j.. J- 7, mOSL.NAROD. ODBORA V DACH Al)- V Dachau,2 maja 1945 Štev.1 THE GxiEAT-tíbT iiüUK Ol O'üií ju lik, iLtö CO&iE.lxiOM SLOVES TOU Ha VE JiaADE Uo YO 1J±d£ iijftW »WE GxiEE'X T Üb aivujalcari AKüiY Ol AQOOTJm Uf T HAT G-OOi) ÁÍÍD GLOaIUUS Dx^lD.THE U^IlL'.etf) b'iA'i^b HA VE . AI EVjikiuibTIIG amíD •iHü Liubl' 1-aiviOüb TxtADxTIOi 0xl x»I-BExtTY MAS I¡.LBBH aTX0rJ II THE WO¿u*Dé Ilüslfc AkwY lOUGHx' UIDÜk WASHINGTON All) JjaIAYETTE AímD IOXÍ TxüüIH irHIlCIpAjiib ,10K THE BIGHTS Ol xviAl. 10H THE aI I IM I LA i' 10x4 Ol b-ua.V.uüxY II 1862. Ii THE Ü'IKÖT WORLD v AR AGaII b.T TYRaxmIY aID xlEaCTxuI .10», -aüaíiST TnE RE-TURN TO BaRBaaI'ÖX.1 aa£L> TUM ÍXaaü aGES , - AG.rt.IibT i'M£ XiUoT áün-STROUS DESPOTIbiii In T¿xo HlbxOxtY Ol ¿«ia^AxínD ,aüaíwüX' IaSCIöM. THE AxvIERICa« büLLI^A xruüGuT ^iD COMy.yEijKD. THEREIOkE, II THIS AHjuUOUÖ axmx) NE\/Exí. CEaSIxmG STxíUGGEE lOxt TRE HUuaí* LxBBJxTxEb , TüEoE DaYS aRE AjubO THE GRxxAlEbx Iim Tnn AIIaLS Ol TnE ai«x»KICáI ARMY. COxv&aDES ,GtíEE3!¿0UH LIBExiATOxíb ,THE xiIBEkaTORS Ol jkaittiCIID, •THE KU GH TS Oí1' a BE x1 TEK LUE a¿^D a BETTExt EUTURE Ol THE x,aRTIi Ol T0-M0xui0W, POZDRAV" IAb Im OSVOBODI TEB J EwI laptcil je največji trenutek našega življenja. Iz sužnjev ste nas napravili zopet svobodne ljudi. Pozdravljam^ ameriško vojsko zaradi tega velikega dela. Zedinjene države iraajo gotovo najkrasnejšo, največjo in trajno tradicij* svobode in osvrbojenja na vsem svetu. Njihrve armade s-» se borile pod V/asiiingtonom in La£ayettom tudi za njuna velika načela. Za clovečanske pravice. Za uničenje suženjstva v letu 1862. V prvi svetovni vojni proti tiraniji in reakciji.Danes proti povrnitvi v barbarstvo in t.emnim časom, - proti najgomstas-nejšemu despotizmu v človeški zgodovini, proti fašizmu. Ameriški vojak se je.boril in je tudi omagal. Zaradi tega so današnji dnevi težke in Tečne borbe za clovečanske pravice prav takr največji v analih ameriške vojske. T i* varili! Pozdravimo naše osvoboditelje, osvoboditelje človeštva, viteze boljšega življenja in lepše bodočnosti v nastajajočem novem svetu! NA ROBU DOMOVINE N_ drugem mestu poroč;jno o zgodovinskem tr^notku, ko SO SO čete jugoslov oiske pj.rtiz:.jiske vojske z vpadno od Tržioa n. So8i sestale z armado zap^dnega zaveznike, in o osvoboditvi Gorico. Trst sam je o&iscen, Ljubljana prihaja na vrsto. Zadnji.kotički nase zemlje, ki ju v t tj vojniv - majhna, k^ikor je - mod vsemi deželami Evrope prestala največ gor j.;:, se dramijo ,v osvobojenje. Srečanje nase in novozelandske vojske na-Soči je,za n.is to= liko radostnejši dogodek, ker sez njim simbolično in stvarno z:.= crtuje naša meja proti Italiji, drugi naši največji in izza dav= nih dni nevarni sosedi. Z njim je kronana težka,, krv,.va, neenaka borba, ki jo je slovenski in hrvatski živelj.našega Primorj.. in Istre bil z italijanskim fašizmom skoraj četrt stoletja za najos= novnejše pravice clovt-ka in naroda in v kateri so'si nasi hrabri partizani pod vodstvom maršala Tita v teh letih.nase 'osvobodilne vojne spletli toliko slavnih lovorik. V zadoščenje nam je, da so slovenski in-hrvatski borci v tem zadnjem^r asaobju našli v najboljših sinovih italijanske manjšine na Tržaškem, Goriškem in v Istri vrle, hrabre tovariše, kakor je bil med predstavniki nale Osvobodilne Fronte in zastopniki te manjšine se za fašizma v vseh najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo borbe za naše