Pomenki XXXI. U. Sicer se piše in; tu pa aajdem ,,k hčeri t vnuk o m" — kacega pomeaa je i sam aa sebi? T. I pomeai v starosloveasčiai in v mnozih slovaaskih jezikih et (-que, atque) in etiam, in kakor se te besedici menjate velikrat v latiaskem, lako pomeai i v slovenskem zdaj to zdaj uoo : a) in, b) tudi ali vsaj tudi), p. polje i gora cvete; kakor pri aas , tako i pri vas; prišli so i oče i mati (et — ef) itd. U. Bral seoi ga nekterekrati že v boljših kajigah; ali se pa govori, ali se sliši kje v ljudskem govorjeaji po Slovenskem? T. Govori se ob krajih slovenstva in pri bližnjih sosedih aaših sploh; v sredi pa se čuje dostikrat v začetku besede : „1 kaj ti je, i pa mu reci, i pa pojdi" itd. U. Ali ai ta i nemški ve, ei, ie, je nun ?" Ali se ne sliši casi bolj ,,e kaj to, e no, pa mu daj ?" T. Ko bi mu bil tudi v rodu, za to še ni neaiški e, ia ali aisi ravao ti mi terdil že, da so a, e, f, o, u povsod, kar jezik gre, torej v vsih jezikih? Po tem i ali e sam za se ni ne nemška ne sloveaska, ampak vsih jezikov lastnina. U. Xa zadnje bodo le nemškutarji rabili oboje i in e; Xemci ia Slovenci bi se pa ogibali tega ia unega! T. Torej praviai, ker je v starosloveasčini v ravao leai pomenu v aavadi (i do večera; i do smerti; i do sego dae itd.), v kterem je v novoslovensčini sim ter tje, da se ga nikar ne ogibajmo v pisanji. 11. I meni je kaj všeč, in rad bi, da bi se te besedice bolj poprijemali v sloveaskem pisanji, ker je kratka pa umevna. — Od kod je pa n v in, kar navadao pišemo ? T. Prav zdi se mi, da je besedica in sostavljena iz / pa n' (sed, vero) z debelim ali s terdim polglasnikom na koncu, ia ker je glasaik ta nekako srednik med u ia o, torej pišejo tu nu tam no, in od tod razlika, da so slovenski kujižniki pisali v sostavi nekteri m«, nekteri ino. 11. Saj sem res bral v bolj starih bukvah večidel inu, ia še v aajai kajižici najdem zdaj no zdaj nu. T. Do Kopitarja in zlasti Vodaika so skorej sploh pisali inu, Vodaik pa ima v svoji pismenosti /, in, ino. Po ajem so se ravnali drugi, in še daas pišejo eni in, eni ino. Meada je vse eao; izrekuje se v in nekaki polglasnik celo v novoslovensčiai. U. Tedaj je in sostavljeaa pa spet okerhajeaa besedica iz i ¦*- no — in? T. 1 pomeni et, no ali w'pa jam, sed, vero, torej in c) sed etiani, eteniai, jamvero, kar sedaj praviaio časi in pa... Sliši se no in noj samo tudi naaiesti in, p. oče no Cn°J) vaaii. U. Kako je pa zastraa no ia nu — ktero je pravo ali ktero je bolje ? T. Pomniti je, da je no ali nu faoj — nuj) vez (conj.) pa tudi medaiet (interj.) V znaraaje spodbade, spodbudovaje koga kličeaio sploh no, nu, nu nu, auj (Vohlaa) itd. U. Kako že čeai pisati aa vse to? T. Jaz pišem in, dasi mi i kej dopade ia se aiorda v višji pisavi nam spet poverne; govon se ino pa inu ali in. Ker je pa no ali nu veznik ia vmesnik ali medmet, bi se morebiti dalo tako vravaati, da bi se veznik pisal no Oao)> medaiet pa nu, auj, nujta, aujmo, nujte (age, agite)! XXIII. U. ,,Hrepenenje" berem tukaj, drugod pa tudi hrep e n j e n j e, kakor poželenje in poželjenje, privoljen ia