t # List 53. TI v lecaj XLVI1I. OS I I Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemaj pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pol leta 2 gld. 10 ki četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 31. decembra 1890 Obseg: Iz svoje izkušnje o matici. Kako divjake vzrojati? Hlevna toplota in goved. Razne reči in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Vprašanja íwospodarNk«* wtvarl. čujem peti v prvem panji matico. Pripravim panj, ka sem m svoje izkušnje o matici. islil vsaditi roj, ter čakam, kdaj da me razveseli, a moje čakanje bilo je zastonj. 27. junija zvečer nehala je peti matica kar Ko sem bral v „Novicah" članek Zakaj poginejo bode v drugič rojil. mi Dr ie bilo »M ïi dan znamenje, da panj ne zjutraj sklenil sem se več Ko mlade matice", spomnil sem se, da sem tudi jaz doživel prepričati, kaj da je vzrok, da matica ne poj pri svojih čebelah letos nekaj posebnega. Imel sem spo- oaprem panj, vidim hoditi mlado matico po satovji, a mladi namreč dva panja posebno v skrbi in upal dobiti stolpičke vidim pa vse razdrte ter matičino zalego po od njega zgodnje roje i pomladi. Kmalu spomladi vže v konča bil panj še močan da mu ne bilo začetku pril bila sta moč čebel in prav sitno se mi je Grad« zdelo pustiti ju za štirnajst dni ter oditi v škim vajam ? katere so se začele zad škodovalo, ako bi bil mi dal v to siliti, in sicer tako le: iz katerega sem vzel osem še en roj, sklenil sem ga Vzel dni sem iz onega pania poznej ísem ime komu dni aprila ter trajale do 11. maja je zdelo vže iz tega vzroka izročiti v oskrbovanje. v » Ko sem se po končanih vaj je seveda prva pot k čebelnjaku hip prepričal, da se nisem po nepotrebnem bal za svoje Posebno sitno se mi stolpički, ter ga dej roj en t s v panj j je bila sama matica meneč da jo prisilim s tem, da roji eljem sem opazo ko so obsedle čebele stolpičke, ter jih al vrnil domu bila mi da jih m&tica ne pokonča. Ko poslušam zvečer v mraku sem se na prvi v čebelnjaku, začujem peti zopet ono matico, katera je dan popřeje vže utihnila. Sedaj, menil sem, imam go ljubljenke čebele Panj dobil sem v slabemu stanu, tovo drugi dan roj, a ko pridem zjutraj pred čebelnjak, Slabo vreme v začetku maja izpraznilo mi jih je skoraj, vidim v svoje začudenje zopet pokončano matičino za- skrb obračal sem posebno na zgoraj omenjena panja lego na panjevi bradi. Iu ko odprem panj, vidim vse Pridno sem jima dajal medu, a vzlic dobri postrežbi ju stolpičk le nisem mogel pripraviti do rojenja, začetku junija le toliko opomogla, dej Kaj naj pa sedaj storim, mislil sem er sta se pa v da sem jima mogel vzeti roje, sklenil sem narediti 9. junija umeten roj Roj si. Ker sem vedno menil, da morebiti le prisilim panj do rojenja, storim prihodnji dan zopet ravno tako, kakor zalege sem storil že enkrat. L sem zopet matičine prenesel sem potem v kake pol ure oddalj čebelnjak, ter jo dejal v panj, pa zopet zastonj. Pustil sem sedaj panj se svojem mestu. prav dobro ponašal, a starca pustil sem na pri miru ter čakal, kdaj mi bode rojil drugi panj. Radoveden sem pa bil, koliko zalege (stolpičkov) ima drugi panj. Pogledam ga, a osupnem, kajti samo enega pustil sem Ko sem pregledal čez osem dni panj, iz katerega sem vzel roj, zapazil sem matičine stolpičke deloma še siromaku. Razum se, da tudi od tega panja nisem Seda! čakati mi e pričete, deloma zadelane po satovji. bilo drugega roja. Ko vidim, da se mi je v prvem panji dobro sponeslo, storim tudi še z drugjm panjem tako, mogel več pričakovati druzega roja. Sedaj opazoval stiu samo, kdaj da se matica opraši, da začne zastavljati zalego. Večkrat sem opazoval pri čebelnjaku, a nisem kakor sem storil s prvim. 14. dan i 24. junija, za bil srečen i da videl, kdaj da je bila pri prašitvi. 418 Nekaj dni poćem grem gledat v panj, če ni more- niso hitro spomladi, gre in izkoplje semena in tako biti že kaj zalege v satovj Ko tako ledujem sat za uniči vse. Zemlja mora biti za divjake dobra, sicer ne satom naletim kmalu na matico. Ne malo pa osupuem , morejo tam vzrasti krepki, mladi divjaki. Sejati moramo ko jo vidim siroto brez peroti prehajati se po satovji. redko, ker tako dobimo divjakov 9 kateri imajo mnogo Čudno se mi to zdelo, in panj j menil sem, je izgub- korenin ter rasto hitro. Zatoraj svetujemo jeseni zemljo ko ogledujem dalje, kar zagledam v satovj 60 80 % globoko prekopati ali rigolati in pognojiti z ubilo jajčec. Sedaj sem se šele čudil, kdaj da se je ma- dobrim, močnim kompostom, ki se razstrosi po vrhu. tica plemenila ker to opravi vselej pod mil:m nebom Kedar greš sejat, naredi 10 globoke jamice po na planem, nikdar pa ne v pauji Sedaj pa je 50 60 C m narazen. te jamice položi peške, pritisni a poklada zalego. Bil sem za trdno prepričan roti je i jo čebele lastnega panja > » *----o—--- zgubila peroti na svojem povratu s prašitve da so