osvobojenje in mirnega sosedstva obeh narodov, dosežen popoln sporazum.Zlasti italijanski delavci iz tržaškega industrijskega središč;, in Tržiča so v množicah'hiteli v brigade, ki so pod vodstvom naših partizan= skih ,komanadantov operirale tostran nekdanje italvjansko-avstrijske meje, pa tudi v Gornji Italiji sami, ali pa so se zbirale v last= nih partizanskih oddelkih, ki so vzorno sodelovali z našim povelj= stvom. Spričo teh dejstev nas je upravičeno ozlovoljila vest, da je italijanska vlada baje zaveznikom stavila predlag,, naj bi slovenske in hrvatske pokrajine, ki so bile po prvi svetovni vojni pripadle Italiji, do nadaljnjega ostale pod italijansko upravo. Ogorčeni smo nad dejstvom, da se takšne pobude lansirajo v času, ko se Titovi borci na narodnostni meji rokujejo z zapadnimi za= vezniki in ko za poslednjega slepca v Evropi in v sve.tu. ne more biti niti trohice dvoma, čigava sta Soča in Krqs. Odločno zavra=> camo t.o spletko, ki bi se nam zdela smešna., če bi nam ne bila v tako živem spominu vsa strahotna teza italijanske uprave, ki jo je Julijska Benecij^ uživala do zloma fašizma. Gmotno'in duševno opustošenje našega življa na Krasu, na Goriškem in v Istri je bil edini rezultat, ki ga je ta uprava izpričala pred svetom. Toda ne damo se motiti. Protestiramo - in prehajamo na dnev= ni red. Danes, ko so zmagovite Titove čete dosegle juzhozapadni rob nase domovine;, in ko se je nam samim tukaj nasmehnila zarja svobode, ne. vprašujemo več: Soča, čigava si ? - N a š j e vstajenja dan! S L 0 B 0 D A Sloboda je ukorakala 0" naš logor. Od /ijenog sudbinskog ko= raka potresli su se temelji monstruozne institucije u kojoj su mučeni i unistavani ljudi. Pocepane su kulise iza kojih se več 12.godina odigravala najstrašnija i naj sramni jg tragedija ljud= skog roda, rezirana nosiocima "novog reda". Nož slobode je razrez ao svojom oštricom gnojni dachauski čir na organizmu okrvlje= ne i osramočene Planete. Danas'kroz eter drhti glas olobode,što citavom svetu objavijuje oslobodjenje mnogih ljudi,i mnogih na= cija ispod krvožedne prijave sape Nacista. Jezivi bilans unište= nja u ovim zloglasnim žicama danas zapanjuje grozom celu zemalj- sku kuglu. Danas drhte srca naših porcdica radoscu i strepnjorn*. Danas suze kvase nasa domača ognjista naše okrvavljene Grude,izN cijih su brda ustali divovski ljudi i žene i svojom nadcovjefr.fl^ skom borbom za Pravo i Slobodu 6oveka, zadivili citav svet i osigu rali joj dostojno-in zavidno mesto pod Suncem. Pojam narodne bor= be i krvavih napora inkarniran je u legendarnoj figuri prvog borca naše Slobode - TITA.Zato je i Tito postao svetski pojam borbe za Slobodu. A sada, kada smo streptali sre6ogi zagrlili nasu težko cekanu Slobodu, neka po j am Tita bude i nas radni program borbe ra= da u Slobodi. Tako se mora svaki Dachauvovac zavetovg.ti sam pred sobom! To je nas usklik, to je nas programj To ^e nas dug prema našim d.rugovima-borcima, sto se sa nama mucise,sto u mukama izdah= nuše i sto pred našim očima izgoreše na rostilima "Nadcoveka".Mu= čenicke molekule, sto iz famoznog dachauskog krematorijuma ispuni= se prostor - traže svoj rezon! Mi smo'izvrsioci volje velikog Te= stamenta velikih Mučenika. Poštenim i predanim radom mi hočemo i mi moramo oduživati svoj veliki dug prema Njihovoj Svetloj Uspo = meni i prema Njihovim ojadjenim porcdicama. - Sunce Slobode,koje nas etn ogreja, nece i nesme da nas zaslepi