druge stvari, ki tičejo pismene idejne propagande. , , ■. Pred goriškim sodiščem so zadnje dni sodili večje število Slovencev zaradi pretepov, ki so povzročili telesne poškodbe. Andrej Lampe iz Višne in Andrej Baič iz Podkraja sta dobila vsak po 4 mesece poleg visoke denarne trlobe. ker sta napadla Rozalijo Bizjak in Pavla Vončino ter z nožem oklala tudi Rozalijinega brata Jožefa, ko je prišel sestri na pomoč. Izidor Mravlje iz Rifenberka se je 6|x>zabil nad svojo lastno materjo, poročeno Civk ter jo ranil, zakar je bil obsojen ua pol leta ječe. Benedikt Cermelj iz Sv Križa pri Ajdovščini pa je dejansko napadel Ano Akok in jo ranil, za kar je dobil dva meseca zapora. Lucija Verčon iz Ajdovščine pa je bila spoznana za nedolžno glede obtožbe, da je svojega moža tako pretepla, da je moral iskati pomoči pri zdravniku Karel Polšak pa je bil obtožen, da je zlorabljal svojo lastno sestro rran-čiško, toda obtožba se je izkazala neresnična in je bil Karel oproščen. Nad 2000 oseb je bilo amnestiranih samo v območju goriške prefekture in to samo na kazenskem oddelku, ob priliki rojstva prvega sina pre-stolonaslednikovega para. Iz zajiorov so izpustili 34 kaznjencev, sodni postopek je bil ukinjen za 749 primerov, 164 pa jih je bilo odpuščenih iz preiskovalnih zaporov. — Kazen se je popolnoma brisala 931 kaznovancem, ki so kazen že prestali ter še drugim 270 ose' am, ki so bili v policijski preiskavi in bi morali biti oddani sodnim oblastem v nadaljnji postopek. Smrfna nesreča pri prevažanju vina Metlika, 19 marca Včerai ponoči sta peljala dva voznika okrog 25 hI vina za gostilničarja Murna v Kandiji. Med potjo sta krmila konje pri znanem gostilničarju Kambiču v Metliki in ob 11 ponoči nadaljevala pot čez Gorjance. Pri posestniku Rebu na Lokvici sta konja posestnika Pratnika iz Irče vasi pri Novem mestu na dosedaj še nepojasnjen način zdrčala e težko natoženim vozom po veliki trmini kakih 25 m glo-bokov dolino in voz ie ostal tam globoko do osi udrt v zemlio. Voznika sta nato vpregla dva para konj in skušala spraviti voz zopet na cesto. Eden ie pognal konja drugi. Tratnik Miha, posestnikov sin iz Irče vasi pri Novem mestu, pa ie podpiral voz, da se ne bi prevrnil. Trenutek nato. ko so konji potegnili, se ie voz prevrnil in pokopal pod seboi Tratnika, mu zdrobil lobanio, ter ie bil na mestu mrtev. Pri nesreči je bila zdrobljena tud-vozna svetilika, nastal je ognei in bi ponesrečenec kmalu še zgorel. Ponesrečenca so sinoči prepeljali v njegov rojstni kraj. Požar na IHHskem polja V četrtek zvečer je pogorel na litijskem polju majhen kozolec cestarja Franca Poglajena. Na mesto požara so takoj prihiteli sosedje, vsako gašenje pa je bilo zaman, ker je [»žar takoj objel ves kozolec, v katerem je bilo okrog 400kg sena Zaradi tega litijski gasilci niso nastopili, ker je v kratkem času kozolec s senom vred do tal pogorel. Poglajen ima okrog 5000din škode, ki Je delno krita z zavarovalnino pri Vzajemni. Nesreča Poglajena toliko bolj zadene, ker je oče številne družine, navezan pa je na skromen zaslužek kot cestar. Požar Jo nastal najbrž zaradi neprevidnosti kakega »pre-nočevalca«, ki Je ponoči kadil. Veličasten občni zbor Prosv, zveze v Celovcu 18. marca se je zbralo v dvorani Mohorskega doma v Celovcu 140 delegatov in delegatinj, ki 6o zastopali nad 40 delovnih prosvetnih društev na Koroškem. Ze jiogled na zavedne agilne delavce je bil impozanteu. Zastopali so nad 3000 članov, katere šteje Prosvetna zveza. Poleg tega je udruženih pri Zvezi 26 moških zborov in 11 tamburaških klubov. Občni zbor so otvorili kotmirski pevci, ki so zaj>eli pesem »Domovina mili kraj«. Pri pozdravnem nagovoru, ki ga je imel g. Poljanec, predsednik Zveze, je bil z navdušenjem sprejet pozdrav dunajskih Čehov. Obširen pregled dela za nazaj in naprej je podal g. prof. Tišler, nato pa tajnik Zwitter o kulturnih nalogah Prosvetne zveze. Navzoč je bil tudi zastopnik deželnega sveta dr. Hurbes, kateremu v roke so izročili svoje kulturne zahteve. Njemu na čast je imenovani pevski zbor zapel pesem »Zadoni nam zadoni«. Občni zbor je izvolil za častnega člana tudi jubilanta m6gr. Podgorca, ki praznuje 70 letnico. Zanimive so bile njegove besede, ki so bodriIno