jih z roko in pokrij 3 % na debelo s kompostom. Takšne drevesnične gredice treba potem večkrat opleti iz z raz- grabile ter jo pale peroti. redčeno gnojnico politi j to pa tedaj 7 kadar so dre- tu ni bila nikakor vzrok bil sem za trdno prepričan kaka zaostala matica ker da ni bilo nobeue v panj Ker matica brez peroti ni za rabo pri rojenji bil vesa nekoliko porasla. Vlage jim ne sme nikoli manjkati. Kdor jim hoče še bolj postreči, naj med drevesne vrstice ali sploh med nje vrže nekoliko kratkoslamnega, je toraj dotični panj obsoj v smrt Neizrečeno pa sem se zopet čudii napol sprhlega hlevnega gnoja. Ta ohrani drevescem ko sem, jema- vlago tudi ob hudi suši, plohe jim ne škodujejo veliko, joč satovje iz panja po končani paši zapazil zopet lepo sploh pa imajo zmerom dovolj hrane. Če smo tako rav matico s perotirni na mestu one brez peroti v panji nali, ničesar zanemarili ) potem so vže enoletni divjaki, Raznme se kraljica hitro so izkušnje da čebelam v panji tako pohabljena ki so vsekakor več vredni nego dvoletni, za presajanje bila po volji ter so si izredile drago, kakor v drevesnico. Slabejša enoletna in zdrava drevesca pa mele mlado zalego o panji. Toliko iz svoje treba izruvati, ob koreninah obrozati, deblo jim pri- Mercina, po domače Krivčev Kako divjake vzrejati? krajšati in jih tako presaditi v dobro rigolano in pognojeno zemljo, to pa v vrste, v katerih stoje drevesca 6 CL drugo od drugega, vrste pa morajo biti narazen Sadjar mora pred vsem skrbeti, da dobo krepkih 70 %. črešnj so zreli odpadli. slive, orehe kaže saditi precej, kadar Še enkrat ponavljamo resnico, da moramo pred zdravih divjakov. Če ti niso zdravi, dovolj mo^ni, dobro vsem skrbeti za zdrave in močne divjake, ako hočemo zakoreninjeni, ne premladi, ne prestari za požlahtnjevanje, vzrediti lepih visokih dreves, kakeršnih nam sedaj živo ne ~ —---U / m- dobimo nikoli lepih in visokih dreves. Podloga ra- manjka. Divjakov je pa najbolje dobivati le iz pešek. zumnemu sadjarstvu so dobri divjaki. Te vzrejamo naj- Skrbimo toraj za to. Na majhnem prostoru na vrtu vz bolje iz semena clerce v njem sme biti pikro i vrstah. Semena Seme mora biti sveže in kalj belo in » redimo lahko vsako leto po tisoč divjakov. Ako jih po in sladkega okusa, nikakor pa ne cepimo in presadimo, imamo v kratkem lepih mladih gnilobno. To velja o vseh naših sadnih dreves. In teh smo potrebni, da stara onemogla drevesa nabiramo lahko, kadar pripravljamo nadomestimo z novimi, čilimi ter prazne prostore za- za sušilo, kadar ga tolčemo ali uživamo. Tropine sadimo z rodnim drevjem ! treba večkrat skozi sito presejati dokler ne ostanejo sama semena ali peške. Tropinam, katere smo sušili na ne kaže izbirati pešek, ker jih je mnogo uže ne peči, kaljivih. Zelo lepih in znažnih pešek dobimo, ako jih po obedih ali kedar jabolka in hruške režemo za su- Hlevna toplota in goved. Dobro pleme, krma in strežba vplivajo vzajemno senje devamo na stran. Nekateri sejejo kmalu po pre- na srečen uspeh pri živinorejstvu Kdor kaj za- šanji peške s tropinami vred. Tega ni svetovati j ker nemarja » doseže smoter deloma, včasih pa trpi tudi se posreči delo. Navadno zvabijo tropine škodo. Zapravlja namreč kapital, krmo malokedaj toliko miši, da požro vse peške. Jeseni in prvi zimski je toraj velike previdnosti delo Treba čas nabiraj sadjar pešek. Da ostanejo kaljive, vloži jih trpi, to jej mora nadomeščati in popravljati krma Ker žival vsled slabe strežbe , ako v zaboje plastoma zemljo, s peskom, s prstjo ali s stolčenim * zaboj zakolji potem 1 ljem nečemo, da nam shujšava, ampak da zmerom porabna. draža je globoko v suho Škoda vsled slabe strežbe je tem veča čim , da ne morejo miši do njega izkoplji zaboj in posej peške brž, ko je Rano pomladi krma in živalski proizvodi mleko, surovo maslo, meso vreme ugodno itd. Slaba strežba in po tem takem neusmiljenost proti Če se kažejo vže cime, zadnji je čas, da poseješ peške, živinčetu je toraj draga reč Sploh pa so peške od krepkih in trdnih drevesnih vrst boljše mimo vseh drugih. Na suhem hranj cimijo brez odej Zatoraj pripada tudi v področje živiuozdravnikov 9 peške priporočati skrb za dobro strežbo domače živine Naj malokedaj precej spomladi ; kožica je torej povsod, kjer jim prilika nanese, pogumno povzdig tako" izsušena, ďa se ne da precej premočiti. Sedaj misli nejo svoj glas posameznikom, pa tudi v občinstvu nevednež f da takšne peške sploh ne bodo cimile y ker korist. 