61. ffeuilR«. Današnja Številka stane Din 1*50. o Uumiani, v fetrteft u. marca mi. trto U)H. SLOTENS ixh»ja vsak dan ooaoldaa, izvxe asi nedelje la prazniti«, tnaeratl: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popast po dogovoru. — Inseratni davek noseoe . Vprašanjem glede inseratov naj se nriloSi znamka za odgovor. ttnravnistvo „Slov. Naroda1 in Jf ar s«taa ti rt tras" laafleva ulica st 5, pritlično. - Teleiea it. 104. Uredatstro „31*7. Ifaroii1, inafovi olloa št 5, I« nadstropja Tel a on »te v. 34. Dopisa spraloaaa ?« n-idaisana la zadostno frankovana* Rokopisa« sa nm vraža. Pos^m>3X7i3 Stavili: v Jugoslaviji od 4—3 str. po O. 1*50, 8 in vet 2 D. V Inozemstvu 4—0 str. 2 D., 8 In vet po 3 D. Poštnina nlagan? v gotovini. .Slovenski Narod" velja: V Jo^O$la*lii v Liubliani | po pniii V Inoieastvi 12 mesecev Din 24Cr— Din 210 — Din 360-— 6 , . 120 — . 120-— . 180- 3 a «••«•• 60"— 60- 90*— . 20- . 20- . so-- Pri morebitnem poviSanju se im« 'laljŠa naročnina doplačati. Nov! naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno r~W po nakarn'd. Ma «amo pismena naročila brez poslatvr denar;* se ne moremo ozirati. Državna politika Jjgoslovenov v Italiji. Državnopravni položaj Jugoslovanov v Italiji je bil končnoveliavno določen v sredo, 2. februarja 1921., ko se te izvršila v Rimu izmena ratifikacij rapallske pogodbe in je na podlagi tega diplomatskega čina dotlej le de facto v italijanskih rokah se nahajajoče naše primorsko ozemlje prešlo tudi de mre pod italijansko oblast. Aneksijski zakon je antecipatno stopil v veljavo že 5. Januarja 1921. Jugosloveni v Italiji so sicer že podpis rapallske pogodbe 12. novembra 1920. sprejeli kot končnoveliavno rešitev svojega državnopravnega položaja in so vsa tri njihova javna glasila, »Edinost«, »Goriška Straža« in »Pučki Prijatelj« izjavljala že odtlej, da jugo-slovenski narod v Italiji priznava »dovršeni čin in hoče svoje razmerje napram italijanski državi graditi na zakonitem temelju italijanske državne ustave in veljavnih zakonov, sprejemajoč lojalno za enake pravice enake dolžnosti. Tem vedno ponavljanim, rekel bi, neslužbenim iziavam je ob izmeni rati-fikacijskih listin rapallske pogodbe sledila prva službena izjava tedanjega legitimnega zastopništva jugoslovenskega naroda v Italiji, političnega društva »Edinosti« v Trstu, ki je tedaj raztegalo svoj delokrog na ves jugoslovenski narod v Italiji. Tedaj na »Jugoslovene, podvržene Italiji« naslovljeni manifest pričenja z besedami: »Z aneksijo je ta naša zemlja postala del italijanske kraljevine, vi pa ste postali italijanski državi ani...« in potem nadaljuje: »Zvesti svojemu narodu, ali pokorni državnim zakonom, boste zahtevali od Italije spoštovanje, zaščito, negiranje svoje narodnosti; zahtevali boste, da opuste preganjanje vašega jezika v šoli in cerkvi, v uradih in javnem življejnu; zahtevali boste, da prenehajo s potvar-janjem in odpravi anjem Izvirnih osebnih in krajevnih imen, ki so posvečena 2 davno tradicijo, da preneha zatiranje vaše narodne trobojnice in vaših narodnih znakov, da preneha teptanje vaših šeg in navad; vztrajali boste na tem, da se vam da svoboda narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja in da po lepih besedah in praznih obljubah končno pride odkrito, pošteno ravnanje z našim mučenim narodom ... V tem boju vas bo krepila zavest, da po krvnem, jezikovnem, kulturnem edinstvu, po skupnosti najdražjih spominov ostajate eno z brati in sestrami na oni strani državnih meja ... Bratje in sestre! Zvesti sebi, zvesti narodnim idealom, vdani ožji domovini, pokorni zakonom, nastopite težko pot...!« ' V Trstu, 9. marca 1924. Popoln narodno-politični program, zgrajen strogo na temeliu italijanske državne ustave in zakonov. Temu manifestu je sledil 8. aprila 1921. volilni proglas istega političnega društva, ki odločno zanika, da naj bi imele volitve za Jugoslovene v Italiji značaj — plebiscita, in pravi, da gre predvsem za to, da »pošljemo v Rim može našega prizadevanja in naših čustev, naših pritožb in zahtev ... Naši poslanci bodo morali zahtevati, da se izpolni kar se ie vspričo vsega civiliziranega sveta v ime Italije obetalo na najsvečanejši način ... Našemu narodnemu življenju se mora v vsakem pogledu zavarovati neprikra'šan obstanek in neoviran nadal;ni razvo\ tako, da bo tu na naši rodni grudi, na kateri prebiva naš narod najmanj trinajst stoletij, večno zajamčeno. Jezikovno pravo, narodno šolstvo, gojitev narodne kulture, spoštovanje narodnega značaja ljudstva in zemlje, nedotakljivost naše narodne edinstvenosti in skupnosti z vsem Jugoslovenstvom: to moramo doseči.« Nato slede zahteve gospodarskega in socijalnega značaa. Ponovitev istega narodno-politične-ga programa! Nato je sledila v seji italiianskega parlamenta 21. juni'a 1921. podana izjava jugoslovenskih poslancev, ki v svojem prvem delu zahteva za jugoslovenski jezik enakopravnost v italran-skem parlamentu; v drugem podaa protest proti de:stvu, da se je suvereniteta italijanskega kraljestva raztegnila na jugoslovensko primorsko ozemlje j>brez pravilnega privolienia in v nasprotju z narodnim značajem ljudstva, ki v pretežni večini ni italijansko, temveč jugoslovensko«, — »za sedan'ost in za vso bodočnost naličen formalen in slovesen pridržek v imenu Slovanov iz novih pokrajin. Italijanskih državljanov, pokornih zakonom, toda zvestih lastnim idealom«; v tretjem pa poudarja, da Slovane, ki so postali italianski dr- svojega posebnega položaja iskreno in lojalno sodelovali v dosego skupnih Idealov človečnosti in kulture ter nrav-nega in stvarnega napredka. Tretjič poudarjam isti narodno-po-litični program! Odtlej ni bilo vse do zadnjega časa ne take ne podobne programne izjave, toda ta program se je izvajal dosledno in vsestranski: po poslancih v parlamentu in izven parlamenta, po vseh političnih, kulturnih, gospodarskih in strokovnih organizacijah po vsem našem narodu, vkliub najsilnejŠemu pritisku italijanske službene in neslužbe- ■ ne ravnosti, vkljub vsem oviram in nad- I logam in celo vkliub dejstvu, da so se med narodom našli odpadniki, in morda prav zato še tem žilaveje. Uspehi so pnč bili taki. kakor so bili mogoči v danih razmerah, a če je vreden vsaj eden zabelczbe, je ta, da je narod v svoji ogromni večini ostal zvest sebi in svojim narodnim idealom, a pri tem hodil vedno pot lojalnosti napram državi in spoštovan a njenih zakonov. Sedaj sta pa prišla italnansko-iugo-slovenski sporazum in razpis novih političnih volitev in z datumom včerajšnjega dne. 7. marca 1924., zabeležuje poluslužbena ageneja Štefani vest o sprejemu predstavnikov jug^slovenske-ga naroda v Italiji, dr. Wilfana in dr. Besednjaka, pri ministrskem predsedniku Mussoliniju ter njuno Iz'avo. da Jugoslovenski narod v ItaHji z radosno in zadoščenjem pozdravna sklen'iev sporazuma med ItaHo fn Jugoslavijo v prepričanju, da bo ta sporazum Imel takoj blagodejen vpliv tudi na položaj slovanskih državljanov Itai'je. Zastopnika primorskih Jugoslovenov sta izjavila nadale, da udeležba Jugoslovenov pri volitvah n??na nTkak"h opozlcl-jonamTh clfjev ne proti držav? ne proti vladi itt da Jugosloveni že'e b!ti zvesti m zadovoljni državljani Italije. Zopet programatična izjava, za katero bi se sicer zdelo, da se ne krije več s prejšnjimi, kar pa nikakor ni res, kaiti transigenca, ki udarja prvi hip v oči, ni nič drugega kot mrno iz danega položaja izhajaioča evolucija po rapallski ski narod pa po prvem predstavniku svoje vlade sprejema z odobravanjem njihovo izjavo in jim daje zadovoljiva zagotovila. Kitajski zid predsodkov, ki je ločil doslej oba naroda, je porušen, Jugosloveni niso več državi nevaren živelj. ki se mora zatreti na vsak način, temveč državotvoren element, kateremu gredo za enake dolžnosti enake pravice. Ostvarjanje iugoslovenskega narodnopolitičnega programa ni več negacija italijanske države in njenih pravic, temveč pozitivna državna politika. Tako in nič drugače so Jugosloveni v Italiji želeli in hoteli že od Rapalla sem; danes, po treh letih tečke izkušnje, pa se. upajmo, končno vendarle-uresničuje ta njihova želja in volja! Bolgarski argumenti. Med najbolj zanimiva poglavja naše zunanje poiitike spadajo odnošaji napram Bolgariji, o kateri še danes ne vemo, ali se je otresla tistega vpliva in duha, ki jo je zap'etel v nesrečno vojno s Srbijo. Uradna Bolgarija je za nas še vedno neka tajinstvena sila, ki se je pod pritiskom povojne konstelacije začasno pomirila In izgubila svojo agresivnost, vendar pa v svojem kesanju ni še toliko napredovala, da bi bilo mocro- venskega pobratimstva, bo vsako prizadevanje brezuspešno. Z veseljem beležimo, da je opažati zadnje dni v bolgarski javnosti in vladnih krogih resno voljo, da se končno likvidirajo vsi sporni problemi, ki ovirajo oba naroda na poti k skupnemu cilju. Aretacije makedonskih separatistov so prvi praktični korak, ki ga je storila sofijska vlada za odstran tev nezaupanja z nase strani. Toda to še ni če govoriti o kakem trajnem, zaneslji- J vse, kajti makedonsko gibanj? bo ne- vem in preizkušenem pr iateljstvu med j varno dotlej, dokler žive na bolgarskem njo in Jugoslavijo. Vsaj tako sodi o nji ozemlju njegovi voditelji in dokler vla- večina srbske javnosti in srbski tisk, ki da uradno ne razpusti te organizacije, neprestano svari zunanji svet pred ne- i Todor Aleksandrov in njegovi najbližji žavljani, veže z ostalimi Jugosloveni | nezgodi narekovanega, vse dotlej točno naravna skupnost plemena, jezika, čustev, kulture in sporočil, z italijanskim prebivalstvom pa vez državne enote, vsled česar hočejo novi italijanski državljani slovanske narodnosti izvajati iz tako določenega položaja vse posledice: kakor imajo pravico zahtevati zase najvestnejšo skrb in naiglobl^e spoštovanje do vsega, kar se tiče njihove narodne zavesti, sprejemajo nase tudi vse obveze in sicer ne samo tiste, ki jih predpisuje zakon, temveč tudi tiste, ki izvirajo iz samega dejstva, da Žive v eni državi, kar bodo dokazali s tem. izvrševanega državnopolitičnega programa. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je pač bistveno izpremenil položaj italijanskih državljanov jugoslo-venske narodnosti. Prej sporni predmet, kamen spotike med obema sosednima državama, so danes most. preko katerega naj se plete resnično, iskreno prijateljstvo. Ostrine odpadejo, robovi se vglaiajo na obeh straneh. Jugosloveni, zanašajoč se na pravilno, dalekovidno umevanje niihovega položaja s strani rimske vlade, odstopajo od opozicne, od taktike, ki jo jim je narekovalo do- da bodo po svojih močeh in v okviru sedanje držanie rimske vlade, italiian- vamostjo in intrigami sofijske vlade. Gre v nrvi vrsti za nesrečni obmejni spor glede makedonskega ozemlja, ki je prinndlo g'asom mirovne pogodbe naši državi. To je glavni mo*iv neza- I upanja, ki se mu pridružuje še drugi, i namreč bridke Izkušnje in razočaranja j v nedavni prošlosti. Srbski d?! našega naroda ne more pozabiti zahrbtnega iz- f dajstva, ki so ga zakrivili Bolgari v onem trenotku, ko je bila ogrožena Srbija najbolj potrebna bratske pomcčl. Nekaj pokolenj bo treba, da bo ta živa rana v srbski narodni duši zacetjena in zato se ne smemo čuditi, če je Beograd napram Bolrariji tako rahločuten, tako oprezen in neznunljiv. Unravičeno ali ne, o tem h' bi'o danes še prezgodaj govoriti. Sofnska viada bo morala šele z dejanji dokazati, da je res njena iskrena želja živeti z nami v prijateljskih odnošajih in da je pripravljena tudi v notranji politiki delovati na to, da se bolgarski narod, osobito inteligentni sloji otresejo nemškega in madžarske- sotrudniki so navzlic aretacijam svobodni in lahko nemoteno nadaljujejo svoje nevarno delo. Ne zadostuje, da se je Cankova vlada pod pritiskom odločila spraviti pod ključ nekatere iredentiste, ki so za pokret v celoti samo brezpomembne številke. To je pesek v oči naši zunanji politiki in s takim polovičarstvom Jugoslavija ne more biti zadovoljna. Verjeli bomo uradni Bolera-i riji, da je res stopila makedonstvujo-I čim na prste sele tedni, ko bodo pod , ključem Todor Aleksandrov in drugi j voditelji. Tega Cankov bržeas ne bo storil, ker je znano, da je bila baš orga-| nizacija makedonskih emigrnntov tisti . faktor, ki mu fe pomaci strmoglaviti j zemMoradnike in zasesti stolček mlni-I strskega predsednika. In zato s- n~m I zdi neumestno in nepremiš'jeno jadiko-j vanje sofijskega tiska, ki hoče naslikati nedavni energični nastop naše vlade kot nekak izrodek pretiranega strahu in agresivnih ciljev. Naš? zapadni sosedje. ris*e Cankovi vladi naklonjeno glasi'o. bi radi sirnu'?- ga vpliva ter postanejo zavedni Slova- . raH pred zunanjim svetom nekako boni. Dokler se pooolnoma ne predrugačl j j^en pred slabimi nameni Bolgarije, mentaliteta in naziranje o Srbih, ki ga \ Qna n^je pripravlja za snomiad ne' :-opažamo pri gotovih sofijskih krogih, j fc0 proti kraljevini SHS z name-bodo stiki med obema državama nesi- j nom, da odtrea od nje po voini prldoh-gurni. Na papirju lahko sklenemo še to- Ijene južne pokrajine. V strahu pred to liko prijateljskih sporazumov In teore- nevarno akcijo onoz?rjTj0 evroo^ko tično lahko neprestano govorimo o lo- javno mnenje in nam nrete z vojaškimi jalnosti, z bolgarske strani ne bo dc- ukreni. V kolkor so ti kMci in gro*i > janskih dokazov za to lojalnost, s srb- j produkt neoficiioznih glav, jih lahko ske pa nekoliko več dobre volje in pojmovanja važnosti bolgarsko - jugoslo- pripišemo na račun ljubezni, ki jo že davno goje napram Bolgariji gotovi be- Sx-cn Elvestad: 60 S)ama v borbi z dvemr* Ko je to delo končal, je napisal še eno slično p:smo ,toda z drugo adreso. Ko je še pisal, so se naenkrat pri avtu odprla vrata in slišal je razjarjen pisateljev glas: »Stre^ božja, zakaj vozite tako počasi?« »Vozite Vi h;treje, ako morete v tej temi,« je odgovoril šofer. Pisateljeva glava je nato zopet Iz-ri*"'!a v avtomobilu in vrata so se zanrla s takšno s'io, da bi se skoraj zdrobila stekla na obeh oknih. Po nekaj minutah se je zdelo, da je dal Krag šoferju vsa potrebna navodila. V zaletu je skočil z avtomobila in šofer je sedaj hitro nadaljeval vož-nio. Ko je avto z bleščečimi svetilkami izginil med drevi-m, se je Kr^ v temi vrnil k vili. dvajset rmmit kasneje, ko se je avfo oddaljil od vite, je bil Krag zooet pri ograjnih vratih. Ker so bila vrata zatvorjena, Je skočil preko ograje. 7-,, frar,^|^ fe pncfal pr^cJiTSlM^nf* cli*ai le «amo ti* šeVst vetra v jesenskem listju. Med drevesnimi vejami na je opazil, da je v viT še gorela luč. Skozi ♦*Tnnorr*e«*o nrrpro^o je pacala še slaba svetloba. W?>r se je s^zH k oMu. In k°r zastori niso bili po^r^orn^ 7a*vn»-jeni, je 'a^o vMel v sobo. V sobi je bila gospa Sonja. Kraga se je poloti] nervozen nemir, ko je videl, kaj dela. V kaminu je prižgala ogenj In stala sklonjena nad njim ter metala v ogeni pismo za pismom. Površno je pregledala vsako pismo, nato pa ga je vrgla v ogenj. Njen lepi obraz je imel zanršJfen bolesten izraz. V Kragovem srcu se je rodilo ob pogledu nanjo neko sočustvo. Obenem pa je imel vtis, da je se pripravljala na odhod ali pa, da je hotela napraviti nečem konec. Obrnil se ie proti tistemu delu hiše, kjer je bila kuhinja. Stopal je tfho, da bi ne vzbudil pozornosti Sonjlne služkinje. Da ga gospa Sonja na tej strani ni mogla slišati, to je vedel. Vrata so bila seveda zakljenjena. toda Krag je imel Izredno spretnost, da je znal odpirati takšne navadne ključavnice. Ni b:lo treba poskusiti mnogo svojih ključev, ko je bila ključavnica že odprta. Francoz je prečital pismo in takoj naročil avtomobil, da ga pelje v Bestum. Med tem je bil Kra-gov šofer že na potu z drugim pismom, ki je imelo drugo adreso. V vili pa se je med tem zgodilo, da je AsbjOrn Krag vstopil v sobo gospe Sonje. XXXIX. POGLAVJE. Nočni gost. Asbjorn Krag je tako tiho vstopil v sobo, da ga ie Sonja opazila šele. ko j* b;l že v sobi. BHa je napol sklonjena, s hrbtom obrnjena proti vratom, popolnoma zatopljena v svoje opravilo; pismo za pismom je frčalo v plamteči ogenj. Opazila je Kraga šele, ko je za sabo zaprl vrata in obrnil ključ. Za- Prišel je v predsobo. Ker pa je skozi špranjo pri kričala je in se za korak umaknila. Roke je stegnila vratih prodirala luč z modrega nočnega neba, se je Predse, kakor da bi zazrla pred sabo kakšno po- za tren o tek ustavil, ne da bi se ganil »dokler ni spoznal okolico. Gospa Sonja ni ničesar slišala. Stala je Še vedno ob kaminu in sežigala svoja pisma drugo za drugim. Med tem se je lofer, ko je izkrcal pisatelja. odpeljal v Orand Hotel. oMfmVil ie Kra^n dn ;7.'^xi ^ismo osebno adresatu. Čakal je v veži, da je prišel »gosnod Kraus«. Ko je prišel, mn je vročil pis- šast, ali kakor da bi pričakovala napada. Ko pa ga je spoznala, ji je takoj odleglo. Vzdihnila je in dejala: »Ah, Vi ste, samo Vi ste!« Takoj na to pa se je zavedla čudnega svojega položaja, stegnila je roko po zvonilu in zaklicala: »Tu je blazen človek!« Krag pa je z vsem tem računal, zato je bil hitrejši kakor ona: postavil se je med njo in zvoni- mo in odšel. Da ni Čakal, se je zgodilo na izrecno j lom. Bil je resen in odločen, govoril pa je kot Kragovo povelje, ImoŽ, Id ne trpi nobenega ugovora. »Ničesar hudega ne nameravam,« Je izjavil, »to sem Vam žt enkrat zagotovil. Poslušajte me mirno!« Trenofek je stala nepremično in mu bplila v obraz. Nato se je ozrla, kakor da bi iskala kakšno orodje ali pot, kjer bi lahko pobegnila. »Ne računajte z okni,« je dejal Krag, »zasto-pim Vam pot, predno pridite tjakaj N^em b'azen. Prišel sem semkaj, da Vam pomaram Res je moj nastop, da sem udri semkaj, nekoliko čuden. Toda sami morate priznati, da nišani itml drrg<- peti. Sledil sem Vam po vsem Danskem in Švedskem ln Vam prinašam, kakor sem že povedal, pozdrav* vašega psa.« Skušala se j« nasmehniti in je de'ala: »Morda ste tudi Vj zalmbbenl vame?« »Se vedno mislite, da nisem pri zdravem razumu. Vsedite se in poslušajte me mirno, pa se bo ste prepričali prav o nasprotnem. In potem Var bom povedal, kako Vam nameravam pomaga »Bog me varuj,« je vzkliknila, »vsi ljudje m hočejo pomagati.« »Morda sem Vam že več pomagal, kakor : mislite.« »Kako me hočete o fem prepričati?« »Treba Vam Je pač samo poved i ti,« je odgovoril Krag, »da poznam Vaše sovražnike.« Stresla te je. Krag je potisnil pred njo naslanjač« OfrirrKr i%wrr>tn one r<5~ marca nr?a S*ev Cl rgradskj krogi, In njfhove vroče želje, tla napravijo vojaški prijat ljski obračun z Bolgarijo. Toda tudi uradni kro-ni govore o tej nevarnosti in grožnjah, šovinistični beogradski tisk je tako odkritosrčen, da je nas obvestil o novi srbski akc'ji proti Bolgariji še po sklenjenem italijansko-jugoslovensl em sno-razumu. Ta sporazum je razvezal Sr- j bom roke, da lahko obračunajo z nami. Tako so pisali celo merodajni srbski listi. Zdaj se pripravlja uresničenj« in teren za ta obračun. Kdor hoče v Evropi vedeti, kdo pripravlja razprtje in nov po?ar na Balkanu, se lahko prepriča, čim si ogleda dejstva. Tako piše resen sofijski list, ki pretendira na objektivnost in vpliv na zunanji svet. Čud'mo se le* kako je mogo- če očitati šovinizem drugim, v M sapi pa p sati v tonu, ki je tipičen dokas šovinizma. Za bolgarsko žurnalistiko je sploh značilno, da ne more zapisati trezne, objektivne in pametne sodbe o naši državi in da govori, kadar sploh govori, le o Srbih in Srbiji, v kateri vidi še danes sovražnika. Bo'garski tisk se po večini trudi na vse načine, da prepriča javnost o agresivnih bi os v a-jalnih nakanah Jugoslavije. Da « taki* mi argumenti ne koristjo ni*i slovansko orijentirani javnosti jilti medsebojnim odnošajem, j.