vplivale na navzoče delegate. Kakor se spomladi narava vzbuja k novemu življenju, tako 6liko je nudil občni zbor Prosvetne zveze v Celovcu v želji in korajži po kulturni samobitnosti slovenskega življa na Koroškem. Huda nesreča starke Samsova žaga v Litiji reže že delj časa za Anglijo bukov les, pri katerem odpade do 60% zdravega lesa. katerega g. Samsa prodaja raznim strankam za kurivo. Večino teh odpadkov vzamejo revnejši sloji, ki kar sami pridejo na žago e svojimi vozički. Tako je v četrtek fiopoldne prišla s svojim vozičkom na žago po lako kurivo 65 letna kočarica Julijana Skerjanc iz Gradca. Ker so v tem času pripeljali vozniki bukove hlode na žago. je Skerjan-čeva mati postala ob poti in gledala, kako s težavo spravljajo le6 po malem klančku na skladišče. Pri tem je Tičov hlapec Demec zavozil z vozom v grapo, iz katere konji voza niso mogli izvleči. Zato je konje izpregel ter jih pripregel na zadnji konec voza, da bi ga izvlekel iz grape na ravno cesto. Voznik Matos, ki je tudi vozil les na žago. je prijel spredaj za oje. Demec pa je pognal konje. Zaradi velike teže z bukovimi hlodi naloženega voza je Matos spustil oje, voz se je prevrnil na cesto ter udaril z ojesom spodaj stoječo malo naglušno Skerjančevo po glavi, tako da se je takoj nezavestna zgrudila na tla. Poklicani zdravnik dr. Ukmar je ugotovil nevarne poškodbe ter takoj odredil prevoz v bolnišnico. Nesreča so Je zgodila malo po 5. uri, ob pol 6 pa so nesrečno mater spravili na vlak. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi danes, 22. t. m., ob 18. v mineraloški predavalnici univerze javno predavanje g. ravnatelja gluhonemnice Grma Frana o temi »PeTCepdja in notranje grajenje govora (psihofiziologija govora) — nemotec. Po predavanju bo strokovni učitelj g. Puher Fran pokazal na gojencih, kako se poučujejo gluhonemi v glasovnem govoru. Iskreno vabljeni! FOTOAMATER Objektivi in dostavhi za mehko risanje Umetniško oblikovanje motiva ovirata v fotografiji dve lastnosti dovršeno korigiranih modernih anastigmalov: nepodkupljiva in brezobzirna ostrina s priveskom trdote in pretirane določnosti v risanju in podrobnosti, ki Je nezaželjena zlasti pri portretih, pogosto pa tudi pri pokrajini, tihožitjih in žanrih, ter majhna globinska ostrina močno svetlobnih objektivov z naglim in nemotiviranim prehodom v zabrisano, neostro risbo tik za ustanovljeno črto. Za ublažitev teh neprijetnih lastnosti moderne optike je več optičnih sredstev, s katerimi je možno doseči mehkobo črteža z raztopitvijo preostrih obrisov in kljub temu ohraniti ostrino jedra risbe ter obenem doseči večjo globinsko ostrino in jo nekoliko izenačiti s porazdelitvijo v polje, ležeče pred in za ustanovljeno črto v sliki. Za to se uporabljata zlasti dve napaki nekori-giranih zbirnih leč: barvni in sferični odklon svetlobnih žarkov. Manj uporabljiv je barvni odklon, ki mora biti tudi pri mehko rišočih objektivih korigiran vsaj toliko, da praktično ne nastane gorišč-na razlika. Uporabni so torej le majhni ostanki barvnih napak, ki povzročajo lahno neo6trino, omehčajo trdoto linij in nekoliko izenačijo porazdelitev ostrine preko ustanovljene črte v ospredje in ozadje. Važnejši so sferično odklonjeni svetlobni žarki, ki ublažijo ostrino slike tako, da stvorijo ob ostrem j odru črteža majhue, svetlobno od Jedra nazven pojemajoče okrogle ploščine z izredno slikovitim učinkom. Ublažijo pa tudi trdoto slike pri močnih svetlobnih kontrastih in izboljšajo globinsko ostrino. Posebni za mehko risanje zgrajeni objektivi niso torej v bistvu nič drugega kot predniki seda-njih, dovršeno korigiranih anastigmatov, kajti zgrajeni so na osnovi barvnega in Eteričnega odkiona. Njihova kvaliteta zavisi od harmoničnega ravnovesja in pravšnega doziranja obeh napak. Da ne motijo druge napake optičnih leč, astigmatizem, koma in zarisanosti, imajo zelo majhen slikovni kot" od 30 do največ 50 stopinj. Precejšen nedo-statek teh objektivov je, da prehaja pri zmanjševanju zaslonke mehka slika v ostro, ker korigira zaslonka sferični odklon. Najenostavnejši objektiv te vrste Je navadni monokel, ki si ga more montirati v kamero vsak brez večjega truda in stroškov. Barvni odklon monokla korigira že prav šibka