419 Po tem jo ozirati ae na hleve, ki so povprek pre tesni in prekratki, sivina je edaj bila ekdaj Žal da še nov čas ploh veča, nego je eve zidajo pre- kratke. Tako je težko hleve snažiti, in živali pogosto leže v agi in mokroti. Govedi je oboje nevšečno trpi posebno od mokrote, če je mrzlo; kajti mokrota, katere se dlaka navzame, začne po živinski gorkoti pre- hajati v puh Pri tem pa gre mnogo živinske gorkote v zgubo, katero mora žival zalagati s tem, da več krme použiva. Od te krme pa nima posestnik nobenega haska. Sploh pa mokrota ne ugaja zdravju živali. Mokri hlevi, vlažna ležišča škodujejo zdravju in manjšajo korist, katero bi sicer imeli od živino!ejstva. Kriva je pa misel, da mokri hlevi več gnoja dajo; množina in dobrota gnoja je zavisna od krme, ki se živini polaga, in od stelje, a ne od mokrote v hlevu. mogcče najbolj izkoristiti suha ležišča ter naj Kdor hoče kolikor svoje živali, on jim naj debelo nastilja, ali če skrbi nastelje za nima dovolj, naj tako hlevni pod nagne, da bode gnojnica odtekala in bode mogoče vsak dan gnoj pokidati. hlev konj o 12 Izkušnj bolj mr Jako važno v isto svrho je primerna gorkota v i. Goved sicer ni tako občutljiva proti mrazu kakor Vendar se najbolje počuti pri temperaturi 10 do in tedaj použito krmo tudi najčisteje prebavi. učij živali potrebujejo tem več h čim imajo v hlevih. Kadar temperatura leze pod o R. tedaj je treba pri vsaki stopi 7% več o po kladati. Kadar pa gre kvišku temperatura od 8 0 do 13 tedaj pa se lahko 2 do 3 °/0 manj poklada. Ti učinki so tako važni. da Jih tudi navadni kmetovalec ne more čisto prezirati, ako noče velike škode trpeti. do 12 dobro ugretih hlevih, kjer temperatura kaže o R. dobivamo od živali stalno enakih koristi. Kedar pa žival v ali tudi za polovi risti kakor sicer. hlevu zmrzava, potrebuj za tretj Kajti krme velik da nam daje enakih ko del krme se prebavi za narejanje toplote. Ako pa zmrzavajoči živini ne pola gamo zadosti krme, tedaj nam pa h jako suhe, mršave živali da se do ša. Pridejo iz zime sv. Janeza komaj zopet popravijo. Da ob takih razmerah gospodarstvo ne more prospevati, čeravno se kmetovalec mnogo trudi in veliko ščedi. to endar umevno. Vendar, da nas prav razumejo, opomnimo, da temperatu tatel j ne sme biti previsoka, nikakor ne 14 ali 15 je to škodljivo. Prava mera velja tudi tukaj o tudi ., ker dobro zaprtem hlevu naj bi vedno obešen bil kak termometer zgniti zkrojiti. Najpripravuejše je, ako se na dobro natlačena tla nameče dobro ped debelo prsti, na katero pridejo potem odpadki iz klavnice. Kadar so odpadki kakih 14 % visoko uakopičeni, pride na nje zopet plast prsti, potem zopet odpadki itd., dokler ni kup i'/ 2 metra visok. Namesto prsti se porabi tudi lahko pepel, cestno blato in žaganje. Najboljše je pa, ako se prsti primeša malo neugašenega apna, ki te tvarine hitro razkroji. Dobro je tudi, da se kup večkrat prebode s kako debelo palico in potem z gnojnico po- dobro pre- lije. Ako tak kup vsaj vsaka dva meseca mešamo in prekopljemo, dobimo kmalu prav dober gnoj ki je izvrsten za travnike in sadna drevesa. Tak gnoj je takrat za rabo, kadar so vse tvarine uže dobro zgnile in se razkrojile, kar se prav lahko spozna. Dobro je pa, da se ne napravi nikdar en velik kup, ampak več malih ker potem odpadki veliko laže in hitreje zgnijejo. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 238. Pri mojem obrtu imam peč, v kateri veliko in močno kurimo. Rabim pa premog, ker so drva tu pri nas zelo draga. Dasi dam peč večkrat prav dobro zamazati, vendar maža prav kmalu odleti, in premogov dim vhaja v delalnico ter delavce nadleguje, da mnoge prav hudu boli glava. Ali je kaka maža, ne odletavala? Ker dajete na razna vprašanja odgovore, prosim, ustrezite tudi meni, dasi to ni kmetijsko vprašanje, a z odgovorom bodete pa vendar le marsikateremu gospodarju ustregli, posebno pa meni. (R. K. v L.) Odgovor : Prav radi Vam ustrežemo. Maža za peči, ki vzlic hudi vročini vendar ne odpada, naj bo takole sestavljena: Vzemite kaki dve pesti veliki kepi ne- prema8tne ilovice ter vgnetite vanjo eno polo sivega. grobega pivnega papirja, ste ga poprej uamočili v mleku. Gnetite toliko časa, da se papir dobro pomeša med ilovico. Kadar ste to naredili, primešajte še 20 soli in 20 9j železnega vitrijola ter toliko mleka, da se da zmes mazati. Ta maža je za železne peči, a ravno tako za lončene 5 zarad lepšega je potrebno čez to mažo še enkrat mazati z drugo, ki se naredi iz enega beljaka in iz toliko drobno stolčene krede » da se na pravi lepa bela maža. Kadar je maža suha, obdrgnite potem s suho ruto prav dobro lončeno peč. Vprašanje 239. Izvolite mi sporočiti v „Novicah", kako naj ravnam s trtami, katerih mi bode gotovo mnogo zmrznilo letošnjo pri nas nenavadno hudo zimo. (S. G. v G.) Odgovor: Splošnega pravila, kako ravnati z zmr-* Ako hočemo iz živinskih odpadkov v klavnici zlimi trtami, ni mogoče dati, ker trta je lahko oškodo- napraviti dober gnoj, moramo iz njih narediti mešan vana različno. Ako so trte že po zimi zmrznile, kar je Razne reči. gnoj ali kompost. Ako za gnoj j koristile te tvarine kar tako porabili še primeroma dobro, da se škoda nekoliko popraviti polju in travnikom malo, ker spomladi s pravilno režnjo. Veliko slabše je pa, če trti