Štev. I SI Gorici dne 28. februarja 1909. Tečaj V. I Zornik Gorica, Gosposka ulica št. 11 priporoča najtopleje svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega blaga, perila, pletenin, zimske rute, šerpe, čevlje, kožuhovine itd. ■ m,,,«™719,09 )R5KI OSPODAR List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. NI. Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino. Ivan Bednai ik > Gorici, via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico. Krasne, velike belgijske kunce po 8 K eden, ima na prodaj Ivan Metliko v Klancu — Istra. Deset zapovedi za kmetovalca tiskane pri Ubald pl. Trnkoezy, lekarnar Ljubljana na Kranjskem. raznih vrst na raznih podlagah (I. in II' vrste), kolči in bilfe raznih vrst ima na prodaj po jako ugodnih cenah posestnik in lastnik trtnice Forčič in drug v Komnu na Krasu. Cepljene Me, V • ^ » naslednik Karola| Čufer, prva in B ^ V W I f AIi/\| V edina slovenska kleparnica v Goli D?* I SJ l^^JIl^rV rici> ulica della Croce št- 8 iz" VKJm lir £L Mi VIV vršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se pri-1 uoča vsem kmetovaicem za: mehs za žveplanje po zadnjem sistemu ikropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorj' za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim; Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333 PNTON BRESC9H Gorica, Gosposka ulica št. 14 Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-° nejega izdelka. Različno po-hištvo iz železa, podobe na S šipe in platno, ogledala, g, 3333 žime in platno. 3333 w o ® ® c+ t3 C ® a o- H t® P N S w I § ® § ® B ra ® O &. ® f f S Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se dobivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ZIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2. Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo. so naše stiskalnice ,,Ercole", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphouia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane Ph. Mayfarth-ove in dr. tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, » II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani. Obče znana in odlto™ dreuesnisa Ani Ferrant v Gorici ponuja za bližajočo se pomlad svoje pridelke obstoječe iz vsakovrstnega sadnega drevja najboljših vrst; okraševalne rastline, palme, razno drevje za drevorede in grmovje za parke; zimzelene vsake vrste; vrtnice v najbogatejši izberi i. t. d. V zalogi ima razven tega tudi semena razne zelenjave za vrt in polje in sicer najfinejše vrste in po najugodnejših cenah. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Anton Ferrant, lastnik drevesnice Gorica, Via Camposanto št. 56. M* (Karbolinej v vodi raztopen.) Najboljša sredstvo za pokončevanje mrčesa in rastlinskih zajedalk na sadnih drevesih, katero se je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala, navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karbolineja R. Aveuarius, Am-stetteu, Jiižje Avstrijsko. Dobi se pri: H. Hausbrandt v Trstu via Cecilia 12 in pri Goriškem kmet. društvu v Gorici - - Svoji k svojim! = JVova slovenska trgovina oblačilnega blaga =s=s FRANC RAVNIKAR Gorica ulica Raštelj štev. 16. (v lastnej liiši) priporoča si. občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Zagotavljaje solidne postrežbe, ter zmernih cen, se priporočam za obilen obisk udani Franc Ravnikar. Svoji k svojim! „Goriško vinarsko društvo u vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7. jA Primorski Gospodar Iiist za povspeševarcje kmetijstva