ru-menica, dočim je mogoče nekoliko uravnavati sferični odklon v zaželjene meje — in s tem tudi mehkobo — s primerno zaslonko. Ostrina se ustanavlja z vstavljeno rumenico. Nekateri objektivi imajo v svoj sestav že vgrajeno rumenico. Dostavne leče in navadni steklem dostavki za mehko risanje so dobra nadomestila specialnih objektivov. Nekatere takšne dostavne leče so zgrajene samo na osnovi razpršitve barv. Gorišče kemično najbolj učinkovitih modrih žarkov je položeno na primer točno na ravnino medlice, dočim je položeno gorišče violetnih žarkov nekoliko pred_ in modro zelenih za to ravnino. S tem Je doseženo dvoje: ostro jedro risbe, ki je nastalo pod vplivom modrih žarkov, obdaja mehkejša, nekoliko neos rn kontura, nastala pod vplivom violetnih in modro zelenih žarkov z goriščem izven ravnine plošče. Izboljšana pa je tudi globinska ostrina, čeprav nn račun ostrine v ustnnovljeni ravnini. Najbolj se uporabljajo stekleni dostavki za mehko risanje. To so navadne planparalelne ploščice iz čistega stekla z vtisnjenimi žlebiti ali iz- bočenimi robčki v obliki objektivu koncentričnih krogov, ki jih sečejo pri nekaterih dostavkih še žlebiči ali izbočeni robčki v smeri proti osi objektiva. Svetlobni žarki, ki gredo neovirano skozi odprtino med krogi, stvorijo ostro jedro 6like, del svetlobnih žarkov pa krogi (odklonijo in prekrijejo z njimi ostro jedro slike z lahno neostrino ter obdajo ostre črte zlasti na svetlejših točkah z obstre-tom, ki je očem zelo prijeten. Ta obstret — nekaka aureola — seveda ni identičen z običajnim obslre-toni in ni nič drugega, kot po vzboklinah ali vdolbinah krogov odklonjen majhen del svetlobnih žarkov, ki se ni združil z neodklonjenimi žarki v ostro sliko točke, temveč razpršil v neostro, z jedrom točke koncentrično okroglo ploščino, koje velikost je odvisna od svetlobnosti slikanih predmetov. Vsa takšna stekla 6e uporabljajo v zvezi e ko-rigiranim objektivom, z rumenico ali brez rume-nice, ter se ,ustanavlja ostrina ali z dostavkom ali brez njega, ker ne izpremeni goriščnice Odklonsko jakost dostavkov narekujejo vsakokratni svetlobni kontrasti slikanega predmeta: pri močnih kontrastih je uporabljati dostavek šibkega odklona, pri majhnih kontrastih pa dostavek močnejšega odklona svetlobnih žarkov. Bistveno prav tako kot opisani dostavki delujejo razne vrste mrežic najrazličnejših oblik iz finega blaga in v tanko želatino med dva zaščitna stekla položeni, fotografsko kopirani reliefi raznih oblik in jakosti. Po mrežicah odklonjeni svetlobni žarki se ne združijo v okrogle svetlobne ploščine okoli ostrega jedra točke, temveč stvorijo, zavisno od kota, v kakršnem se niti mrežice sečejo, četvero-ali šesterokrake zvezde. Vsa našteta sredstva je mogoče rabiti pri snemanju in kasnejšem povečanju, vendar je njihova raba v pozitivnem postopku manj priporočljiva, ker takšna reprodukcija ne odgovarja vizuelnemu vtisu: prelivu žarenja svetlih črt v črnine, dočim dosežemo pri povečanju z dostavkom prav obraten efekt. Ce Je pa zaradi omiljenja debelega zrna diktirana raba dostavka v pozitivnem postopku, je priporočljivo omejiti vpliv dostavka samo na kratek čas osvetlitve: n. pr. 1/3 osvetlitve z dostavkom, J/3 pa s samim objektivom brez doslavka. Na splošno je pogoj za uspeh pri rabi objektivov in dostavkov za mehko risanje brezobslrelen materijal in mehko razvijanje negativa v zvezi s čim točnojšo osvetlitvijo. • Za kroniko. Velika revija Camera Craft, San Francisco, prireja mesečne mednarodne natečaje za najboljša fotografska dela v dveh skupinah: v mojsterski in v skupini za povprečne amaterje. Nedavno Je odnesel prvo nagrado v mojsterski skupini naš amater A. Kornič ter mu Je v tej zvezi pisal urednik revije Young daljše pismo, med drugim tudi tole: »Nič bi me ne veselilo bolj, kot imeti dela Vašega (ljubljanskega) fotokluba, kajti nikakor ne pretiravam, če trdim, da jc ta klub napravil ime Ljubljane znano po vsem fotografskem svetu!« Tako sodi inozemstvo o delu v ljubljanskem fotoklubu organiziranih fotoamaterjev. Naša društva Fotoklub Ljubljana. V torek 23. t. m. bo predaval prof. J. Brane o Personovem postopku, naslednji petek pa bo večer slikovne kritike. Vabljeni so člani in prijatelji kluba.