o^i,naviknute na gu= sti mrak težka robovanja! Svetlost Slobode neija nam^otkrije $ove vidike i nova radna polja za dobro i srecu naseg iriucenickog naro= da - Jugoslavenskog naroda,vkoji na krvavim^ ogn^jistima pocinje da živi i radgj- novim i bol jim životom i novim; covecni jim socijalnim radom! Neka živi Sloboda i Njeni Veliki Borci! BESEDA AMERIŠKEGA KOMANDAMTA Na izredno lep in slovesen način je nase taborišče v torek praznovalo 1.maj. Razdeljeni po blokih; so pripadniki 18 narodov z vseh strani sveta, ki jim je usoda naklonila "zaščito" znotraj dachauske žice, z nacionalnimi prapori in transparenti na celu malo pred 12.uro prikorakali na zborni trg. Zastavam so sledili zastopniki.nacionalnih komitejev, trasparenti pa so nosili iz sr= ca-kipeče pozdrave zaveznikom, svobodi, delu in novi družbi. Od vhoda v taborišče sp se drug za drugim zvrstili Poljaki, Erancozi, Rusi, Jugoslovani, Cehi , ^Avstri j ci, Belgijci, Lul^sembu^žani, Nizo= ^zemci, Italijani, Norvežani, Grki, Albanci, Madžari^ Spanci, pa se•zastopniki Amerike, Anglije in ietonske Pred svečano tribuno zavzeli mesto pripornice iz Osvienczima in Kaufferinga, 159 po številu, po večini Madžarke in par Italijank, prišle pa so tudi tovarišice iz ženskega revirja, Poljakinje, Madzarke, Rusinje in pa 3 Jugcslovanke, med njimi Slovenka Mimica Celharjeva iz Sempe= tra na Krasu. Prisrčnega pozdravljanja je bilo deležnih pred vsem 7 tovarišic - mater z dojenčki, ki so se jim narodili v koncentra= cijskem taborišču, v naročju. Predsednik prireditvenega odbora, dr.. A^i Kuci ( Albanija ) je toplo pozdravil prisotne, pred vsem ameriškega polkovnika,po= veljnika taborišča, ki ga je vsa ogromna množica obsula z dolgom trajnimi navdušenimi ovacijami. Ob vstopu na tribuno je zastop= jjica žer;. , tov. Gella Hanan z Rodosa, izročila poveljniku lep šopek svet j a nspismeno zahvalo vseh pripomikov za osvoboditev. Burno je bil pozdravljen prihod ameriške zastave s^castnim sprem= stvom ob zvokih ameriške himne, ki jo je igrala^nasa godba. Solze so blestele v slehernem očesu, ko je predsedujoči ob navzočnosti ameriških vojnih poročevalčev, oficirjev in vojakov na trgu, ki je bil skozi leta priča neznanskih grozot in ki se je ta priliko odel v zastave, zelenje in samo cisto radost, podal besedo koman= dantu. v v Za slehernega izmed nas je bilo pac skorajda neznano dozi= vetje, prisluhniti govoru vojaka, ki pod bluzo uniforme nosi du= so in srce: - 4 - V v - Zelo težko je zagrne, povedati vam, kar catira ta treno= tek. Mi smo prav tako srečni., da smo vas osvobodili,kakor, ste srečni vi, da .ste osvobojeni. Vasi^,spontani po= ' zdravi in vzkliki so mi najboljši dokaz vašega veselja. Lahko vam povem, ' d.a bomo mi od svoje strani storili vse , da vas zdrave in.v najboljšem stanju vrnemo vašim domo= vom. Ta stvar ne bo lahka. Toda premagali bomo v;se za--četne težave, kakor smo premagali tudi mnogo večje. Vi, • ki ste toliko pretrpeli v tem zloglasnem, po vsem svetu poznanem koncentracijskem taborišču, ste- zaslužili lep= šo bodočnost, ¿elim vam mnogo sreče v novoprido^ljeni svobodi in vas zagotavljam, da morete zmerom računati' na nase prijateljstvo. V Izvajanja ameriškega, poveljnika je vsa,množica'spcejela z ' burnim odobravanjem. Predstavniki Mednarodnega Odbora;- so govor prevedli na jezike drugih narodov. Po odhodu poveljnika* ki so ga vnovič spremile dolgotrajne ov-.ci je, je povzel besedo dr. Kuci, ki