v slovenskem primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". ileo. 4. | gorici, dne 28. februarja 1909. fečaj f. Obseg: I. Osnažite sadno drevje!; 2. Naznanilo o napravi in porabi domače pijače; 3. Državna pokušnja vin na Dunaju; 4. Kako naj se ravna z oralom ? ; 5. Dopisi ; 6. Razna poročila; 7. Gospodarske drobtinice ; 8. Na novo priglašeni udje Goriškemu kmet. društvu ; 9. Listnica ured. Osnažite sodno dreuje! Res čudno je, da se večina naših kmetovalcev še za vsako drugo poljsko rastlino nekaj pobriga, a za sadno drevje bore malo ali prav nič. Poglejmo le na pr. koliko si vsak posamezen kmetovalec prizadeva pri trti, da bi dobil od nje kolikor mogoče veliko zrelega in okusnega grozdja. Na mrazu in burji vihti pozimi močan in težak kramp ali pikon, da zemlji ošrčje globoko prerahlja, pazi da trto pravilno vsadi, pravočasno in pravilno obreže, očisti, priveže, poškropi, požvepla itd. Pa tudi pri vseh drugih poljskih rastlinah poskrbi, da se jim ne bo godila kaka krivica. — Sedaj pa poglejmo, kako se oskrbuje sadno drevje. Če se je že količkaj pravilno vsadilo to je vse in zmeni se dalje zanj malokateri. Redki ga v mladosti obrezuje, mu gnoji, ga osnaži in pomladi. Če poprašaš našega kmetovalca, zakaj sadno drevje tako zanemarja, dobiš navadno ta odgovor : Zato ker ni današnji nič več s sadjerejo. Sadno drevje noče prav rasti, kakor je rastlo nekdaj, noče več tako roditi, kakor je rodilo nekdaj in če že kaj obrodi, je vse piškavo grintavo, vmazano ali celo na drevesu gnije. Naše sadje, razen zgodnjih hrušk, breskev in češenj, nima pa tudi nikake prave cene. Vrh vsega tega redim s sadnimi drevesi le škodljiv mrčes. Včasih me pograbi jeza, da bi vzel -sekiro ia vse posekal, ali potolažim se nato in mislim si, no pustim ga še to leto, morda ravno letos obrodi. — Dragi! ko bi le nekoliko pomislil in se spomnil o tej priliki pregovora ,.Kdor nič ne da, naj tudi ničesar ne pričakuje", bi gotovo nehal tarnati, ^sega zla si sam kriv. Poglejva nekoliko po svetu. Kake lepe novce dobe za sadje po drugih deželah, pa le radi tega, ker umno sadjarijo. Tam, kjer se bavijo že od nekdaj z umno sadjerejo, videl boš dandanašnji blagostanje. Za sadje skupijo, ker postaja od leta do leta dražje, vedno več in več. Kaj naj bi počeli, če se obnesejo drugi poljski pridelki slabo in bi sadja ne bilo? Ozriva se le nekoliko na Češko, Štajersko, Tirolsko in drugam. Koliko tisočakov dobe te dežele za svoje sadje, ki ga pošiljajo od tam v daljne kraje Sicer ne bom zanikal, da ni tudi v naši deželici nasajenih mnogo sadnih dreves in da se ne dobi tudi pri nas za zgodnje sadje dokaj tisočakov, ali koliko več in lepšega sadja bi se lahko še pridelalo, ko bi se sadno drevje pravilno oskrbovalo. Sam veleučeni strokovnjak, dolgoletni predsednik c. kr. avstrijskega sadjarskega društva na Dunaju, Henrik grof Attems, pravi v svojem poročilu, ki ga je izdal o priliki sadne jubilejne razstave med drugim: „Kar se tiče avstriskega Pri morja ali sadnega paradiža, je ta pri tej razstavi zaostal za drugimi", namreč pri zadnji sadni razstavi avstrijskih dežel na Dunaju. Da se pridela veliko, lepega in debelega sadja, ni toraj dovolj, da se vsadi sadno drevje samo pravilno in vzame le vrste, kojim se zemlja in podnebje prilegata, ampak mora se sadno drevje tudi pravilno oskrbovati. Sadno drevo oskrbovati pa se pravi v mladosti obre zovati ga, mu gnojiti in ga snažiti, ter po potrebi tudi pomladiti. O vsem prej navedenem se je že mnogo pisalo, a še dandanes zapazimo