- jasno, kakor je nam simpatična bolgarska vladna akcija, ki je z aretacijami makedons' in elementov de'oma odstranila nevarnost obmejnih konfliktov, tako moramo odločno obsojati ton sofijskega tisk*, ki podtika mši politiki nekake imperijali-stfčne načrte. 0 opozicijonalnem bloku. Zanimnva Je sodba, ki jo izreka o opozicijonalnem bloku tržaška »Edinost«. List navezu e na znano izavo klerikalnega poslanca Sušnika o klerikalnih simpatijah do češkega naroda in izvaja: »Nedavno ie v beogradski skupščini podal posl. Sušnik v imenu -Jugo-slovenskega kluba, torej v imenu SLS slovesno izjavo prisrčnih simpatij do češkega naroda. Tziava je označila Cehe kot vzor kulturnega napredka na vseh poljih in se je izrekla za prisrčen sporazum s Češkoslovaško republiko in dosledno temu za Malo antanto. Te dni pa je Stjepan Radič* na nai-huši način grdil Češkoslovaško republiko in češki narod ter označal Prago kot najbolj nemoralno in gnilo mesto, kot pravo Sodomo in Gomoro. Njegova izvajanja so polna strupenega sovraštva proti Čehom. Sedaj pa se osnuje v Jugoslaviji opozicijonalni blok. ki mu imajo pripadati tudi poslanci SLS in pa Radlčevi pristaši! Če si sedaj domnevamo — in moramo si to domnevati po izjavi posl. Sušnika —. da bo moralo biti dobro razmerje s Čehi eden vogelnih kamnov za politiko vsake prihodnje vlade v Jugoslaviji, potem smo zares radovedni, kako se naj ti dve skupini lotita za skupen pozitiven program aktivne politike?! Da niti ne govorimo o stališču demokratov napram vprašanju notranje ustavne uredbe v državi. Demokrati so državotvorna stranka In ho, če ohraniti vidovdansko ustavo, če tudi morda z malimi izpremembaml. SLS pa zahteva temelmo spremembo te ustave v sm-crl razsežne avtonomije ali celo federalizma. Radič pa enostavno zanikuje državo in zahteva svojo republiko. Kaj pa nai porečemo šele o PribiČevićevem krilu demokratske stranke, ki je s svojim strogo centralističnim programom v naskramejsem nasprotstvu z Rad'će-vimi cilji?! Res si ne moremo misliti, kako bi se naj ta dva elementa združila za skupen pozitiven program v temeljih načelnih vprašanjih? Vedno pravimo in ponavljamo tudi danes: »Združene opozicljonalne skupine lahko s številno močjo svojih poslancev zrušijo Pašičevo vlado: glede vprašanja skupnega pozitivnega programa, a brez tega ne more biti nobena vladavina trana in uspešna v svojem delo van u — ostajamo neverni Tomaži.« Ta sodba je dokaj točna. Sicer pa je tol'ko kot gotovo, da le glavni cilj opozicijonalnega bloka strmoglavi jen je sedanje vlade. Med opozf denarnimi voditelji pa na brže n| nikogar, ki bi bil takš?n optimist, da bi smatral za možno, da bi mogle tako heterogene stranke, kakor so združene v opoz«ciional-nem bloku, tvoriti močno vlado, ki bi lahko t ramo držala državno krmilo v svojih rokah. Nova politična situacija. Verifikacija vseh predloženih R položaj neiz — Beograd, 12. marca. (Tzv.> V parlamentarnih in političnih krogih z | veliko napetostjo pričakovana seja verifikacij skega odbora je imela popolnoma povoljen uspeh. Seja, ki ni bila samo resna in dostojanstvena, je bila tudi zelo zanimiva, ker so na njej člani vseh parlamentarnih skupin sogasno manifestirali za to, da pridejo zastopniki hrvatskega naroda v beogradski parlament. Stališče rad'kalnfh članov je napravilo na vso objektvno javnost velik vtis, ker so rad'kali naravnost gen-tlementsko nastopali. Radikali so v tefli oziru dosledni. Predsednik Marko Ojurlčlč Je ob 16.30 otvoril plenarno s°jo verifika-cljskejra odbora z naznan;*om, da je predloženih 20 pooblastil poslancev v verifikac'io. Seja je bila poTno-števifna. Navzoči so bli vsi člani. Predsednik je omenil, da je od teh pooblastil 9 nespornih, proti 11 pa so pritožbe. Obenem je omenil, da je dn»"-ače nesporni mandat po«!, dr. Krnjeviča dvomljiv, ker ta noc!an«c na pod agi brzojavke zagrebškega žirpan* dr. Cl-miča Se ni Izpolnil v zakonu predp**ane poslanske starosti, t. j 30 let. in torej nima zato poslanske kvol'f'kaciie. Posl. Milan Stepanovič (rad.) je s*avi! na predsednika tri foimalna vnr**ania gled** ceremonje Izročitve rad*<**»vskl^ pooblastil. Posl. R a d o n I ć (rad ) je preda-gal, da se naj obenem raznravlja tudi o sporni1« mandatih, proti katerim so bile vložene pritožbe. Po*l Nastas Petrovič (rad.) Je predlagal, da se naj vsi mandati, proti ađićevih mandatov. — Splošni premenjen. katerim niso vložene pritožbe, brea vsake debate verificirajo. Predlog je bil soglasno sprejet. Po daljši debat? je bil tudi sprejet predlog, da se verificira mandat posl Krnjeviča, ker ni ni-kakega uradnega dokazi a za njegovo nekvalifikacijo. Razvila se je daljša debata o spornih mandatih, prof katerim so bile predložene pritožbe V debato so posegli poslanci dr. K u m a n u d 1 (dem.), Večeslav W11 d e r (dem.), dr. Laza MarkoviČ (rad). Nastas Petrovič (rad.), dr. Hohnjec (Ing. k'ttb.), na kar je nemški poslanec Han« M o -ser poda! izjavo, da bo glasoval rudi za sprejem nredloga, da se verificirajo sporni mandati. K on'no je bil soglasno tnrej t pred! g. da se nad! ti sporni w*nd~tl verificiralo m tako ie t rej 20 Radiče-vlh mandatov verificiranih. Verifikacijski odbor je danes sestavil poročno na zbornico- ki pride na jutrišnji seii v razpravo. Obenem se poleg os^ail'i formalnosti objavi Radlče-vim pos'ancem. da u'ivaio vse poslanske pravice. Izdajo se jim poslanske Železnike karte »n od včerajšnjega dneva j "m teko dnevnice. Radtkaln* kro«ri razmotrtvrijo rag-voj polit čnih dogodkov popolnoma hladnokrvno In so zadovoljni z razpravo v verifikacij^kem odboru. V ada g. Pnšiča j*» odločen* s>'e demisljoniratj ako pride v narodni skupščini v manjšino. PašicVva vlada je odločena mimo in doc!edno Izvafati svoj program, ki je b|! kakor znano, skiciran v lanski otvoritveni deklaracTJL Samn^vR*! radikaln« stranke. — Beograd, 12. marca. (Tzv.) Rezultat glasovanja v verifkariiskem odboru komentirajo politični Vrogi tako. da se smatralo rad;kali še vedno tako močne, da ne reagiralo na to, kar dela oppziciionalni blok. Odločni so voditi čisto popolnoma parlamentarno borbo in izklicujejo vsako nasilje. V Pa-š^evih rokah ie vsa odl^it^v. V informiranih krogih trde. da Pašičeve demi-sila nikakor ni pričakovati tako hitro niti tedai. če pride 20 radlčevskih poslancev, ker ima vlada še vedno zadostno večino za nadaljevanfe svojega dela Pdino v slučaiu. da pridejo vsi Ra-dičevi poslanci v Beograd In glasujejo proti vladi, bi bilo nujno, da vlada de-mlstronira. Radikali so prepričani, da bo PaŠ;č umel najti Izhoda Iz sedan'e težavne sUuaciie. Vs? pa pričakujejo, da bo oVfa^ni proračun sprejet brez vsakih težko«. ~ m F^ANK-OVO IN VFRTFIKACI. JA PADT^VTIl MA^ATOV. — Zarreb, 12. m*rea. (Tzv.) Pran-kovska »Hrvatska M? sao* tolmači v daljšem članku prihod Radičevfb poslancev v Beograd List ob sofa sklep vodstva Radfčeve stranke, da prihajajo njeni poslanci po perl-tnli obljubah enostavno v Beograd SnMno Izraza nezaupanje proti dr. Korofcu In dr. Spahu. k? vod'ta samo oo'IHčen manever proti Hrvatom. fV Korošec fe zelo nezanesljiv poftičen Človek. Prihod Ra^Rvih Poslancev f Rpfinraft. — Zagreli. 12. marca. (Tzv) Zadnja dva dni je vodstvo HPSS obširno razpravljalo o odhodu Radčevlh poslancev v Beograd. Kakor Je Izvedel vaš donisnlV Ig gane*irvega vira. nameravajo Radićevi po JaiidL ki so aa- rodnf skupščini IzrocTI povei Imlce, takoj po verifikaciji njih mandatov odpotovati v Beograd. Stjepan Radič je o vseh dogodkih dnevno Informiran. Poročilo, da so mandati verificirani. Je vzbudilo veliko zadovoljstvo. Kakor javljajo Iz Beograda, radikali še vedno računajo na to, da radičevci ne pridejo v Beograd. IZ VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. — Beograd, 12. marca. (Tzv.) Današnja dopoldnevnika »Politika« In »Vreme« priobčujeta obširna poročila o seji veriflkaci skega odbora. »Politika« konstatira, da je nastop članov radikalne stranke v veriftkacifskem odboru iznenadi! blok. O sklepih verifikacijskega odbora je bilo takoj obveSčeno vodstvo HRSS v Zagrebu. V cpoz'cHonal-nli krogih pričakujejo prihoda Rad?-čevlh poslancev v Beograd jutri ali naj-kasnee v petek. V blokaških krogih vlada skra ni optimizem in pričakujejo da pridejo še ostali Radičevi poslanci v Beograd ter predlože svoja pooblastila. MINISTRSKI SVET. — Beograd, 12. marca. (Izv.) Ministrski svet je Imel snoč* od 17. do 20.30 sejo, na kateri se je razoravljalo o notranji politični sttuacji z ozirom na rezultate glasovanja v verlfikacijskem odboru. Konstatiralo se je r-onolno soglasje, da vlada trenotno nima n kakega povoda podati demisijo Raznrav-Ijana so bila tudi razna tekoča vprašanja. Kulturna manifestacija za namrinn eriinstvn. — B?ograd, 12. marca. (Tzv.) Sooči Je b;la v narodnem gledališču veličastna kulturna manifestacija, ki je dokazala, da Be^rrad a?e!l najtesnejše knl-fume stike z Zagrebom. Prvikrat je go-stova'a v Beogradu družba zagrebških Ijrralcev, ki so predstavljali GunduKče-vo »Pubravko«. Oledallšče je b''o pre-nano'njeno beogradskega občinstva. Beograd je med predstavo živahno manifestiral tudi za kulfuml sporazum s hrvatskim narodom in je občinstvo prirejalo Igralcem naj*ivar»neiše ovacije. I V im^nu beogradskih Igralcev je pozdravi! zagrebške igralce Dobrinovlč ter jim podaril krasen venec s trem? zastavami V imenu Zavreba *e je zahvalil igralec Vojnlčič. Ze'o živahne so bile manifestacije nb prizoru, kj**r se govori o svobodi. Predstavi so prisostvoval Člani kraljevske vlao>. med nj'ml min:stcr pro vete MiSa Trifunovič. Za nocoj je do'očena igra »Pofar strasti«. kaferi predstavi prl-osfvuje tudi NJ. Vel. kra'J Aleksander I. In kra jica Marija z vsem dvorom. BrkM* JWifn»kain, — BeoTad. 