vsak gnoj, ki naj bode dober, mora, kakor je vsakemu škoduje spomladanjski mraz, kadar je uže obrezana » 430 kajti tu so z režnjo ne da nič opraviti Pri režnji trt, lično m -s; ki so bile oškodovane po zimskem mrazu, gledati na tobaka pridelajo tudi na Sumatri in na to dalj da se kolikor mogoče rešijo, da se morejo potem razvijati. Seveda ni pravilna režnja edi nekaterih Moluških otokih. Turški tobak ima mej vsemi tobaki posebno vred sredstvo nost. Kar je Havana za cigare, to je turški tobak za v takih slučajih ; izkušen vinogradnik edin lahko pravo iuie in cigarete. Turškemu tobaku perje je tenko, boj pogadi. Pri poškodovanj reč veliko težavnejša glavna po pomladanskem mrazu je rumena in duh prijeten Fi žilice v perju dopuščaj Kadar so uže po zimi tudi fino rezanje. Mej vsemi turškimi tobaki na prvem očesa, zapreči spomladanjski mraz, da se ne mestu je macedonski tobak, pridelaj ga na leto do 5 zvijajo stranska očesa, in tako gre up za kako letino riiilij ok ali 113.000 centov. Polovico prodaj na po vodi. prihodnj glavna tem leto slučaj Ako je Je kušati vsaj les vzgojiti za Dunaj Pariz in London. Jedrenski tobak je nekoliko pomladanjski mraz poškodoval močnejši od macedouskega, in pridelajo ga na leto do očesa 7 dobiti je s stranskimi očesi vendar še a gOO centov. Tudi Tesalski tobak na dobrem gla nekaj letine. Vrhovi mladih poganj so lahko zmrzli Malej Aziji v Trapezuntu raste Samsun in Bafra ki odnii deli pa še živi tem slnčaji je skrbeti, da se \Q radi 8Voje ljubkosti vrlo čislan, in pridelaj ga na prikrajšajo stranski poganjki, kateri se razvijajo ? kajti leto do 100.000 centov Siriji pridelajo na leto do če ojimo malo pa močnih trt, dobimo pridelek še 50.000 centov, in od tega se poglavito „Latakia v Ev to leto in les za drugo leto Kar rzlega, to seveda r0p0 izvaža. Mej turške tobake postavljajo tudi hrce- govski tobak, od katerega prihaja samo do 10.000 centov je vse odstraniti ; zaradi tega dobi trta nepravilno obliko katero ji je šele drugo ali tretje leto mogoče popraviti. v trgoviuo. Najboljša vrsta je Trebinjski tobak. Mej evropskimi državami zavzema v proizvajanju najglavnejše mesto Avstro-Ogerska. Poduène stvari tobaka imamo monopol tobaka od Avstrij 1670. a v Ogerskej s ce- Avstriji je proizvela Zemljepisni in narodopisni obrazi sarskim patentom od 1850. Tirolska 1880. 1. do 40.000 centov tobaka, a Galicija in Bukovina istega leta 53.000 metriških centov. Ogerska Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 205. Tobak v Aziji. Podelavanje tobaka v raznih nad je 1880. 1. proizvela Ogerske se na leto izvozi 600.000 metriških centov. do 40.000 metriških centov tobaka Italijo. in to Poprej na Francosko, v Holandeško v rajih » Belgijo in leta sta tudi Hrvatska in Slavonska pridelali na leto do 25.000 metriških centov tobaka, a danes ga menda nikjer več ne sade Največ tobaka so Mej azijskimi tobaki zavzema prvo mesto tobak z pri(ielavali v Krajini, kj Manile; more se s svojo dobroto vanskim. Tobak ta je vrlo močan meriti s samim Ha aromatičen ter za cigare vrlo prikladen Na leto ga pridelaj do 250.000 voljeno je v Avstrij er je vse do ne davnaj bilo do-vsakemu brez davka saditi tobak, Obrt tobačna tvornic i in Ogerskej dobro razvita. Avstrija ima 28 v katerih dela do 23.000 oseb, in Ogerska ima centov. Kakih 100.000 centov ga izvozijo v Španjolsko, 1Q tvorûic in do 12.000 delavcev in delavk. Leta 1880 ostalo množino pa podelajo na otoku v cigare in cigarete. Tu im jo tri velike tvornice, kier dela do 20.000 so podělali v Avstriji: žensk. Četrta tvornica z 2000 možaki nareja cigarete, tujega tobaka 68.285 metriškik centov, Jeden delavec naredi na dan do 3750 cigaret in dobi domačega tobaka 314.679 metriških centov » zato gld vseh tvornicah narede na leto do 1200 mi- Napravili so 1880. v Avstriji : lijonov cigar. Španjolska vlada je uveia na otoku tobačni monopol, in morajo jej vsi gospodarji prodati to- tobaka za nos 21.823 metriških centov, bak za ustanovlj ceno. Gotove cigare prodaj vlada sakega mesca na javnej dražbi Ker na Manili možaki in ženske kade, zato se na dražbi morajo založiti naj-preje domači kupci, in često se pripeti, da tuji kupci ne morejo toliko kupiti, kolikor bi radi. Izven dražbe ne prodaje gosposka nobenemu več kot po 1.000 cigar na enkrat a kdor želi imeti več cigar i pošlj v prodajalnico toliko ljudij, kolikor tisočin cigar želi imeti 1000 cigar stane na Manili do 20 gld. Na otoku Javi pridelajo do 400.000 centov tobaka za domačo Polovico izvozijo, drugo polovico podelajo porabo. Tobak za izvožnjo je slabejši, pa ima finejše perje, ki je zato na vso moč prikladno za cigarete. Pri- rezanega tobaka 245 592 metriških centov, cigar 867,887.556 komadov. Istega leta so podělali v Ogerskej : tujega tobaka 31.625 metriških centov, domačega tobaka 115.585 metriških centov In napravili so: tobaka