prav pogostoma, da se sadna drevesa ne snažijo, zato naj danes vnovič: opozorim na to opravilo. Ljudski pregovor pravi: „Snaga je Bogu in ljudem draga." Če toraj razumen gospodar povsod gleda na red in snago, moral bi gledati na njo tudi pri sadnem drevju, saj je tudi ono plodonosna poljska in vrtna rastlina. Kaj se pravi sadno drevje osnažiti ? Sadno drevje osnažiti se pravi odstraniti z istega vse ono, kar mu je v škodo. V škodo pa so mu pregoste, suhe in polomljene veje, one mladike ki rasto iz debla, korenin in po debelejših vejah ali tako-zvani vodeni poganjki,, lesna goba, stara lubad,, mali, lišaji in mrčesja gnezda in zalega. Vzemi toraj drevesne škarje ali one, ki se rabijo za obrezovanje trt, škarje, ki se nataknejo na dolg drog, drevesno žagico, strguljo in lestvo in hajcl na delo, kakor hitro mraz ponehuje. Če vidiš, da so veje pregoste, ali je drevo pognalo več mladik, nego jih zarnore pošteno prerediti ter obroditi dovolj primerno debelega sadja, odstrani ali odreži jih. Kajti čim več lesu ima sadno drevje, tolikanj prej začne hirati, rodi droben, neznaten sad in če že cvete močno, obrodi potem le malo in malovrednega sadja, to pa radi tega, ker mu odtegnejo hrano preobile veje in mladike. Poglej le trtorejca, kako skrbi, da ne pusti trti preveč lesa. Marsikateri kmetovalec misli še dandanes, da bo imel škodo, ako kako vejo odreže, ker bi mu morda ravno ista obrodila, ako bi jo pustil na drevesu Veruj, da temu ni tako in zadovolji se rajši z manjšo množino sadja, a to naj bo debelo in okusno. Odreži tudi vse suhe, bolehave in prelomljene veje, kakor tudi take, ki se med seboj križajo in druga ob drugo drgnejo. V suhih vejah se redi le mrčes, posebno pa lubadarji, bolehave in polomljene veje so pa drevesu le v kvar, ker se zgublja v njih sok po nepotrebnem ; veje, ki se med seboj drgnejo, pa vsled tega zbole, vse skupaj pa preprečijo, da ne more v krono drevesa zrak in svetloba. Pri koščičastem sadju, včasih tudi pri hruškah, zapaziš, da so mladike tako na gostem, kakor bi bile po drevesu privezane metle iz brezovih šib. Tudi te treba odstraniti. Če je veja debela, odžagaj jo z drevesno žagico, nato pa rano pogladi z ostrim nožem in narnaži z mrzlo tekočim cepilnim voskom. Ran, ki si j h napravil pri odrezovanju s škarjami, ni treba zamazati, take se kmalo zacelijo. Obreži do zdravega lesa tudi vse stare rane in bolna mesta in zamaži jih z ilovico, koji si primešal nekoliko ka-rama. Ko imaš odrezati vejo ali mladiko docela, pazi da jo odrežeš na takozvani vejni prstan ali lubadin kolobar, ki se nahaja tam, kjer prehaja deblo v vejo. Nikar ne reži toraj preveč v živo, a tudi rogo-vile ali štora ne smeš pustiti, kajti oboje je napačno. V prvem slučaju se rana ne more zlahka zaceliti, v drugem pa jame štor in obenem tudi deblo gniti. Če je kaka veja prelomljena, odžagaj jo blizu vejnega prstana kake druge zdrave veje, ki se nahaja pod prelomljenim mestom. Odreži pa tudi vse mladike, ki poganjajo iz korenin po deblu in iz debelejših vej. Ko si ga tako osnažil, čaka te še drugo delo pri drevesu. Po deblu in debelejših vejah te čaka še stara lubad, mah, lišaji, gobe, po vrhih pa ptičji lim, razen mrčes in goseničja zalega. Vzemi toraj stare vreče ali rjuhe, razgrni jih pod drevesom ter ostrgaj z drevesno strguljo vso staro lubad, mah in lišaje. Vse to drevesn močno škoduje, ker ne more zrak do lubadi in preobila mokrota iz drevesa, pod to nesnago pa je skrit tudi razen škodljiv mrčes. Pazi pa, da lubadi preveč ne raniš. Tu