1? marca (Tzv.) Pravosodni minister dr. Pcrič j** predloži! ministrskemu svetu predlog, da se naj k zagonu o sodnikih pristavi doloČi'o o posebnh dokladah sodr-r rm. ki se imajo iznlacati po!eg povišanih plač v smislu novega zakona in no'eg v*eh drnrlh draginjsklh doVad. ki P":s»oja»o urad-nrkom v smislu zakona Mini trski svet je ta predloa- pravosodnega m*nT<*rra v načelu odobri!. V»S?na nosrbnih do-k!ad še ni definitivno doTočena POSE^ N**f kt^at TT7VSKE DVOJICE V RIMU. — Beograd. 12. ma-ca. (Tzv.) Po rimskem poročilu »Prl't?ke« po^etita Ni. Vel Vrali Aleksander T. in k^aJJ-ra Marila ita!i;a^»sko kral'evko rodb'n^ že I. ma;a t I. One 17. aprila pride v Rim romunska kral;evska dvoHca. IZ r»PUSTVA N*W^nOV. — že«eva, 12. marca, (izv.) Na vče-raišnjl seji ie svet Društva narodov razpravljal o vprašanhi razornJenia. Zun-^n.i minister Ceškoslova slce repfnV»Ve dr. Re-neš le o tem poročal Fn so na n*e*ov predlog pozvane vse članice, ki se dosed^i še niso Izjav Me, da se Izjavijo o rn zor o 211 vene« vprašanju. Na predlojt aneleškeea delegata Parmora ie bilo poročilo dr. Beneša sprejeto m odobreno. — Ženeva. 12. marca (IzvJ Na včeraj-$nH sel! Društva narodov ie angleški delegat lord Parmoore i»i»vll. da ima društvo narodov še vedno velike teSkoče. vendar bo Anglfia ms! dovala družabne dlje. kakor so jih odobravali lmd*e kot Lord Robert Cecil In Balfour. Društvo narodov more pričakovati od sedanje angleške vlade največjo podporo. Vesti iz Bolgarije. Živahno gibanje socialistov. Prinrave za okrožne in občinska volitve. — Rad*V*W stranka. — SnfVfa. II. marca. (Izv.) Centralni odbor socijaldemokratske stranke trna fe več dni neprestane seje. ki so v zvezi s so-dlallstfčno konferenco v Bukarešti. Odbor |a postal If. ntternacflnnali H»šlrnn pi*mn v katerem razlaga nevaren položaj na Balkana, osobito kar ae riče Bnlgarle ter p^n%U nai ae zavzame za ohranitev miru na Balkanu In nedotakMivofct Botrarf|e Dele-att aoclaHafiane stranke so fe oaSotovafl v Bn-kareštvn. Mer se udeleže hsrV^««k- sori|a. Delegacija le vatla a seboj obširen referat o položaju In dogodkih v Bolgariji In na Balkanu. Na konferenci namerava nastopiti v zaščito nacij inainih manjšin, ker smatrajo socijalisti to vprašanje za glavni motiv nesigurnosti in ogroženega mini na Balkanu. Načelstvo strarke le razpravljalo tudi o notranjem pnloiaju Bolgarije v zvezi z aretacijami makedonskih separatistov in sclosno politično krizo. Glede enotne fronte proletarijata Je posia! odbor začrsnemn načel«tvu neodvisne delavske stranke dopis, v katerem načeloma ne nasprotuje tej misli, zahteva pa kot prvi pogoj za enotno akclo. da morajo v tem slučaiu obvellatl teze II. internacijnnale. Po vseh kra J h se Je pridela živahna agitacija dem. bloka. sociiM;stične strank« In zemljoradničke zveze. Parlamentarne počitnice hočejo Izkoristit« vse stranke, dn pripravijo teren za predstojeće okrožne in občinske volitve. — Načelstvo radikalne je Imelo sejo. na kateri se Je kons*lttilral glavni odhor. Po^bno zanjm">nje so vzbujale volitve strankin-«^ tai^fka. Taln>k ra-d:k?lne stranke le bil f.c več let K«^s»»»rkovf ki se smatra ohen-m za ?ef^ Pad" b~roe med dvema str'-i^TTia v stranki In dejstva, da imajo •* nae>lstvi» večino prist^JEl zedi-fjenla. Je vnrailanie ponovne Izvolitve Ko-St"rVov?» prrhl»»mat?čno. Na s**ii se Je sklepalo tudi o ustanovitvi radikalnega parlamentarnega kl"ha. jnr a j T n? q por t^vo, — R'm. 12. marca. (Tzv) V finančnih in rol?t;čn?h krog:r? že dclj časa r^z-motrvafo važno vpra^anie o sklenitvi trgov?r»cV<»-letr mnistrskega predsedstva §e ministrstvo zunanjih zadev in m nistrsfvo financ. Vlada je sestavljena takole: Aravandijot no*ranje, gen. K o n-d 111 s vojna. Had?i K I r i a k o s mornarica In P a u 1 i c ministrstvo prosvete. Danes nredloži Pananastazi^s regentu m'nlstrsko Tsto v odobrenje In nova vlada jutri priseže. Seje parlamenta so odgođene n^ prihodnji teden. Nova v a-da se narhmentu predstavi v ponedeljek. Prpnnastazias je izjavil, da na vsak način Izvede odstranitev sedanje kraljevske dinastije in da se v najkrajšem Času proriasi rentiblika. Ljudsko glasovanje o državni obliki se ima izvršiti Šefe rozneje. — A t n\ I? marca. (Tzv ) Pri svojem obhodu v Francijo je bi! Venizelos viharno pozdravljen od mnogoštevilne množice. Ves gr^ki tisk izraba globoko obžalovanje radi odhoda Venize o ovc-ga. ODSTAVT wn KALIF V ŠVICI. — Tcrr'tet. 11. marca (Izvir.) -Odstavljeni ka1?! Ab'lul Med^ld je dnnes spre'el znsfopnvke gl»vnih svetrvnfh č«sep:sn'h a«gcn"\i ter Hm Iz'nvil. da polaga svoio usedo v roke mti*''mnnsVeih slikarjev Jurija.in Janeza Subica. Ljudsko šelo J3 posečal v Poljanah, gimnazijo pa v Ljubljani. Bil je ves čas izboren dijak. L. 1875. je napravil zreJost-ni izpit in se na to napotil na Dunaj študirat modroslovje. Za svojo stroko si je izbral prirodoslovje, matematiko in fiziko. Po končanih modroslovnih naukih se je vrni! v Ljubijano, kjer ie dobil sJužbo na Mahrovi trgovski šoli. kasneje je bil imenovan za profesorja na ljubljanski realki in na to na gimnaziji. Povsod i je bil mož na svojem mestu. Ko so v Ljubljani 1. iS&3. osnovali državno strokovno Šolo za obdelovanje lesa. je vlada imenovala za voditelja tega učnega zavoda Šubica. ki ie bil med vsemi kompetenti najsposobnejši za to mesto. Pod njegovim spretnim vodstvom se je zavod prekrasno razvija] in postal tekom let ena naših najuglednejših strokovnih institucij. Šubic je takoj leca član občinskega sveta ljubljanskega, v katerem je bii eden najdelavnei-ših odbornikov. V Rjcgovern času se je zgradil mestni vodovod in mestna j elcki^arna. Njegovi modri strokovni utemeljeni nasveti so Jem ta v odom mnogo koristili. Pred đeaetletf! ie b!t tudi izvoljen v mestni skupini Kranj-SkofgaJoka zsl delelnega poslanca kol protikandidat dekanu KoMerju. Tudi v deželnem zbora se je odlično uveliavii kot itrokovnjak na Šolskem in g:;spo-darskem polju. Bil je vsestransko umetniško izobražen, zato sc je živo zanimal tudi za razvoj naše slovenske umetnosti. Njegovo sodbo o umetniških vprašanjih so vsikdar radi uvaževalt. Zato so se tudi naši umetniki često obra^\ nanj in se radi ravnali po njegovih vedno stvarnih in modrih nasvetih. Ker je bilo pokojniku vedno pri srcu razvoj našega šolstva, je bil velik pri:atel| »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Dolca leta je bil njen marljiv odbornik. BI je tudi v odboru ^Slovenske Matice«^ kjer je deloval z velikim uspehom v rrai* različneiših odsekih. Kakor smo zgoraj omenili, si ic izbral za svojo stroko prircioslovje in fiziko. Posebna se k spoznal, dt ta šola ne zadostuje vej j zanimal za fiziko in se o tem predrne- modernim zahtevam, zato se jc neumorno trudil, da bi se modernemu času primerno izpopolnila. Dasl srj njegovo stremljenje podpirali vsi lokalni faktorji vendar stvar ni našla pravega razumevanja pri merodajnih krogih na Dunaju, šele 1. 1911. se je izpolnila njegova vroča želja, ko je bila ustanovljena državna obrtna Šola, za katero je bilo zgrajeno po njegovih intencl.ah in načrtih posebno, vsem zahtevam odgovarjajoče moderno poslopje na Mirju. S tem zavodom za katerega se ie z vso njemu lastno žilavostjo boril dolga dc-sctleta. je bilo kronano njegovo delo in Slovenci smo pridobili s to šolo institucijo, katere veliko važnost in pomen za naš narodni razvoj, predvsem pa za gospodarsko osamosvojitev, bodo mogli prav oceniti šele naši zanamci. Toda že danes so vi&ni uspehi tega ske vlade. PosreCilo ?e mu je združiti zavoda; §e pređ ,etl nmo pozre&ia M vse večje stranke Jn sestaviti močno vseh pofrebnih strokovno nao- Prosveta. SmeSns Red C Ped f! uho š1- { Red A Red D Mozočni RrjPERTOAPJ RAfrOONEGa. HLEDA-LISCA V I IUBLJANL DRAMA. Začetek ob 20. zvečer, Sreda, 12. msrca: Tri maske, prccljor.er Friljudr1 komisar Četrtek. 13. merca: Aš-intka Pc^tk. 14 marca: Kamela skozi vanke Sobota, 15. marca: Othello Nedelja, 16. marca: ob 3. po*\ prstsn. Tzr.'en. Znižane cene. ob 5 zvečer: Kamela skozi uho šivsn-ke Izven nedelje*. 17. marca: Ašantka Red P OPPRA. Začetefc ob pol 8. zveCer, S.eda, 12. rmrca: cb ItS. oop. Prodana i nevesta, slavnostna d'?a§: so bile univerze zelo zant- j .Ive ker nud;io akademikom | ^^ST^ ko. da Počelo ■ nate« stolnega kora S kl se pečajo tudi s pol tik o in da bi bdi dob- | ^ J Hf^0 „ 1nvn, ro Informirani o vs^m. kar se godi v državi, **b;Jo na svoje sestanke tudi poslance In ml-n'stre. P^bata trala navadno eno aH dve url. včasih pa tudi več Konec d bate le v»»dno rrs^lunja ln «r!asov?n?e za aU proti ri?. V zadnjem času le opažati med oxforđ-sVfcni študenti s,rr«n?tfriranje z delavsko **rnnko fn nova delavka vl^di ima med KHmi mnoffo vnetih or!sta*ev. Sploh le zna-Jflno. da se angleška akndem^ka omladina ▼ svojem svetovnem nazlranju vedno bol) se vrši v ponedeljek, dne 17. marca cb 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union. So-drlujejo- zdč. Zikova, g. Balatka in g. Cvc-!.) Smetana: a) Libuša, b) VValcnštaj-nov tabor (orkester), c) Večerne pesmi, poje gdč. Zikova, d) Nagovor kralja Vladl-slava \7 opere »Dalibcr«, poje g. Cvejič. Oba spremlja na klavirju kapelnik Balatka. II. Milenko Paunovič: Jugoslavenska sinfonija. Vstopnice v Matični knjigarni. — V nedeljo I i. trn, dop. ob 11. uri se j vrši v Filharmonični dvorani pod pokrovf-: teljstvom *K'uba Prmork« vokalno reci-! taeijska matineja s sledrčim sporedom: 1. i Mozart: Don Juan, Rimskij-Korzakov: j Carska nevesta, poje g. Julii Betetto. 