za nos 9.000 metriških centov, rezanega tobaka 110.000 metriških centov, in cigar 698,446.253 komadov. i Čist prihodek monopola bil 1880 v Avstriji 41,485.635 gld., a v Ogerskej 17,479.183 gld 421 Francoska proizvaja na leto 150.000 metriških novim letom stopi za naš kraj in za boriško centov tobaka, a v kulturi in podelavanju tobaka jej ni občino lastna delavska bolnišna blagajna s sedežem v v Evropi para, v tem jekot uzor vsem ostalim državam. Železnikih v javnost in delovanje; s tem je vstreženo Največ tobaka pokupi Francoska na Havani, kjer ima na dve strani, Ločanom iu tudi našim ljudem. Le ena dva dobro plačevana vradnika, de se more tem bolje željn pa je sklenjena tudi s tem, da bi namreč dobili zanašati. V Nemškej je kultura tobaka jako razvita, ga pridelajo na leto do 500.000 metriških centov. Tu Mej kmal tudi lastnega zd r£tv L ika. dokler je in bo zdrav- niški naraščaj tako pičel, bomo menda mi m z nami nemškimi tobaki je Falški najboljši. Holandiji pride- vred tudi mnogi drugi kraji naše dežele tega zastonj lajo malo tobaka, pa tudi ta ni kaj fin, toda perje mu pričakovali. je gibko, in zato je vrlo prikladen za cigare. Holandija uvaža izredno mnogo tujega tobaka in ž njim kupčuje. Ljudsko štetje za našo občino se prične koj dan januvarija, in se bo vršilo po naredbi c kr. okr. gla- Belgiji pridelajo do 3 miljone kilogramov, uvozijo pa ga do 10 miljonov kilogramov. varstva v krčmi gosp. Mih. Taler-ja v Sred. Železnikih. Aogleškej je prepo- pred 20 in vedano tobak saditi, ali je zato trgovina in fabrikacija pred 10 letmi opravljal se je ta posel v tobaka vrlo razvita. V Italiji pridelajo na leto do mi lijonov kilogramov tobaka. Ruskej pridelajo na leto 47 milijonov Trgovina s tobakom je tu slobodna spodnji sobi šol. poslopja, kar se je sploh odobravalo. Vsem bralcem „Novic" srečno, zdravo, zadovoljno in blagoslovljeno Novo Leto! Na svidenje tudi še za- ali 1847. je prepovedala vlada fabrikacijo tobaka na naprej t L. drobno, zato da povzdigne veliko tvorničarstvo. Srbiji tudi sade tobaK, najboljši raste pri Aleksincu. Na leto pridelajo v Srbskej do 1 milijon kilogramov. Grška pa je še le v novejšem času začela skrbeti za vzgoj tobaka, Iz Ljubljane kr deželna vlada je na- znanila vsem c. okrajnim glavarstvom in mestnemu in danes ga uže pridela več kot 4 milijone kilogramov. Večino tega tobaka izvozijo v Avstrijo. (Dalje prihodnjič.) magistratu, naslednji razpis vis. c. kr. trgovinskega mi nister8tva: Visoko c. kr. trgovinsko miuisterstvo je bilo naprošeno, da bi izjavilo, da je brez posebne obrtne dovolitve dopuščena trgovina s posameznimi tiskovnimi , ki so namenjeoi zgolj potrebščinam obrtnim in izdelki Naši dopisi. Železnikov > 28 decembra. (Raznoterosti.) prometnim ali domačim in družabnim tičnih pozvedeb ugodilo je visoko c. nister8tvo prošnji sporazumno z podlogi do trgovinsko mi e več let opazujemo zlasti jasenski čas, da se ljudski pregovori naslanj mnogokrat na skušeno resnico in da naj ljudj če je moč kolikor toliko jemljejo na visokim c. kr. mini-8terstvom za notranje reči. To se naznanja c. kr. okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu) vsled razpisa vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne avgusta nje ozir. Tako n. pr. velja praznik sv. Lukeža kmeto 1890. valcem za opomin j naj repo spravljajo nemudoma domu. In res, kedor je ni imel letos takrat še poruvane, v velikej nevarnosti je bil, da mu bo ostala pod snegom. Tudi slabo vreme v dan sv. Uršule, (kakor je bilo letos), nam je že dolgoleten resnični prerok, da bo z pripravljanjem stelje šlo zelo trdo in težavno onim; ki si je že št. 23 919, ter opozarja na ukaz, ki je bil prijavljen v državnem zakoniku z dne 12. avgusta 1890. št. 166 in dne 12. avgusta 1890. 1. v uradnem delu čas- s tem pristavkom, da bode v nika „Wiener Zeitung", onih mestih ali okrajih, v katerih so državna policijska oblastva ? oblastvo, ki napravi obrtni list, moralo elej » popred niso pripravili. Le preres je bilo letos to. V dan 22. oktobra dobili smo prvega snega v tolikej obilici, kadar spiše tak obrtni list, to naznaniti državnemu po licijskemu oblastvu. Trgovski in obrtniški zbornici je c. kr. trgo C. kr da na mnoga mesta, zlasti po hribih, ni več skopnil. vinsko ministerstvo naslednje javilo : Dvojni slabi nasledek je imelo to : stelja je ostala pod ministerstvo je z dopisom z dne 22. maja 1890. snegom, paša pa je bila tudi ustavljena, in tako bodo 18.437 prijavilo trgovski in obrtniški zbornici, da je od finančno štev. ljudje obilno pridelano klajo tudi lahko porabili Zopet izpiskov iz znamčnih vpisnikov, ki jih spisujejo trgovske potrjeni pregovor: „kader veliko klast (če je obilno in obrtniške zbornice, plačevati v tarifni postavki 116 lit krme), je malo klast (bo krme primanjkovalo) dan a, bb zakona z dne 13. decembra 1862. zaukazano novembra