pa tam zagledaš po vejah starih zanemarjenih dreves neke temnozelene metle, katerih posamezne vejice imajo na gornjem koncu po 2 nasproti si stoječa lističa. Te metle so neka rastlinska zajedalka, katera se živi od drevesnega soka in njene korenine segajo v les vej. Ta zajedalka se zove p t i č j i 1 i m , ker se izdeluje iž nje ptičji lim. Ker obrodi seme, katero ptiči prav radi žro, zato ga lahko zanesejo ptiči z bolnih na druga zdrava drevesa. Če raste po tanjših vejah, naj se ista kar odreže, ako raste pa na debelejših vejah, naj se iz-reže tako globoko, da se ga izruje s koreninami vred kakor kurje oko. Marsikdaj rasto po sadnem drevju tudi lesne ali k r e s i 1 n e gobe. Nasele be posebno rade na ranah koščičastega sadnega drevja. Zato se priporoča, da se večje rane, ki so nastale z odrezavanjem vej ali kako drugače, najpoprej pogladi z nožem, nato pomaže naj-poprej z raztopino vitrijola in še le na to rana zaniaže z drugim drevesnim mazilom. Tudi kresilno gobo se mora izrezati do živega in rano skrbno zamazati. Poglej dobro tudi v vrhe. Meseca julija namreč je posedal po drevju nek bel in črno progast metulj, takozvani glogov belin in položil svoja jajčeca na listje. Vsak metulj oziroma samica zaleže kakih 300 jajčec. Aogusta meseca izlezejo iz jajčec gosenice, katere objedajo listje in se pred zimo po kakih 6—10 zaprede skupaj v list z neko pajčevinasto mrežo. Aprila meseca zlezejo iz mreže in nadaljujejo z objedanjem. Ako pogledaš letos na sadna drevesa, zapaziš že od daleč po vrhih bele mešičke. V teh belih zapredkih ali mešičkih tiči skrit drug sovražnik sadnih dreves ali gosenice takozvane zlatoritke. Samica tega metulja, ki je popolnoma bele barve, ima na zadku poleg belih diak nekak zlatorumen čopič in zove se zato z lato rit k a. Samica položi jajčeca meseca avgusta na listje sadnih dreves v kupčeke in prevleče jih potem po vrhu z volno, ki jo ima na zadku. Iz jajčec se izvale v kratkem gosenčice, ki se drže v kup-čekih. Do jeseni požro nekaj listov, sicer pa ne napravijo v istem letu posebne škode. Preden listje odpade, se gosenčice zapredejo v precej trden bel ovoj, kjer prezimijo. Ko nastopi spomladi toplo vreme in so sadna drevesa jzelenela, prično s svojim škodljivim delom in objedo drevo do golega. Vzemi toraj škarje, ki so nataknjene na drog, odreži z istimi vse take zapredke, poberi jih s tal, deni na kup in sežgi. Ako jih s škarjami ne moreš doseči, vzemi drevesno plamenico ali bakljo. Vzemi kos platna od kake stare vreče, zvij jo v klobaso, preveži tu pa tam z vrvico in namoči jo potem v žveplu, katero si raztopil v kaki stari kožici nad žrjavico in pusti potem, da se žveplo ohladi in strdi. Bakljo pritrdi potem na dolg drog, užgi jo in osmodi s plamenom iste ne le prej omenjena goseničja gnezda, ampak tudi suho sadje, ki je slučajno obviselo na sadnem drevju. V slednjem se nahajajo namreč glivice, ki povzročajo razne bolezni na sadju. Pred kakim poldrugim mesecem sem čital v nekem tukajšnjem političnem časniku, da se opozarja občinstvo, naj poskrbi da se poberejo in pokončajo do konca januarja vsi zapredki ali beli mešički, ki se nahajajo na posameznih borovcih in v gozdu, ker drugače se izvrši to na njihove stroške po drugih osebah. Ker je bilo lani mnogo in je letos še več takih mešičkov po sadnih drevesih, zdi se mi primerno, opozoriti mimogrede na zakon, tičoč se zatiranja škodljivega mrčesa na poljskih rastlinah. Državni zakon od 30. aprila 1870 pravi med drugim to-le : „Vsi posestniki, uživalci, najemniki