2.) i Viktor Hugo: Descda. recitira ga. Marija ' Vera. 3.) dr. Ivan Robida: Balada o gospodu Joštu. Recitira g. Lipah. Na k!avir- j ju improvizira g. Marij Kogoj. 4.) Abaku-I mov: Osel. Orientalska pravljica. Recitira g. §est. Mendelssohn: Allegro cpassio-nato Iz vijolinskega koncerta v e-molu. Igra gdč. Vida Jerajeva. Peter KonjovKJ: Pod pendžeri, Marij Kogoj: Istrski motiv. Anton Lajovfc: Norčeva jesenska pesem, poje ga. Th:erry-Kavčnikova. Pri k!avirfu: Neffat, Jeraj. Kumar. G. Šimenc ne sodeluje, ker nastopi v soboto in v nedeljo pri Premijeri in reprizi »Manon Lesco«. Vstopnice so od dares naprej v prodail v Matični knjigarni. Cisti dobiček Je namenjen v podporo kulturnim društvom v zasedenem ozemlju. Vsi umetniki sodelujejo iz prijaznosti, prič*ktve s« tudi od občinstva, da bo izkazalo rudi požrtvovalnost z velikim obiskom te matineje. — Smetanov jub*lej. V proslavo Smetanove stoletnice izda Tiskovna zadruga v Ljubljani jubilejni spis, ki izide koncem marca v posebni knjižici. — Koncert ▼ stolnici. Danes 12. marca bo v stolnici ob pol osmih koncert. Izvajata se bodo Izbrana orgelska dela In slovenske cerkvene pesmi najnovejše dobe. iu vodi koncert rav-Stanko Premrl. Vstop-! niče se dobe v Jugoslovanski knjigarni in zvečer pred koncertom pri obeh vbodih v stolnico. — »Ljubljanski Zvon«. Redni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrši v nedeflo, dne 1*. marca 1924 ob pol 10. dopoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. eeje stranke m sestaviti močno koa?J?ijo, ki je pozneje združila narod-ro in progresivno stranko v eno celoto. Gešov je bi! izvoljen za predsednika narodnega sobmnja, pozneje pa za ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Kot prirtaš* pobratimstva med balkanskimi narodi si je pridobil i.ajveč zaslug, da se je Bolgarija pridružila prvi balkanski zvezi Svetovna vojna in nesrečna politika njegovih nasprotnikov, ki so se ujeli v nemške mre?e in spravi'! Rolgarijo ob ves ugled, je uničila njegovo de!o. Posledice te fatalne zmote so najbolj bo,e!e pokojnega Gešova. TmeT je mnogo sovražnikov, ki so mu podf kali germanofil-stvo, toda njegova prošlost, patr'otizem in prizadevanje za odstranitev vseh spornih problemov, ki so ogrožali mir na Balkanu, dokazuje, da so očitki neutemeljeni. Svoji ideji o pobratimstva južnih Slovanov je osta! zvest do smrti. Kot eksponirana po! tična osebnost je moral po prevratu izpti čašo razočaranja do dna. Vlada ga jc aretirala in moral je odgovarjati za tuje greh-3. Navzlic tem« pa se je se vedno živahno zanimal za politično in javno življenje ter sodeloval v različnih listih kot dober poznavalec bolgarskih razmer. Ivan GeŠov zaoušča tudi bogato literarno de*o. Sodeloval je v najboljših bolgarskih literarnih in znanstvenih revijah pred in po osvobojenju. Sam je ustanovi! in nre jeva! rcviio »Marica«, ki je ena najboljših v Bolgariji. B 1 Je tudi d »Jgo!e*nl predsednk bolgarskega Rdečega križa ter si pridobil mnogo zaslug na dobrodelnem in karitativnom polju. 21. februarja je praznoval svojo 75. rojstni dan in komaj so utihnili izrazi spoštovanja in priznanja za njegovo rodoljubno delo. je za vedno za-t'sni! oči. Bolgarska javnost ohrani pokojnega Gešova v najlepšem spominu, kajti danes je mnogim jasno, da bi Bolgarije ne bita zadela taka katastrofa, če bi bila sledila med svetovno vojno njegovemu vzgledu. braženth delavcev in obrtnikov, v tem pogledu je danes že mnogo boljše in v nekaj letih, ko stopijo v aktivno življenje gojenci sedanje Tehnične srednje Šole, bo v marsikateri stroki zamašena ona vrzel, ki smo jo dosedaj v našem obrtništvu tako težko občutil! Takrat šele bodo mogli pravilno oceniti zasluge, ki si jih je pokojnik pridobi! za naš narodni In gospodarsik razvoj s tem. tu izobrazil v odličnega strokovnjaka. Kot tak je napisal izborno knjijro o »Elektriki«, ki je še danes c:na izmei najboljših te vrste v nas« književnosti* Poleg te kn.ige je napisal še več strokovnih del. v katerih se je povsod Izkazal kot fzvrstne^a vešiaka. Tako j* napisal razpravo *Ljubijan?.ko Barje«, »Gorenjska kotlina« in ljubIJQtnskl vodr>-vod«, »Barve in njih vpors..ba v oma-mentikU itd. Ivan Šubic je bil tflu.ga, rrrTrncg* značaja. V svoiem nastopu je bi! skromen in se ni nikdar sili! v ospredje. Bil je mož neumornega dela, narodnjak starega kova. Svobodomiseln ie bi! vsikdar, nikdar ni omahoval, rudi takrat ne, ko se je marsikateri njegovih vrstnikov ukionil pritisku z Dunaja a!l pa-vplivu iz klerikalnega deželnega dvorca. Bil je ljubeznjiv družabnik, poln vedrega gorenjskega dovtipa. kt so ga !meli radi v vsaki družbi, kjer se le pojavil. Njegova soproga je iz znant; Fabianijeve rodbine iz škofjeloke. 2 njo ga Je družila idealna ljubezen I« imel je v nji v vseh življenjskih borbah: najkrepkejšo oporo. Pcleg gospe soproge zapušča pet sinov, ki jih je VaH gojil vse v odločnem narodnem duhu« Pogreb bo v Ljubljani jutri, v četrtek*! 13. t. m. s Tehnične srednje šole. Po»! kojnikov pepel prepeljejo v Škofjoloko^j da je ustvari! naše obrtno šolstvo, ki ! kjer ga polože v petek, 14. t. m. k več- je nesporno skoraj izključeno delo nje- j nemu počitku. Slava njegovemu spo-govih rok in njegovega truda. 2e vče- j minu! Njegovi spoštovani rodbini raj smo omenili, da je bil Šubic dolga sožal.e. Dnevne vesti. V Linbitant. dnt 12. marca 1924. Društvene vesti. i Rešimo sokolski Tabor I t W«P«P*««V^V W««VIV*H ■ .««^^^W • — Krojaška zadruga * LiabUam hna svoj letošnji redni zadružni zbor v nedeljo dne 16. marca 1924. ob 9. uri dopoldne v stekleni verandi hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Zadružniki se vabijo, da se zadružnega zbora zanesljivo udeležijo. — Predavanje v draitva »Soca«. V • soboto 15. tm. bo podal v salonu pri Levu I vladni svetnik g. dr. Rudolf Andrejka zanimive turistovske in krajeplsne črtice pod naslovom: »V kraljestvu Ratitovca« Ratl-tovec (1869 m) je gora ne daleč od goriške meje ter je znana po svojem krasnem razgledu ln po svoji prelepi flori. Na nJem gradi podružnica S. P. D. Krekovo kočo, ki se otvor! letos. Clanl, prijatelji ia ljubitelji gora udeležite se pelooštevilao tega lepega v društvu »Soča« prvega planinskega predavanja. Pričetek točno ob H9. zvečer. Vstop vsem prost Poglavje o barbarstva in kulturnosti. Naša narodna skupščina je lani sprejela zakon o kuluku ali o uvedbi j splošne tlake. Vsak jugoslovenski državljan v gotovi starosii bi naj v slučaju potrebe 14 dni na leto delal za državo odnosno plačal za to delo, ako trt ga sam nc opravil, primeren ekvivalent v denarju. Za ta zakon sc nismo nikdar navduševali in tudi to pot ga ne nameravamo nagovarjati. Sicer pa ima tudi ta zako:i. kakor vsaka stvar, svoje do-r.re, a tudi svoje slabe strani. V kolikor zasleduje namen, navajali široke ljudske mase k sistematičnemu delu, je njegova tendenca vsekakor vse hvale vredna, v kolikor pa hoče državljane na novo obremeniti z novimi in — priznati je treba — zelo neenakomernirr:i dajatvami, s čemer se na široko odpirajo vruta tudi korupciji, ga seveda ni mogoče odobravati. Ncčemo raziskava-ti, je-Ii prevladujejo na zakonu o kuluku dobre ali slabe strani, eno je čisto jasno, da streljajo visoko preko cilja tisi, ki zgoli v demagoškem namenu proglašajo ta zakon kot nafsramotnejši čin naše zakonodaje in z ozirom na to govore o našem barbarstvu in azijatstvu. So to večinoma ljudje, ki so jim Nemci vzor in ki smatrajo nemške uredbe in naprave za višek in vzor kulturnega udejstvovanja. Prav! Gotovo nam v marsikaterem oziru lahko služijo Nemci za vzgled, kakšna bodi državna ureditev, da bo funkcijonirala gladko in brezhibno. In glejte, ba$ Bavarska, kl menda ne stoji na zadnji stopnji nemške kulture, je na potu, da uvede — kuluk posebne vrste napram kateremu pa bo naša tlaka prava malenkost. Nemški listi so o tem poročali. Evo, kaj nameravajo na Bavarskem: uvesti nameravajo za državljane obojega spola, ki dovrše svoje 18. leto, splošno prisilno delo za državo ki bi trajalo polni dve letL Med našo tlako, ki bi jo naj opravljali samo moški od 18. do 50. leta in projektiranim bavarskim prisilnim delom je torej nehotična razlikal,Tej^ienca našega za- kona in bavarskega zakonskega nnorfa! je v bistvu pač ista: Oba zasledujeta^ isti smoter: z aktivnim delom državljanov pomagati državi in dvignit! njena blagostanje. In če postane ta projekt na Bavat* skem zakon? Prepričani smo. da bo s. tem zakonom težko prizadet velik del bavarskih državljanov, prav tako pa, smo tudi overjeni, da proti zakonu nm bo niti od daleč takšnega ogorčenja,,, takšne nevolje in takšnega odpora, kakor ga je pri nas izzval zakon o kuluku. Takisto pa vemo tudi vnaprej, da, ne bo nobenega bavarskega lista, ki bi dotični zakon, čeprav bo za velik del bavarskega prebivalstva trd in težak, proglašal za čin barbarstva in azrat-| stva! Pri nas pa bodo prav tisti, ki sedaj najhuje rohne proti tlaki, vihteli kadilnico pred bavarskimi državnik] h> proglašali uvedbo prisilnega dela za vl-š?k državniške modrosti. In ker bod« Nemci v nasprotju z nami to novo breme sprejeli na svoje rame vdano in brea' og.trčenega odpora, jim bodo isti ljudje) peli slavo ter prepovedovali, da je uvedba prisilnega dela in njega vdano izvajanje s strani bavarskega prebivalstva — dokaz visoke nemške kulturnosti in dokaz visoko razvitega čustva dolžno-* sti do države. Kako že pravi stari rimski pregeW ver? Si duo faciunt idem, non est idem!' Kar je pri nas barbarstvo in azijatstvev je pri Nemcih pojav visoko kuiturnostr in državljanska čednost... ★ ★ ★ — Zopet nova klerikahta bolna ar-* mada! V Rokodelskem domu se ie sestavil predsnočnim na Inicijativo FrJ Terseglava odbor za »krščansko šclo«,' ki mu bo naloga, organizirati po Slo-: veniji roditelje slovenskih otrok od osnovne do srednje šole, za boj zoper sedanje prostozidarske šole,« ki so jih ustanovili liberalci, socijalni demokrati, komunisti. Zdaj še le razumemo tisG moto v letošnji »Družinski Pratiki«:; »Nov boj se vroč nam spet obeta: Za' versko šolo bo bodoča leta, boriti treba; se. da bo oteta očetov naših vi značajnost!....