smo imeli pri nas hudo gromenje in bli- pristojbino 50. kr. za vsako polo pod isto postavko skanje. Pregovor, da se s tem poletje povračuje, se pa pristojbinske tarife spada potrdilo trgovske in obrtniške ni hotel popolnoma vresničiti. Sicer je sledilo še ekaj zbornice na znamčnem izvodu, ki se vrne stranki s cer prav lepih in jasnih dnij, prot Adventu pak smo dobili tifikatom. Od izpiskov iz centralnega znamčnega vpisnika novi sneg, in ta leži še zdaj. Kedaj ga bo konec, ne je po tarifni postavki 116, lit, a, aa plačevati kolkovine vemo; za ta čas je za naše kraje, in sploh za polja gld. za vsako polo. Podob znamk, katere se vlože pri tudi potreben le spomladi naj ne bi nagajal predolgo, trgovski in obrtniški zbornici, ni kolekovati. — V včerajšnji seji občinskega sveta ljubljanskega spominjal se je župan Grasselli umrlega občinskega svetovalca Josipa Tomeka, na kar zbor svoje sožalje izjavlja. V tej seji se je sklenilo : obrniti se do šolskega (blastva s prošnjo, da bi odredilo, ako se strinja z mnenjem občinskega sveta, da bi se na tukajšnjih ljudskih šolah in na c. kr. vadnici pouk v zimskem času začel še le ob 9. uri ; nasvetovati za člana volilne komisije trgovske in obrtniške zbornice podžupana Vasa Petiičiča. Občinski svet rešil je več poročil vodovodnega direktorija, katerih najvažneje je bilo navodilo za vodovodno knjigovodstvo, katero se bode pa konečno še le v prihodnji seji rešilo. Občinski svetovalec dr. Majaron poročal je v imenu policijskega odseka obširno in temeljito o reorganizaciji mestnega redarstva in je nasvetoval o tej za naše glavno de-želno mesto jako važni stvari naslednje: A. Slavni občinski svet naj sklene: § 1. Ozemlje mestne občine ljubljanske razdeli se za službo policijske straže v pet policijskih okrajev in ti so : I. okraj notranjega mesta, II. okraj Dunajske ceste, III. okraj Peterskega predmestja, IV. okraj Kar- lovškega predmestja, V. okraj Krakovega in Trnovega. & < § 2. Vsak okraj ima svojo stražniško postajo, iz katere se po njem opravlja redna služba. § 3. Postaji I. okraja kot glavni postaji podrejene so ostale postaje kot okrajne postaje. Glavna postaja vodi službo po vsem ozemlji in preskrbuje okrajne postaje s stražniki § 4. Ustanovlja se 36 stražniških služeb in sicer za 2 vodji straže, 10 stražnikov I. vrste in 24 stražnikov II. vrste. Ustanovljata se tudi službi dveh detektivov. § 5. Naslednje službe so stalne: službi detektivov, službi stražniških vodij ter službe stražnikov I. vrste. Ostale službe pa so začasne ali stalne. Kdor jedno leto povoljno služi začasno, tega je moči stalno namestiti. § 6. Stražniški vodja in detektiv ima pravico do letne plače po 450 gld., stanarine po 50 gld. in petletnih doklad po 20 gld. — Stražnik I. vrste ima pravico do letne plače po 400 gld., stanarine po 40 gld. in petletnih doklad po 15 gld. — Stalno nameščen stražnik II. vrste ima pravico do letne plače po 365 gld., stanarine po 40 gld. in petletnih doklad po 10 gld. — Začasno službujoči stražniki dobivajo po 1 gld. mezde na dan. — Vsak stražnik dobiva naturalno obleko in obutev. Detektivom pristoja za obleko pavšal letnih 50 gld. — Na predlog mestnega magistrata dovoljuje občinski svet nagrade tistim stražnikom, ki se najbolj odlikujejo. § 7. Vsi neoženjeni stražniki imajo v stražarnici vkupno stanovanje, a zato se jim ne plačuje stanarine. § 8. Samo jedna tretjina stražnikov sme biti oženjenih. Ženiti se sme stražnik v izrednih slučajih in kadar mu to privoli magistrat. § 9. Vsak stražnik mora se pokoriti službenemu navodu in disciplinarnemu redu. § 10. Sedanje stražniške službe se vse razpuste, razun službe nadzornika mestne straže, katera ostane neizpremenjena. B. Mestnemu magistratu se naroča: 1) naj takoj razpiše vseh novih 38 služeb z dodatkom, da morajo zanje prositi tudi sedanji stalni stražniki, 2) da takoj natančno omeji policijske okraje ter določi kraj okrajnim postajam ali stražnicam in načrt predloži občinskemu svetu v odobrenje, 3) da potem zveze vse stražnice s telefonom in preskrbi primerno stanovanje za, stražarnico, 4) da izgotovi do 1. marca 1891. 1. načrt službenega navoda in disciplinarnega reda za policijsko stražo in ga občinskemu svetu predloži v odobrenji. Po obširni razpravi, katere se je več občinskih svetovalcev vdeležilo, sprejel je občinski svet nasvete policijskega odseka. — Iz deželnega odbora. Ogledovanje mrličev po deželi, katero ima namen preprečiti, da koga še živega ne pokopljejo, in na dan spraviti vse one slučaje, v katerih je bila smrt nenaravna, se bode v kratkem pa c. kr. deželni vladi v Ljubljani s posebno naredbo uredilo. V prvi vrsti bode treba dobiti pripravno osobje t. j. takili ljudi, ki poznajo dovolj svoj posel. Zaradi tega se bode v stolnem mestu ustanovil poseben tečaj za mrliške oglednike, kateri bode trajal najmanj štiri tedne. V tem tečaju