so dolžni do konca marca vsakega leta, ali če občinski predstojnik dovoli odlog, do konca meseca aprila očistiti svoja sadna ali lepotična drevesa, svoje grme, svoje lesene plote in hišne stene v vrtih in vinogradih, na poljih in travnikih zapredenih gosenic, žužkovih zaleg in mešičkov ter pobrana goseničja gnezda sežgati ali kako drugače pokončati itd." Nato spravi vse, kar je padlo med strganjem z drevesa, na kup in sežgi, deblo in debelejše veje pa namaži potem z apnenim beležem, da pomoriš še ostali mah in lišaje in zapreš izhod mrčesu, ki se nahaja še v razpoklinah. Za mazanje debla in debelejših vej naj se rabi navadno onielo za belenje sten, tanjše veje in one, ki ni mogoče zlepa do njih, poškrope naj se če le mogoče s škropilnico za trte. Posebno tam, kjer prehaja deblo v vejo in veja v drugo, naj se dobro namaže z apnenim beležem, ker tam se navadno nahaja razen mrčes in njegova zalega. Po takem mazanju postane lubad gladkejša in mrčes ne najde na nji pravega zavetišča. Na vsak hI vode naj se dene 4-5 kg sveže ugašenega apna in doda še 1/4 kg modre galice. Za mlajša drevesa naj se napravi lug iz lesnega pepela in s tem namaže. V novejšem času priporočajo v to svrho dendrin ali v vodi raztopen karbolinej. To sredstvo ee da mešati z vodo v poljubnih množinah in se ne zgosti, zato se lahko ž njim drevo kar poškropi s pomočjo navadne škropilnice za trte. Preden se ga rabi, naj se ga v posodi, v kateri se nahaja, dobro premeša in zlije potem primerno množino v mlačno vodo. Za pokon-čavanje mrčesa in drugih rastlinskih zajedalk se priporoča vzeti 10 do 15 odstotno raztopino. Škropi naj se z njim pa le, dokler so drevesa še gola ali dokler niso še pognala. Na delo toraj, dragi kmetovalci, osnažite čim prej mogoče svoje sadno drevje, da bo rodilo debelejši, lepši in okusnejši sad h da se obenem izognete pogubonosnim posledicam, ki slede zanikernim sad-jerejcem. Naznanilo o napravi in porabi domače pijače z oziram no m\ vinski zakon. V paragrafih 2. —11. je določno navedeno, kako morajo vinogradniki in drugi pridelovalci ter prodajalci vina postopati, da ne pridejo s postavo v navskrižje. Posebno važna sta paragrafa 8. in 9., obsegajoča napravo in prodajo, odnosno porabo petjota in druge domače pijače. Glasom § 9. nov. vinsk. zakona ter glasom dostavka, člen III., mora vsakdo, ki je napravil petjot ali tropinščnico bodisi brez dodatka ali z dodatkom cukra, samo za domačo porabo, to naznaniti do 31. januarja pristojnemu županstvu, navedši množino narejene pijače in število družinskih oseb, ki pridejo pri porabi te pijače v poštev. Razen tega je na 'dotičnem sodu, kjer je taka pijača, napraviti neizbrisno znamenje križa (X) ter še napisati dotičnemu kraju običajno ime taki pijači. Županstva morajo napraviti posebne izkaze o naznanjenih posestnikih ter natačno izpolnjene izkaze predložiti do 15. februarja pristojnemu glavarstvu, da se pošlje prepis kletarskemu nadzorniku, ki potem zvršuje nadaljno kontrolo. Kdor opusti tako naznanilo ali vedoma napačno poroča, zapade občutni kazni in sicer do 200 K denarne kazni ali do 14 dni zapora. Enaki kazni zapade vsak pridelovalec in prodajalec vina, ki nima v svojih kleteh vidno obešenega vinskega zakona. Kdor pa prodaja petjot ali tropinšnico sploh in se ne ravna po predpisih §§ 6., 7. in ■8. novega vinskega zakona, se kaznuje z denarno globo 10 do 100 K ali z zaporom treh dni do treh mesecev, ali pa z obema kaznima obenem. V boljše pojasnilo bodi še povedano, da velja to le za pijačo, l