^ I** ♦SLOVENSKI NAROD«, 4-« 15 marca 1**4 5!P\ 61 — Pametne bisede je napisal v »Novi Evropi« J. ztubović pišoč: »Mne-cja smo, da je prsi v sedaj zgodovinski trcnotek, da Srbi - JugosJoveni z boljo v duši s po roče Hrvtitom in Slovencem, ki se hočejo separirati: »Ne! In ako nam vi devetindevetdesetkrat porečete: »Mi nečemo z Vami in ako nešteto* krat organizirate Vaši: vo'ilskc mase na ideji razcepi jenja, mi Vam bomo vedno odgovarjali: »Mi hočemo s Vami in ne pripuščamo Vam, da bi se odelili, ker bi nas to obojestransko povsem oslabilo, ako ne morda četo vpropastilo. Ko to nag!a?amo, se popolnoma zavedamo, kako je politično in kulturno težak In delikaten posel narodorga ujedinjenja, ki |e Še pred nami.« — Te besede, izvirajoče iz srca prepričanega jugoslo-venskega rodoljuba, naj bi uvaževal tudi pri nas in uravnali svojo politiko po njih. — Nastopno predavanje delegata ministrstva financ in honorarnega pro* fesorja g. dr. Karla S a v n i k a o raz* vofu budžetnega prava se vrši v soboto dne 15. marca v zbornični dvorani uni« verze. — Pričetek točno ob pol 17. po« poldne. — začasno vodstvo II. deške meščanske šole ( v Sp. Šiški) je poverjeno ondot-aemu strokovnemu učitelju z meščanskim SKpitom g. Pavlu Kunaverju. — Iz državne službe. Za poljedelskega svetnika pri pokrajinski opravi v Ljubljani i« imenovan inšpektor pri poli. min. Jo*-SiP Z i d a u S e k. Velikemu županu n.arl-&orske oblaki so d'Kleljeni: šef poljedelskega oddelka Ivan Sancin, poljedelski svetnik Franjo T r a m p u £, referent pokrajin-3ke uprave fj Liubllani Miloš Stibler in vod. nadz. Martin H u m e k. — Romwnckl a*ademrrl m nrefeso-J! narodnega liceia v Jassab prirede o veliki noči Izlet na Poljsko in Češkoslovaško. Na češkoslovaškem ostanejo in dni t*r pose-«rjo Prago. Pl z en. Karlove Vary, Marijanske Lažne In druga mesta. — Vlada ooicfanfa venec na krsto jBnkle^a. Po naročilih I? Beograda le vlada sklenila položiti na oder včeraj umrlemu soclj?listnemu voditelju in bTvŠema ministra Vfllmu Buk Vegu venec. Vlado zastopa pri pogrebu zagrebški veliki fupan dr. Cmrtć. — Smrtna kvvsa. Včeraj H po kratki kolerffl umrl g. T ran Peča! k. pisarniški ravnatelj v pokoju, oče g. sodnega svet. fVana Pečnfka v Maribora In tast nradni-pa pošt. hranilnice g. J os. Mogolica v LJubljani. Pokojnik le bil narodnjak in na prednjak starega kova, eden Izmed tistih red-jkth mož stare garde, ki Je dobila svoj krst :Je Prt »Jut. Sokolu«. Kot mlad uradnik la Sokol Jt bn udeležen pri spopada Sokolov a nemtkirnl tumtrjt aa Mestnem trgu I. 1§67„ katera afera im Imela ca posledico raspast »Južnega Sokola« hi občinskega •veta ljubljanskega. Takratni Župan dr. Ctbia Costa Je bi aamerč tod! starosta. »Jeznega Sokola«. Vlada je dr. Cesto obdo!-ffla. da Je aktivno sodeloval pri omenjenem spopada tn se maščevala nad njim s tem, da Je razpustila obe korporaciji, ki Uma Je aačeloval. Pri novih občinskih volitvah Je M vladni pritisk tako silen, da so zmagali ftemcl na vsi črti in obdržali Ljubljano v rokah do leta 1882. Da se v tem časa slovenskim uradnikom nI dobro godilo, je Jasno. Das! so tudi na Pečnika pritiskali, da af krenil na druga pota, vendar se ni uda! )m Je obstal neomahljivo svest svojim narodnim idealom: Svojega mišljenja tudi nI spremenil, ko so kasneje savladali v deželnem odbora klerikalci In spravili marsikatere ca omahljlvca na svojo stran. Peč-atte jc ostal kakor skala neomajen naprednjak, katerega niso mogle upognrt! ne grož-nje. ne sladke besede. Ker je bil izredno sposoben uradnik, ki je z vso vestnostjo ia vnemo opravljal svojo dolžnost!, mu nI mogel nihče blizu. Tako je ostal v vseh viharjih na svojem mestu, dokler ni pred leti stopH v zasluženi pokoj. Pogreb bo julr! v četrtek 13. tm. ob 16. iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi vrlemu možu. zvestemu našemu somišljeniku ehranjem trajen spomin, njegovi rodbini naš> snžalje. — Danes zjutraj je umrl v Ljubljani, Trnovska ulica 29. Ivan P1 o r« jančlč. strojevodja drž. želez, v pok.. Pokojni je bil radi svoiega dobrohotnega značaja in vesele narave splošno znan ia Je zlasti lovskim družbam s svojim dovtfcp-aim veseljem napravil marslkako uro brezskrbne zabave. Pogreb se vrš- v petek po-popoMne. N. v m. p.! — V Smavčj! vasi pri Št. Jerneju r.a Dolenjskem je umrla pesestttlca ga. Jos'-plna Tavčar. Pogreb bo v četrtek na šentlernejsko pokopališče. Blag jI soomln! — Za častnega doktorja pariške unl-eerze je bil med drugimi evropskimi znanstvenik! Imenovan tudi prof. dr. Jovan Cvijić. Prof. Cvijič je bil pred kratkim izvoljen tudi za predsednika »Srpske akademije nauka«. — Izročitev zavoda Sv. ffveronlma v Rimu. Po poročilu iz Rima Izroči danes •talijanska vlada zavod Sv. ffveronlma V smislu rlmskfh sporazumov z dne 17. Jan. ti. v last naši kraljevini. Formalni Izročitvi bo v imenu naše vladt prisostvoval poslanik Antonfievic. — Mariborske vastL —■ Preveč obrtnikov. Na nedeljski protestni ma» slfestactji proti draginji in korupciji se Jt siiš&lo po'eg bridkih dejstev tudi mnogo pametnih nasvetov. Med nJim! pa se nahaja eden, ki a je država privolila v skupno hipoteko do zneska 2.138,377.163 Din. Narodna banka namerava tekom leta stavit hipoteko šc na preostali znesek 238.828.43r5 Din. Sodelovanje Narodne banke z državnimi finančnimi uradi je postaralo v prošlem letu vedno večje in tesnejše. Pri tem je varovala samostalnost ene in druge institucije. Na ta načii; se je dosegla izdatna koncentraera državnih dohodkov in centralizacija državnih izplačil ter boljše in racijonalnejše funkci-joniranje državne blagajniške službe. V tem oziru je Narodna banka tekom I. 1923 od raznih državnih uradov in ustanov prejela skupno 3.403.215.288.15 dinarjev in izplačala preko centrale in svojih podružnic 2.606.527.024.24. Za devizne posle in državne nabavke tujih sredstev je banka nakupila 77,332.694.20 fr. fr., 12.252.524 92 šv. fr., 4,692.463.22 bclg. fr.. 579.455"2"1 angl. funtov, 30,138.117.59 »tal lir, 3.847.9?7.j3 dolarjev itd. za skupno svoto Din 1.821,537.135.18. Na račun državnih upnikov je banka remitirala skupno Din 1.108,112.890.70. Te svote so se uporabile deloma za plačilo anuitet državnih posojil v inozemstvu, deloma z? plačilo državnih izdatkov in državnih naročil v inozemstvu. S temi nakupi in prodajami ie banka po nalogu finančnega ministrstva vplivala na razvoj tujih deviz na domačem tržišču in s tem na napredek dinarja. Vse te devize prihajajo v glavnem od Izvoza in pomenijo prepričujoč dokaz, da stopa naša država v boljše Čase. Devizni posel postaja za Narodno banko vedno večji in s tem tudi njen vpliv na devizne tečaje, na njih nakup, prodajo ln razdelitev. V prošlem letu Je banka po nalogu države likvidirala bivše podružnice Avstroogrske banke. Likvidatorji Avstroogrske banke so izplačali naši državi tretji delež kovanega zlata in sicer zl. kron 5.587.793.77. ki jih je prevzela Narodna banka za državni račun. Doslej smo iz tega naslova prejeli skupno 30.387.498.97 zl. kron. Uprava Narodne banke Je sklenla. da v bodoče ne podaja garancij za državne inozemska izplačila, ker garancije niso potrebne in škodijo ugledu državnih financ V preteklem letu je dinar pokazal napredujočo tendenco. 22. in 23. januarja Je notiral v Zflrichu 3.69 Sv. fr., do konca leta se je dvignil na 6.40. Ta preobrat nismo dosegli z umetnimi deviznimi prodajami, marveč s pomočjo notranje gospodarske vrednosti ter na podlagi poboljšanja političnih razmer v državi. »Intervencija je često potrebna, toda nikdar radi popravljanja vrednosti, nego samo za obrano, ko ae poizkuša uničevati dinarjevo vrednost«. Razlogi za popravek dinarjev so nastopni: Ne-zadolževanje države pri Narodni banki, točni drfavn! prihodki, redna državna izplačila v tuzemstvu in inozemstvu, končno izredno ugodna žetev K: velik izvoz, ki jc omogočil cbilen dotok zdravih valut v državo. Eksperimenti i državnimi deviznimi naredbami so se ukinili Ostalo je samo nekaj potrebnih naredb, ki urejajo odkup izvoznih tret.in, formalnosti nakupa deviz itd. Najvažnejši posel, ki ga je Narodna banka opravljala v preteklem letu. I je bilo nakupovan c tretjine deviz od izvoza glasom uredba o devizah ter postopno ter urejeno zalaganje deviznega iiv.ibJIa ter dr::ave z devizami za inozemska plačila. S tretjinskini nakupom izvoznih deviz si je banka nakopičila skozi tekom leta prilično koUČino zdravih plačilni!] sredstev, ki jih jc stavila držav ni potrebi na razpolago. Na ta način je Narodna banka preprečevala, da država sama v slučaju potrebe stopa na borzo in tamkaj vpliva na tečaj domačega dinar.a. Po drugi strani je banka iz te zaloge zalagala devizno tržišča v slučaju potrebe in pomanjkanja in sicer vedno v sporazumu s finančnim ministrstvom. S tem je zopet preprečevala neredni razvoj dinarske vrednosti. Tudi prihodnje leto bo Narodna banka ravnala po teh pravcih, ki so odločilne važnosti za zdrav razvoj trgovine, državnih iinanc ter tudi ostalega gospodarstva. Ta sistem se izpopolni tudi na inozemskih borzah kjer se ustanove posebne agenture, da pazijo na dinarjevo vrednost ter s potrebnimi sredstvi odbijajo napade na njegovo veljavo. Statistični prcsied evropskih in drugih valut dokazuje, da so se tudi druge države borile z večjo ali manjšo valutno ne-stalnostjo in d? je nestalnost v glavnem bila posledica raznovrstnih političnih dogodkov. V prvi vrsti zasedbe Porur-ja, padca nemške marke, neredov v Bolgariji itd. »Brez dvoma naivcč.t uspeh v zunanji politiki, s katerim se ie pravzaprav dosegla stabilizacija naš:-ga mednarodnega položaja, je sporazum z Italijo. S tem sporazumom in dogovorom, ki se še zaključi, se je odklonila zadnja zapreka našega mirnega razvoja. Sporazum je velike važnosti, ker je Italija največji potrošač naših ! proizvodov in ker se sosedstvo razvija v pc Ulično in gospodarsko prijateljstvo dveh prejšnjih zaveznikov«. Naso mednarodno stabilizacijo najbolj učvrščujc iVlala antanta, ki ji naša država pripada kot važen član. Tako sta stabilizacija mednarodnega položaja in konsolidacija notranjih razmer v državi glavna pogoja našega gospodarskega napredka ter ozdravljenja našega dinarja. ★ ★ ★ —g Tarifa za Izvoz vsakovrstnega lesa v ltaiix> nova izdaja se dobi v knjigarni Schwentner in Kleinmavr-B.imberc. —g Planinskim. Rospodarskim odborom za oskrbovanje plan n ljubljanske oblasti. Sklicujem pod imenom »Planinski dan« skupno sejo planinskih odborov ljubljanske oblasti (političnih okrajev Radovljica, Kranj in Karnr.