je izrekel toplo zahvalo osvoboditeljem in-.pozval zbra= no množico k enominutnemu molku v počastitev spomina umrlih padlih tovarišev. Ba koncu je spregovoril se staresina taborišča Oskar Müller, ki se je tovarišem zahvalil za vzorni red in disci= plino in nas kot Üemec zagotovil, da si bodo «ernci v sodelovahju z drugimi narodi na vso mo.c prizadevali, da operejo sramoto> • s , katero je hitlerizem odel nemško ime. ^ Kljub snegu, ki na dachavki planoti pada se za sam 1. maj in včasih še za predpoletne dni, smo,.se polni gorečega-hav.duses nja in v- zavesti, da pomeni ta prvi. maj za nas prag v novo ziv» Ijenje, vrnili na bloke. JTJGOSLOVAJ.ÍSKA PKOSLAVA 1 .MAJA • ■ Kakor vse^^ruge narodnostne skupine, tako'smo tudi Jagoslo= yoni"' v taborišču proslavili 1 .. maj slov.sno kar se da. Ob .9.uri se. je pred 3. blokom zbralo na lagerski cesti okrog 2500 rojakov. Prireditveni odbor je poskrbel za lepo okrašeno tribuno s trans= parenti'in veliko sliko maršala Tita, ¿borovauje je otvoril in vodil stari delavski borec Makuc iz_Ljubljane, ki se je spominjal taborišču umrlih in padlih -tovarišev, nato pa je o pomenu 1 ,ma= ja tov. Mrzel spregovoril nekaj toplih, v srce segajobih besed. Med drugim- je '"po v d ar jal, da si pa^ ne moremo predstavljati, kakšne druge množice;,; ki bi se bila na ta dan s tolikšno radost jo, s to= liksno srečo.zbrala k tej mednarodni delavski slovesnosti.yTov. Lavrac je. z močnim občutjem recitiral dve:pesmi, Borove " Žrtve^ in Zupan6i¿eyp " Poj te za menoj!". Zlasti slednja je ha vso množi co napravilav:bilen vt-j.s. Govorili so še tovariši IteñciÓ, v imenu "istrskih Hrv.ratov, ' Ple^co v imenu mladine in -Musió v imenu starih borcev, ha'-uvodu in ob zaključku.1 lepo uspelega zborovanja je vsa množica ubrano zapela dve partizanski.pesmi. Z zborovanja so bile odposlane pozdravne brzojavke vladi demokratske federativne Jugoslavije', predsedniku Uda, predsedniku' vlade Velike''¿ritimi je in maršalu sovjetske zveze Stalinu. V brzojavkali jugoslovanski vladi se glasi: S groslave 1. maja pozdravljamo Jugoslovani kCncentraci sjkega taborišča Lachau psvofccjeno Jugoslavijo, maráala. Tita in na so vlado z želj.o', da nam, omogoči čimprej povratek .'domov. Proslavi 1. majnika v i.ioskvi je prisostvoval ob-boku Stalina tudi bivši francoski ministrski pre^^dnik Edcuard*'H§rriot, ki se je komaj pred nekaj dnevi' vrnil iz nemškega zajetja. VES-1 IZ MEDNARODNEGA ODBORA Na včerajšnji, seji Mednarodnega Odbora, ki se je vršila ob prisotnosti ameriškega oficirja, ki mu je poverjena izvedba vrni= tve pripornikov je bilo pojasnjeno, da bo treba za vsakega izmed njih izpolniti vprasalno pole, ki bo tvorila osnovo za presq janj>e vsakega poedinca glede njegovega povratka. Oficir je nadalje izj a* vil, da upa v teku 30 dni izprazniti taborišče. Jasno je, da^se v tem roku ne bodo mogli vrniti domov oni, ki jim je domovina se za= sedena, kakor n.pr.'Jugoslovani in Holandci, kjer gospodarijo po nekaterih pokrajinah še Nemci. Za nje je predvideno, da bodo po= slani začasno v posebna bivališča, dokler ne bo tudi njim omogo= cen povratek. Za pošpesite.v £:epatriaci je bodo morali biti izpol= njeni posebni obrazci in to cim prej. Zaradi tega je nujno potreb= no, da vsak narod stavi na razpolago dovoljno sodelova^cev,preva= jalcev in tolmačev, ki bodo obrazce izpolnili v angleščini. ¿Za slehernega tovariša bodo potrebni 4 formularji, izpolnjeni s