185
Gogoljevi spisi. Rusija je preplavljena s spisi slavnega ruskega pisatelja Gogolja. Leta 1902. so v samem Peterburgu izšli njegovi spisi v 1,136.000 izvodih, da ne vpoštevamo premnogih provincijalnih izdaj. Kako je Gogolj popularen, nam svedoči to, da se v nekaterih krajih posamezni zvezki njegovih del prodajajo po 12 do 20 vinarjev. Obenem čitamo v ruskih novinah, da so Tolstega dela razširjena po svetu v več kot 30 milijonih proizvodov.      /. D.
Rusko berilo za začetnike. Kakor znano, tvori nestalnost naglasa eno izmed največjih, ako že ne prve težkoče pri učenju ruskega jezika. Istotako se izprva težko iščejo besede v slovarju, in začetnik, ki je predelal morebiti le kratko  slovnico,  se težko
odloči pri izbiranju med različnimi pomeni, ki jih večkrat nahaja za isto besedo. Kot olajšavo priporočamo nekoliko ruskih hrestomatij, v katerih se nahaja izbrana ruska proza in poezija z naglasi in poseben slovarček, ki obsega vse neznane besede. Takšne so n. pr. Bernecker, Russisches Lesebuch m. Glossar (zal. Goschen, Lipsko), cena 96 v.; As-both, Russische Chrestomathie (zal. Brockhaus, Lipsko), cena 3.K, in B. Mandelkern, Russisches Lesebuch (zal. Haberland, Lipsko), cena 6 K. Zlasti zadnja knjiga ima jako bogato vsebino. Najboljša dela ruskih klasikov (Puškina, Lermontova, Nekrasova, Koljcova i. dr.) v veliki osmerki, z velikimi, razločnimi črkami, naglasi in interlinearnim doslovnim prevodom pa obsega knjiga „Russische Nationalbibliothek"; dobiva se v 20 zvezkih po 1 marko ali pa vezana v dve
knjigi. Izdala jo je tvrdka R. Gerhard v Lipskem, ki zalaga zlasti učne in pomožne knjige za učenje ruskega jezika. Istotam izhajajo v takozvani „Kollektion Manassevvitsch" (zvezek po 60 v.) tudi ruski klasiki z naglasi, a brez prevoda.                            L—ik.
V. L. Vcličko.
Dne 30. dec. 1. 1. je umrl slavni ruski pesnik in nadarjeni publicist Vasilij Lvovič Veličko. Bil je rojen Malorus, sin znanega letopisca Samuela Velička. Luč sveta je zagledal 1. 1860. v Prilukah, mestu poltavske gubernije, v dvorjanskem krogu, kjer so mu pretekla otročja leta. Pozneje je vstopil v „Imperatorsko učilišče pravovedenja",  kjer je do-
končal tečaj pravnih naukov 1. 1883. Vasilij Lvovič je začel pesniti, ko je bil še gojenec „Učilišča". Njegovi prvi pesniški poizkusi so se pojavili v raznih novinah in mesečnikih 1.1880 Občinstvo je takoj zapazilo nadarjenega pisatelja in literarna kritika je po dostojnosti ocenila pesmi mladega stihotvorca. Njih vnanja oblika je bila nenavadno gladka in lepoglasna, a vsebina jim je bila to, kar so kritiki imenovali „vostočne motive".
Ko je končal svoje pravne nauke, je posvetil vse svoje duševne sile pesništvu. V desetih letih je njegova Muza spevala veliko množico najraznote-rejših pesmotvorov na »vostočne motive". L. 1890. so zagledale pesmi Vasilija Lvoviča prvikrat beli dan v posebni knjižici pod zaglavjem „Vostočnye Moti vy". Čez štiri leta je sledila druga izdaja. L. 1894.
h                                      '¦'-    !                      "       *"-
MIKADO OTVARJA JAPONSKI DRŽAVNI ZBOR.