šk) v Kranju na dan 25. marca 1924. ob 8. zj. v sejno dvorano mestne obč'*ne kranjske. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav po agrarnem komisarju. 2. Predavanje: »Agrarna politika in na§c pbn-šarstvo«, predava agrarni komisar dr. Fr. Spiller 3. Poročilo pianinskesn nadzornika. 4. Poročilo načelnikov Planinskih odborov o stanju planin in planSnrstva v njihovem okraju in sicer a) lastnih (zasebnih in skupnih) planin b) servitutnfh planin c) veleposestniških planin. 5) Predlogi za delovni program v 1. 1924. po sledečih smerncah: a) nadaljevanje in dovršitev v delu se nnhajajočih zboljScvnlnih naprav, b) določi'ev planin, ki so najbolj potrebne novih melioracijskih del In na katerih te z delom lahko takoj prične, c) obhod planin v svrho proučavanja in naprave zbolj-Sevalnih načrtov, d) revizija že Izvršen h melioracijskih del. 6. Slučajnosti. — Do!* žnost vseh planinskih odborov pa je. da st tega zborovanja po!noŠ*evHno udeleže. Istotako je želeti, da se ndelefijo tega dneva tudi vsaj n?če!nikf oz. njih namestniki vseh gospodarskih odborov oz. odsekov za oskrbovanje planin v imenovanih okrajih. Vabljeni so vsi ki se zanimajo za povzdl-go in prospeh naših krasnih plan n ter za napredek našega plansarstva. Planinski odbori in Gospodarski odbori oz. odseki planin naj Izdelajo že doma v posebnih sejah podrobna poroči'a in predloge za 4. in 5. točko dnevnega reda ter Jih pr:neso po možnosti spisana na zborovanje. — Dobava cigaretnega papirja. — Pri upravi državnih monopolov v Beogrr.du se vrSi 15. marca ofertalna licitacija glede dobave cigaretnega paplr;a. — Dobava oglja. Direkcija državnih že'eznlc v Ljub-l'nni razp'sire Ponovno ofertalno Ucltacho na dan 20. marca za dobm-o 200.000 kg bukovega oglja. — Dobav sltižben*h oblek. Pri ravnate'!s»vu državnTh železnic v Sarajevu se vrši 24. marca ofertalna licltadja glede dobave službenih oblek (bluze, plašči čepice). — Dobava kovaških plold. Pri ravna tel jstvu državnih železnic v Sa-boticl se vrši 27. marca ofertalna licitacije glede dobave kovaških plošč. — Dobava sv (natega papirja. Pri upravi dTžavrrfh monopolov v Beogradu se vrši 27. marca ofrrtalna licitacija glede dobave svilnatega papirja. Podpirajte obnoauc slepe in darujte »Podrjorne^u društvu sleofh«, Ljubljanaj Wolfova ulica it, 12* Štev 6/. „SLOVENSKI NAROO- dne 13. marca 1924. Stran 5. Nrpff sndišca. MARIBORSKA POROTA. V torek dne 11. marca se je z dvema jema zaključilo prvo letošnje porotno zasedanje, ki se je v enem slučaju končalo s smrtno obsodbo.Kot prvi je prišel na vrsto Jožef Cirič, 23 let star, doma iz Drakovc pri Ljutomeru. Imenovani je bil obtožen, da je dne 16. januarja t L ustrelil svojo ljuhico Ang-lo Malek. Bil je zelo ljubo« avmen. ji vedno očital nezvestobo in ji gro« zil Ka':or je izpovedala priča Ertl Neža. je nekega večera ustrelil skozi okno Malekove hiše. Dne 16. januarja t. L pa je prišel zve« čer ob 20. k Neži Ertl. pri kateri se je nahajala njrgova ljubica Malek Angela. Ko je stopil v sobo, je brez vsakega povoda oddal strel naravnost v čelo Malekove, pri kateri je nastopila takojšnja smrt. Ker je vsled strrla ugasnila luč v sobi. je ustrelil ▼ vrata, da je moe~l najti kljuko. Od*el je nafo ▼ hi5, Bukarešta 43.50, 2encva 1394.75. London 348 25, Milan 333.30, Newyork 80.80, Pariz 234.75. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 12. marca. Današnja borza. Beograd 7.12—7.20. Praga 16.70—16.745. Newyork 580.25—5S0.75, London 24.87— 24.88. Pariz 22.30—22.40, Milan 24.25—24.30 Berlin 1.27—1.30, Amsterdam 215—215.75. Dunaj 0.00815—0.008175, Bukarešta 3—3.10. Sofija 4—4.20. — Trst, 12. marca. Današnja pređbor-za: Beograd 29.70—29.90, Londr-n 102.50— 103, Pariz 91—92. Newyork 23.90—24.10, Curih 412—416, Praga 68.75—69 50. — Dunnj. H. marca. Devize: Beograd 870—874, London 302.100—303.100. Milan 2894—2906, Newyork 70.9.35—71.185. Pariz 2602—2618. Praga 2037—2047, Curih 12.195—12.245. Valute: dolar 70.860— 71.260. dinar 860—871, češka krona 2130— 2046, lira 2890—2910, Svic, frank 12.160— 12.240. Drobiž* * Komtrnlstlcnl krst V Sh^ffleldu v An-gfljl se Je Izvršil pred kratkim v navzočnosti velikega števla komunistov krst po« sebne vrste. Krstili so štiri tedne staro hčerko enega izmed voditeliev tamošnjih brezposelnih dVlavcev. po priimku Hedlev. Krst je Izvršil nek! komunistični, vodin In angleški delegat pri zadmem mednarodnem kongresu v Moskvl.t>o poklicu pek. Eden izmed navzočih je Imel nagovor. Rekel ie. da hočejo hčerko tovariša Hedleya posvetiti revoluciji. Ne sme se smatrati to za akt. kl bi bil ver? sovražen. Mf moramo samo dosledno Izražati svoje tendence In dlje v današnjem življenju. Otrok dobi Ime. čeprav so ta imena za Hudi le male- ga pomena, kajti ko odrastejo, moralo HI v tovarno In tam delati pod določeno jim številko. Dekletce je dobilo ime Irena izrazili so Željo, da na? bi bila kot odraS.ena v podporo revolucionarnemu gibanju. Otroka je omenjeni pek končno poljub"! na roka In ga Je izročil materi. Komunistične iene so jej fagročBe lepo srebrno časo. • NewyorIka lepa Helena. Policijo v Newyorku ie dolgo časa razburjal ženski bandit, znan pod Imenom »Lepa Helena«. Ameriški listi so na široko opisovali njo in jo slikali kot "zelo lepo mlado žensko blondinko a karifcktiristično krasno slavo. Pred kako veliko trgovino se jc ustavil avto In [zatopila je mlada dama s svojim šoferjem. S skrajno drznostjo je zahtevala, vstoplvšf v trgovino i revolverjem r roki, od vseh navzočih, da dvignejo roke. Nato sta njen tovariš In ona pobrala denar Iz blagajne in iz žepov navzočih. Slednjfcf ie dobilo 150 detektivov policije v Brook-lyinu nalogo, da se polasti banditinje. Pri nekem novem napadu se ifm je res to posrečilo Velikansko je bPo presenečenje, ko se je pri preiskovanju pokazalo, da je ta krasna bandit Inja v"sokošo!ec Clarenca VVilson m tovariš le bil radi v! s oko šol ec • Avstrija kađL V avstrijskem finano-nem in proračunskem odseku so konstatirali, da konzum tobaka v državi stalno napreduje. Meseca januarja nretek-esa leta se ie prodalo okoli osem mil. cigar In 85 mil. cigaret, v letošnjem januarju pa ie znašala prodaja 16 mil. cigar in 270 mil. cicaret. Tudi tobaka za pipe se porab! vedno več. izdatki vsakega avstrijskega prebivalca za tobak znašajo mesečno dvakrat toliko, koiikor se plača povprečno za malo stanovanje. • 6000 let staro s\'efiSče Ravnatelj vse-učiliSkega muzeja v Philadclphiii. dr Geor* gc Cordon je obiavil interesantno odkriti« o najstarejši zgradbi na svetu. Poročilo veli: Značilna razkritja novembra meseca na mestih, kjer sta stali kaldcjski mesti l'r In Tel el Oneid. so bila prekošena od razkritij decembra meseca. Odkrili smo maihno av©» tisče, nekako štiri milje od kraja Ur. Sve* tisČe je bilo podnrt<* s stebH. okra^rno z bakrom In mozaiki Izkopan ie tega sve ti* če je sedaj dovršeno In to svetišče je na ista* rejši spomenik človeške stavbne umetnosti Cllavnl urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Inserfrajfe v „Slov Narodu"! Narodna skupščina. — Beograd, 12. marca. (Iztv.) Današnja seja je trajala od 10. dopoldne do 12. opoldne. Minister za socijalno politiko dr. Peleš je danes zbornici predložil zakon o državni zaščit! vojnih invalidov in vojnih sirot Zakon je bil odkazan posebnemu odboru v proučavanje. Posl. Ivan Brodar je vložil interpelacijo o postopanju stanovanjskega sodišča v Zagrebu. Posl. Moskovljevič (zemljo-rad.) je vložil interpelacijo na ministra za socijalno politiko o izseljenskem kontigentu. Za tem je zbornica nadaljevala podrobno razpravo o proračunu ministrstva prosvete. Posl. Moskovljevič (zemljo-rad.) je kritiziral proračun in za n"im je govoril posl. Š t i f t a r (kler.) o šolskih razmerah v Prekmurju. Minister prosvete Miša T r i f u n o-v I ć je odgovarjal na posamne očitke, ki jih je navajala opozicija v svoji kritiki proračunu. Zavračal je odločno očitanja, ki se nanašajo na univerze, konstatira oč izreden napredek univerz v naši kralievini. Vlada zasleduje v tej smeri naHiberalnejšo politiko in bo vedno podpirala univerze. Kar se tič* medicinskih fakultet v Beogradu. Ljubljani in Zagrebu, je treba omeniti, da je posebno napredovala zagrebška medicinska fakulteta. Dane je kratko omen;a1 prosvetno politiko glede srednjih in ljudskih šol. Finančni minister dr. Stoiadinovič je predlagal nekatere spremembe k raznim postavkam prosvetnega proračuna. Glede Slnveniie je določeno in sprejeto to-Ie: 1. Društvu za humanitarne vede prvotno določena s^b vencla z znesku 50.000 D?n se r»zd-1I tako, da dob: gorenje društvo 35.000 ?n mariborsko mu- i poročila. zejsko društvo 15.000 Din, z. etnografskemu muzeju v Ljubljani se določi 45.0J0, 3. muzejskemu društvu v Mariboru pa 15.000, 4. dovolene so tudi subvencije raznim narodnim gledališčem, tako mariborskemu 200.000, novosadskomu 90.000, škocjanskemu 1 milijon, subotiškemu 300.000 Itd. Po končani debati je zbornica sprejela v podrobni debati proračun z večino glasov. Za danes ob 16. popoldne te določena izredna seja skupščine, na kateri pridejo v razpravo: 1. konvencija z Avstrijo o bivših diplomatičnih poslopjih Avstroogrske, 2. konvencije, sklenjene z Bolgarsko in 3. k on venci'a o trgovinskih stikih in o ureditvi plovitbe, sklenjene med našo kraljevino in Japonsko. EPIDEMIJA TIFUSA V BUDIMPEŠTI. — Budimpešta. 