URN_NBN_SI_DOC-RAONOLAV

Library Trands. Urbana Ul., 21 (1972/73). Prva številka obravnava zvočne zapise različnih oblik, njihov po­ men in mesto v knjižnicah. Sezna­ nimo se z zbirkami zvočnih zapisov v ameriških knjižnicah in še po­ sebej v Kongresni knjižnici. Več prispevkov se ukvarja z evidentira­ njem, bibliografijo in hrambo tega materiala. Poseben članek razprav­ lja o stanju in perspektivah ustnih virov za zgodovino. Ze leta 1968 je bil pri Kolumbijski univerzi usta­ novljen raziskovalni center za ustno zgodovino. V program si je postavil posneti čimveč ustnih virov za zgo­ dovino. To so memoarji pomemb­ nih osebnosti in intervjuji z njimi. Tako registrirajo tudi važnejše do­ godke. V obsežni teoretični razpra­ vi se poučimo še o tem, kaj je di­ skografija, znanstvena, analitična, historična in sistematična. Vsebina druge številke so stan­ dardi v knjižnicah. Uvodni članek jih definira kot kriterije, po kate­ rih merimo in ocenjujemo biblio- tečna dela. Nadaljnji prispevki ob­ ravnavajo standarde v različnih ti­ pih knjižnic. Dva članka posegata v Kanado in v Veliko Britanijo. V zaključnem sestavku se seznani­ mo s prizadevanji za mednarodno standardizacijo knjižnic. Tretja številka razpravlja o bi- bliotečnih uslugah ostarelim. To so ljudje, stari 65 in več let. V letu 1971 jih je bilo v ZDA 25,050.000. Do leta 1985 predvidevajo, da jih bo 28 milijonov. Živijo večinoma v velemestih. Mnogim predstavlja za­ radi nizkih dohodkov knjižnica edini vir rekreacije in edino sred­ stvo za izobraževanje. Saj ima 70% ostarelih samo osemletno ali celo še nižjo izobrazbo. Drugi sestavki nas seznanjajo z razvojem bibliotečnih služb za ostarele in z njihovimi bralnimi interesi in potrebami. Na konferen­ ci o ostarelih ljudeh, ki je bila leta 1971 v Beli hiši, so razpravljali tudi o bibliotečnih uslugah. Sklenili so, da je treba posebej usposobiti bi­ bliotekarje za delo s starejšimi, iz­ delati posebne programe zanje in jim tudi nuditi možnost, da se sa­ mi honorarno zaposlijo pri tem delu. V 4. številki se poučimo o sistem­ ski analizi v knjižnicah. Ta nova disciplina skuša sintetizirati teorije in postopke znanstvenega upravlja­ nja. Sistemski analitik dela skupaj z upravljalcem. Njegova naloga je, da vrednoti in načrtuje delovne operacije v celoti. Številni sestavki nas informirajo o sedanjem stanju sistemske analize in o njenih per­ spektivah v bodočnosti, ko bodo knjižnice vse bolj avtomatizirane. Ana Matko Knjižnica 18(1974)1-2 113