pa se bode poučevalo o poznanji bolezni o navidezni smrti, posilni smrti in smrti po nalezljivih boleznih, o postopanji pri navidezni smrti in pri naglih nesrečah. Prostore za te tečaje bode dal deželni odbor v deželni bolnici na razpolaganje. Tako poučevanje bo brezdvomno imelo dobre posledice in se bode občinam posel glede za ogledovanje mrličev, katero jim naklada zakon z dne 30. aprila 1870, drž» zak. št. 68 nekoliko olajšal. Deželni zbor je v svojem zadnjem zasedanji deželnemu odboru naročil, da izposluje pri visoki c. kr. deželni vladi, da se za vse od trtne uši napadene in okužene vinograde takoj odpiše davek, ter da visoka vlada izvoli zagotoviti desetletno oproščenje davka za vse vinograde na novo z ameriškimi trtami nasajenimi. Deželni odbor je uže storil potrebne korake v tem oziru in je upati, da bo visoka c. kr. vlada blagohotno uvaževala sklepe deželnega zbora, ki so za kranjske vinogradnike zelo velikega pomena. Deželni odbor je imenoval članoma okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico: Vinka Ogorelca, posestnika in deželnega poslanca na Škofeljci in Jerneja Tonija, posestnika na Igu. Da se sadjereja na Dolenjskem pospešuje, je deželni odbor vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na G-rmu pozval, naj naroči cepiče debelih Vipavskih marelic in ringlotov ter da naj vodja šole ob nedeljah in praznikih v sosednjih krajih ljudi poučuje o cepljenji marelic in ringlotov. 423 Znano je s kako dobrim denarnim uspehom delu- NaglÊ smrtt Pogreba rajne gospodičine An jejo na Gorenjskem sirarske zadruge. Da bi pa sir tonije^U^ušar, katera Je 7 a srčno kapjo nagloma dobil še večjo veljavo po umnem izdelovanji, je deželni umrla, hotela se je vdeležiti tud' hišna posestnica gdč. odbor c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani dovolil 100 gld. MjPa v lin. Ko se hoče uvrstiti med pogrebce, omahne v svrho, da pošlje jednega mladeniča iz Gorenjskega in^se zgrudi na tla. Prenosó jo v stražnico bližnje mestne na Tirolsko, umnega sirarstva se učiti. Ker je na Kranjskem dosedaj primanjkovalo takih zdravnikov kirurgov, kateri bi se bili izvežbali v ka- hiše 5 jer jej urno poklicani duhovnik v naglici podeli zakrament svetega poslednjega olja ; pa i je bil tudi brzo na me-»tu, mestni zdravnik konstatuje, da je kem operacijskem zavodu, je deželni zbor za ustanovo umrla za srčno kapjo. namenjeno slovenskega jezika veščemu doktorju vsega Umrl je v Neapol ji dne 27. decembra sloveči zdravilstva, zaradi obiskovanja operacijskega tečaja na starinoslovec Henrik Schliemann, star 68 let. Ime nje kakem avstrijskem vseučilišči, dovolil iz deželnega zaklada znesek 350 gld. za leto 1891. in enaki znesek tudi za leto delil dr. 1892 To ustanovo je deželni odbor po-Defranceschiju, bivšemu sekundariju v deželni bolnici, ki se je zavezal, da bode po dovršenem govo postalo je imenitno vzlasti po njegovem srečnem izkopavanji dragocenih starin na kraji nekdanje Troje v Itaki in Mikeni. operacijskem tečaj v deželi Kranjski izvrševal zdrav Novičar iz domačih m tujih dežel. niško prakso in če bode treba, tudi vstopil v deželno zdravstveno službo. Dunaja ; dne 30. decembra. Dunajski uradni časnik „Wiener Zeitung" priobčuj zakon i po katerem Vsled naznanila c. kr. deželne vlade za Kranjsko prevzame država obrat Tržaških pristaniških tirov, in določilo se je skupno povračilo za vsakega priprežnega zakon o podaljšanji veljavnosti zakona o lokalnih že-konja in za vsak kilometer za dobo od 1. januvarija leznicah ; potem razglas ministerstva za deželno brambo do 31. decembra 1891 carji. za vojvodino Kranjsko z 9 kraj- in trgovinskega ministerstva s katerim se razglašata na podstavi nastanitvenega zakona za čas od dne Čitalnica ljubljanska priredi danes zvečer v društvenih zgornjih prostorih s sodelovanjem vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn ..Silvestrovo veselico", te. tarife januvarija 1891 do konca leta 1895. veljavna sta narinska tarifa in uvrstitev občin v desetero azredne tem zglasom pride tudi Ljubljana v višjo Telovadno društve ,,Sokol" bode imelo občni tarifo 1891. ob 8. uri zbor v ponedeljek dne 5. januvarija zvečer v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Božičnica v Liclitenthurnovi dekliški sirotišnici Češki deželni zbor bode začel zopet zborovati dne # • januvarija tirolski pa dne januvarija se je 28. t. m prav Nižeavstrijski deželni zbor je načrt zakona o zem ljiškoknjižni vknjižbi na podlagi zasebnih listin v ma epo izvršila in se bode ponavljala iostnili zemljiškoknjižnih rečeli vzprejel brez razprave Knez Karol Schwarzenberg je odložil svoj deželno- novega leta dan ob 5. uri zvečer. Prve vdeležil se tudi gosp. deželni predsednik baron Winkler z Gorski mandat. Nadomestna volitev bode dne 19. ja nuvarija 1891 na Je milostivo gospo soprogo, ki sta razdelila otrokom božične