12. marca. (Trv.) Do da# nes je ugotovljenih v mestu 100 slučajev tifusa. 20 SMRTNIH OBSODB V RUSIJI. — Varšava. 12. marca. (Tav.) Kakor po« roČajo listi, je bilo ▼ velikem procesu, ki ae je vodil proti 78 osebam radi ropa In po« žiganja, obsojenih 20 oseb na smrt Ostale osebe na dosmrtno, oziroma večletno ječo. ITALIJANSKO POSOJILO POLJSKL — Rin% 12. marca. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je bila včeraj podnisana pogod* ba glede posojila poljski republiki v znesku 400 milijonov papirnatih lir, ki jih dovoljuje »Banca Commerciale Ttaltana«. Za poljsko vlado je pogodbo podpisa! minister Zalcskl. Italiia daje posojilo pod sledečimi pogoji: 1. obrestna mera 7 %. 2. nodnis posojila se izvrši v Italiji z 89 pro %. 3. Poljska dobi 81 nro % čistih. 4. Poljska jamči za posojilo z dohodki tobačnega monopola, 5. V atučaju ff Gepilno smolo prvnvrstne kakovosti in - ABBORIN -srodstvo za zatiranje mm sadnih škodljivcev — priporoča niemot»chna. Ljubljana Mlesfnl trg 10. Trboveljski premog in drva dobavlja Dratba ILIRIJA Linblfiiia, Kralja Petra trg 8 Plačilo tttdl na obroka. Telefon 920 272 Veliko izbiro najnovejših damskih svilenih in večernih klobukov ter slamnikov po zelo ugodnih cenah priporoča cenj. damam Ivanfea Stegnar, Ljubljana, Rimska cesta 10. STEZNIKE (moderce) po Životni meri priporočal Ana Hotter Dunajska cesta 6-11 v bisi lekarne PJccoU. Cer§f. trgovci, ki hočete pnodati svoje blago« inserirajte v S?cv. Narodu I — Slovenski Narod ima v Ljubljani največ bralcev in torej največ kupcev. )(a-ha-ha! Odkril sem skrivnost moška elegance 1 Naj-flnej&e perilo, naramnice« kravata« nogavice i. t« d. po konkurenčnih cenah pri 0. f inkovic Msi. K. Soss ,Co!or'\ najbofKa. neSkorfliiva HAR VA ZA ! ASE. Glavna zaloga drogerija A KANO. Ljubljana. — R«z» posilit ftirli po po*H. 2^22 *la d~la snrejme — S. Klimanck. Selcnburrtn* va ulica 6. 1S01 Mladenič« 16 let star. želi vstooiti kot vai'-rt'*'; v k^'^šno* ';oli obrt. — Ponudb- na na«ToT: Janes F^tkar. Studenec št. 1. Škofia Loka. 1812 Damsko in moško kolo v najboljšem stanju — naprodaj. — Naslov po* ve unrava »Siovcns!:c43 Stalna listnica upravništva 33 Slov, Naroda"! fDosedai smo n* vprašanja naših n*ro"nikov glede faznih dobav od strani ljubljanskih trgovcev trt obrtnikov odpovariali pisneno: vsled visoke poštnine odgovariamo tem potom): V. M. v Kranju i Veverične kože kupuje D. Zdravič, LiubPana, Florjanska ulica 9. Veselic ni odbori Vse potrebno za dekoracijo vrtov za veselice Vam oskrbi tvrdka Ivan Bonač in M. Tičar, obe v Ljubiiani. Vrtovi i Cvetlice, semena itd. dobite pri A. Korsika. A. Ferant. F. S'tnenc v Ljubljani in vrt .Džamonja' v Mariboru. I Sopi so vani £ | Ženitna ponudba« Mladenka na deželi se grozno dolgočasi, ker ni* ma primerne družbe Za* to bi se rada poročila s nridnim mladeničem do 30 let, ki ima posestvo in nekaj gotovine. — Dote imam preeei. — Ponudbe prosim pod: Zlata Ma* gore, Sv. Rok nad Pt"* jem. 1783 Donisoval bi r naobrazeno, ljubezniivo in živahno gosnodično srednie starosti Sem li* ^eralne^a nariranja, zna* čaien in pošten v vseh ozirih. — Korespondenca na i s" naslovi: Josin Laz* ne, Zagreb I pretinac. 17o6 Mladenke pozor! Katera bi rešila za* kletega princa iz nepro* stovoljne — četudi po* zlačene — ječe. ta naj se oglasi pod »Zlata pro« stost/17R4« na upravo »Slov. Naroda«. Resnega znanja želi 2° letni veletrgovec z dežele — s simpatično in premožno gospodično — Ponudbe pod »Sijajna bo* dočnost 1S15* na upravo »Slov. Naroda«. — Di* skrecija zajamčena. Ž^itna oonudba. Uad fant. — kore* n:ak — značai;n in v dobri službi, bi poročil d^vojko do 30 let. ki bi bila dobra gospodinja. — Ponudbe pod: Ivan Ladi« ha, Celje, poštno ležeče. 17*5 Ženitna ronudba! Nihče ne ve, če ne rađene terne. aVo vzame mene. Sem 3S let stn'-s. dob'-a gospodinja, z več* io doto ter želim le mir* nega doma poleg značaj« nega. umirjen^rts moža. kateremu bi bil dom vse. — R"sne pon"dbe sprcir** -n* Roza Nadlavnik, Tr* žič. poste restsnte. 17*2 Ženitna oonudba. Vdova, čer 40 let sta« ra. z lepim posestvom, boljšega znanja in dobre* ga značaja, se želi takoj no Veliki noči poročiti z drž uslužbencem, kateri se bliža svoii penziii. bo* disi samec ali pa vdovec, ki ima veselje do gospo* da'-stva in os ^bito do sadiereie. f" ure od železniške posl : odda* Ijeno. Ponudbe ^d »Le* na bodočnost 1791* na upravo »Slov Naroda«. Ženitna ponudba. Amerikanec, doSel prav* kar iz Manitobe — po* sestnikov sin edinec, sa* mostoien. s premoženjem do 200.000 dolarjev — si išče tem potom družico za življenje. Vzamem Ie Slovenko, pridnih rok, pošteno in moralno, sta* ro do 28 let. Na oremo* *rnie se ne gl~da. Poroka bi se vršila v Sloreniji. na kar bi se skupno vrnila na moi dom v Ameriki. — Pon"dbe pod »Mani* toha'1^13« na upravo »SI. Naroda«. Mesečna soba s hrano, v sredini mesta, se odda solidnemu gospodu. — Naslov povr uprava »SI Nar.«. 1S19 Meblovana soba flepa) — se odda takoj boljšemu gospodu. Na« *lov pove uprava »Slov. Naroda«. 1816 Bakrenje in nikla nje delov od dvokoles in avtomobilov prevzame v hitro izvršitev — G. Besednik in drug, Ljubljana, Pre* šernova ulica 5 1527 Kože, veverične, oolhove in od druge divjačine, — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D Zdra* vič, trgovina usnja. Ljub* liana. Sv. Florijana uliea št. 9. 1719 100 % Pozor! Prostornima p-nolna rar* nroda ja damskih klobu* kov in modnega ^'ica — nri tvrd%i E Stockl, Kon« grešni trg 2, Ljubliana, 1S14 Za iz^e-ovanf^ mo^e-n?h ob!ek, konfekcije in mod^rnizi* ranje starei^ih ob1 *k — se priporoča tvrdka — ^etinc»Bers*n, Ljublj^r«. Kongresni trg 6. 1795 Vrtnice, i KaZ!10 i Kdor no sreči hr**p-ni. jo go* tovo v knjigi »Babilon« ska uganka« dobi! 1799 nizke. tril"fne cepl;**nt-e 40 najlepših vrst, 12 d> 14 Din komad, — nudi si občinstvu v mestu in na deželi — Anton F r« r a n t. trgovski \rtrs' Ljubljana. Ambrožev trn It. 3. 160S Lesni trgovci pozor! Tiskovine za prevar« j manje okrogVga. tesane* ga. rezanrga lesa. na katerih se pri prevzemu sa> mo ob sebi obenem r-a* čuni natančna k^bi^atura brez k"bične rač"nicr. «t-naročajo pri: Dra^ofin Korošcu, Rečica ob P-*1 ' 1745 Preklic. Podnt>ana i^iavliam. ds gosp. Jakob Kranic. vel. rtilo^SL tobaka v Pert-ni« ci, ni dal dve vreč? toba« ka iz te zalon<-, IcaVoT "itm jaz govorila !n pr^. klicui-m neosnovano ob* dol.itev. Cerknica. 12. TTT 1924 Marlftt Kutfpn. Cerknica 195 pri Rakeku. 1^11 Zahtevajte edino \** c~> ■ ct5 a cd ■ cr~*> aj c~~> ■ e~~y m c~~) Ciril in Metodove vžigalice; ™ «5°™« [ ra Najnovejša patentirana iznajdba! Odlična novost! O.B.Tuornico ie&Io'itansfcili bingajnic sist.Jhorig'd.d. Brzolavi: BOB, Vukovar VUKOVAR Telefon interurb. S6 Izdefuie in dobavlja vseh vrst jeklo- betonske blagajnice, sprave za akte tresorna vrata, vzidalna vrata itd solidno in okusno Izvršeno po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo in samoprodaja za krale ino SHS A'RMIN G0LDSTEIN agentura fn komisija. VUKOVAR Brzojavi: Komlsionale. Vukovar. Tal. int. 11 iščejo sa zastopniki za Slovenijo. Izdelki tvornice »ek'ohetonskih blagainlc bodo izloženi na zagrebškem spomladnjem semnju od 27 aprila do 5. ma a t. I. Abco1u*no ojmisvarno! Največia sieurnost proti vlomu! dobijo se povsod. Glavni založnik tvrdka IVHN PFBDUN mtsledntkia Uuhliana. LJUBLJANA Dunajska cesta 46 mestni tesarski monter Teieton 379 Vsakovrstna tesarski dela, moderne lesene stavbe, ostrenja za ra-lače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stro-i, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene oirraje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. P mm m žaga. OIOIOIOIi Tovarna furnirja. IOIOIOIOIOIOIOIOIO i = KROMPIR = i debel, zdrav, prebran, bel in rožnat kupujem za dobavo takoj Reflektiram na takojšnje utovarjanje in solidne cene. Predojevič, hotel Slon Ljubljana. Dno 15. marca 1924 ob 9. url se vrši na našo zahtevo sodna dražba 1 avtomobila in 1 motocikla v naSi garaži Ogled islotara. JUGO-AUTO, Ljubljana, Dunajska cesta St 30. 99 e l i n it DRUŽBA ZH ELERTR. MDUSTRUO D. Z O. Z. Gradi afekhiCne centrale In nabrane. Ue-llka zaloqa motarleo In elek(rl£nef{a ma-tnilala. Cene Izredno nizke. Postrežba fotna. . na lelfo posel Inienlrja brezplačno. LJUBUnnR, Dnnafsfta cesta I. — Tel. 8S. mHRIBOR. Uetrln^ska u!. ?t. — Tel. 233 Josip Peteline^ r I Ljubijanai Sv. Petra nas o 7. I Priporočamo Da veliko in malo I galanterijo, nogavice, razne sukan-e, eumbe, I čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, ■ srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Na| il2je cene. Postrežba točna. 0VSKA BANKA d. d., LJUBL-JA POPRUZNICEi Maribor Novo mesto Rakek Slovenjqradeo Slo*enake Blatrloa LJunajska cesta št. (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000-- :-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-: Brzo? avl i Trgovska Telefoni: 139, 148, 458 EKSPOZITURE Konjice Meia - Dravoarad Lastnina in-tisk »Narodne tiskarnec.