darove. (Josp. vitez Kaltenegger je imenovan okrajnim glavarjem in bode prevzel vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Radoljci, od koder se bode dosedanji gosp. okrajni glavar markiz Gozani preselil v Ljubljano. n Mar Iz Trsta dne 30. decembra. Avstro-ogerska barka Andriana" se je predvčerajšnjim vsled hude Tržaškem pristanišči odtrgala od mačka in se oli, dasi so ji prišli na pomoč trije Lloy / * m m burje v potopila pri dovi parniki s gest mož so rešili, štirje so pa utonili Iz Ljubljane. Sinoči dne 30. decembra je lz Prage Politik" ostro obsoja postopanje dala napraviti pri češkem oddelku dežel mer med pevci kot zvršujočimi člani nT med nekate- nega šolskega sveta češko-nemške napise nad pisai pevski zbor Ljubljanske čitalnice vsled nestrpnih raz- vlade, ki rimi plačujočimi udi čitalničnimi, sklenil, da izstopi iz nicami, pri nemškem oddelku pa samo nemške. To ne čitalnice in se razide. S\vojç in\oyjne je odměnil 130 gld. „Narodnemu domu" in Afetoda. lOOrid družbi enako ravnanje opravičuje strah narod do češko-nemške sprave. katerega ima češki Bolgarsko Na Krasu je predvčerajšnjem razsajala stra- je bilo dne 28 decembra t Zborovanje bolgarskega sobranja . končano. Prestolui govor šanska burja. Poškodovanih je nekoliko železničnih va- o tej priliki ni obsegal nič posebnega Proračun za gonov, en poštni vagon je pa celo obrnila. 1891 kaže dohodkov 80,478.700 irankov stroškov pa Župnikom za Vid nad Ljubljano prazento 79.368.422 frankov, torej iznaša prebitek 1,110.278 frankov val je preč. stolni kapitel ljubljanski č. g. Gregorija Francoska Maloverh-a, dosedanjega župnika Kamniku. v Stranjah pri nedeljo imeli volitve * a Francoskem bodo prihodnjo da po zakonu z decembra 1884. izvolijo nekoliko novih senatorjev v senat 424 * t na % v I pomenljivem trenutku, ko stopajo naše stare, v,svoji doslednosti neupogljive k,Novice* v drugo polletje svojega 49. tečaja, toraj čez eno leto v pol stoletje, stopa tudi vredništvo „Novic* zopet pred čitatelje in naročnike lista, kateremu ni treba crkice lastne hvale, ker ga hvalijo dosti lastna, Slovencem blagonosna dela in pa vspehi, kateri se kažejo v toliko sijajnejšim svitu, ker so se časi in razmere Slovencev v minulih 48. letih prav stvarno spremenila. Svoj cas bile so „Novice" edini list za vse duševno delovanje našega naroda, danes bi pa mogel zadostovati za samo politično delovanje en sam dnevnik primerno velike oblike samo tedaj. ako bi vredóvanje imelo svoje stalne in spretne sodelovalce po vsih posameznih pokrajnah slovenskih. ovice" ne merijo tako daleč, da bi kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu. „Novice" vstanejo tednik, ki prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsko, poducno in kratkočasno berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku vse one novice, ki zadevajo nas Slovence, vrh tega pa tudi vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta. Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno na delovanje slovenskih zastopnikov v deželnih zborih in pa v državnemu zboru. Te vrste novic prinaša naš list neposredno iz najbolj podučenih virov s tako nadrobno-stjo in z ono razsodnostjo, katera je mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji, v Čitatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in nepristranska poročila, katerim je vtisnjen pečat resničnosti in vrh tega namen, vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje in tudi najnovejše dogodbe pričajo nam, da nam edino le sloga podaja ključ k povolnim vspehom za narod naš. Prijateljem svojim obetamo toraj edino le, da se „Novice" vedno le in enako strogo drže svojega starega vodila; „Vse za vero, dom. cesarja!" pri tem pa se stanovitno izogibajo osebnih pravd, ker nas skušnja uči. da se iz teh rodé prepiri in nesloge o, našem složnega delovanja tako potrebnem taboru. < t** gorko zahvalo, katero izrekamo svojim pamo enako gorko prošnjo, naj ostanejo „Novicam" še dalje prijazno naklonjeni. in aodelovalcem, skle Čitatelje naše, ki so stali do sedaj zunaj vrst naročnikov, naprosimo, da se vstopijo v vrsto naročnikov, ako so jih zadovolila naša načela in za malo plačilo vsak teden podajano jim mnogovrstno gradivo. Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog Noviškega delovanja bolj in bolj širi tako, da v mnogobrojni družbi praznujemo drugo leto 50. letnico prvega slovenskega lista. Novice" stanejo po posti prejemane za celo leto 4 gld. — kr.. za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 v tiskarni n i* M M 40 « j Z2L M 1 ,, /0 j, Z8i M M f v 9 ? 90 Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje, ako ne preje majo „Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti,^p||rih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni urednik Gustav Pire. — Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.