priaiakaen, hraajen in vt akaea", pa si pomagaj ! T. Pravo je hrepenenje ia poželenje, privoljen in primaknjen, hranjen in vtaknjen. V. Ali si tega si tako svest, da kar na ravnost, po vsih ustih poveš, ktero je pravo, ktero je krivo ? T. Da. Oblike že kažejo, kako se ima aarejati terpivno deležje in iz njega glagolsko ime. To se naredi', ako se uneaiu —je privesi ali pritakae. Kakor so doslej glagole razredovali, imajo glagoli 2. oblike na koncu — niti, 3. — eti in 4. — iti. Kako se deležje izobrazuje, ti je znano, in glagoli 2. oblike imajo vsi -njen, 3. -en, 4. -en ali -jen — z nekterioii spremembaaii — po spredajih soglasaikih, kjer so zlasti jezikovci imenitni. 11. Jezičniki so /, n, r. Ti se sami spreminjajo ia oni spreminjajo druge; ali iz tega, kar si nii povedal, rai ai razvidno, kako se nareja terpivno deležje, bodi si iz nedoločivnika, bodi si iz djavaega deležja. T. Res je una razdelja glagolov pomaajkljiva; všeč, prav všeč mi je nova razredba glagolska (po slovnici 1. 1854) v pet razredov, kterih pervi je deblo brez vezivnega ali izobraznega samoglasnika v nedoločivaiku pred končno slovko — ti, v drugem je vezivnik a, v tretjem e, v četertem i in v petem u. ('. Saj se res glasi koj bolj umevno; povej mi povej , kako mi je ravnati v prejšnjih prilikah ? T. Glagoli uai so po tem iz 3. in iz 4. razreda, kterim je veznik ali e ali i: hrepeneti, poželeti, privoltti, primakmti , hramti, vtakn/ti itd. U. Kako se tedaj izobrazuje terpivno deležje pri pervih dveh in pri druzih tema eaacih? T. Pri teh glagolih se glagolska naloga dobi' v nedoločivneai, če se jim sname — ti, forej hrepene-, žele-, in k tej se pridene v terpivneai deležji — n: hrepenen, želen, ia za glagolsko ime — je: hrepeaenje, želenje. U. In kako se godi to pri unih na -niti in -iti? T. Ti so vsi iz 4. razreda, kjer se glagolska naloga konča na — i: voli—, hram—, mahiu —, primakat—, vtakiu—, nagni. — Glagoli s to aalogo dobivajo v terpivnem deležji — en, torej: volien, hrmien, mahajen, itd... in ker se to sklene ter z eno besedo izreče, se i pred en spreaieni v j (kakor tudi sicer pred samoglasniki) in,/ spremeai zadnje spremenljive soglasaike glagolskega debla ter se vaaje vtopi. To se godi' zlasti pri jezikovcih, ki se tudi topljeni iraenujejo. V. Da se / in n z j v Ij in ty stopita, vem; da se pa tudi r, tega ne razuniem. T. Res pravimo le pervima soglasnikoma (_lj, nj), da sla topljeaa, ker ji j stopi, zinehča ia je z njiaia tako zediajen, da se v tej zvezi posebej ne izgovarja. Za tega voljo ne smeai razdeljevati: hvaJ-Jen, sun-./ea, ampak \\\Ł-ljen, su-njen. Pri r je drugač, ker se ,/ v r navadno ae vtopi v slovenskem: svar-/en, udar-/en; vendar je nekako sam mehak ia topljea. Ker se tudi v teh soglasnikih vjemajo povedane oblike ia imenovani razredi, primerjajva iz teh nekaj glagolov! V. Dvignjea, mahnjen, sunjen, primaknjeo, usahajen, in sploh glagoli 2. oblike imajo v terp. deležji topljeni nj, v 3. se ima pisati po tem veleaje, boleaje, žvergolenje, mergoleoje, hrepenenje, doneaje, koperneaje, trohnenje, bobnenje, kaainenje iz kamaeti, bobneti itd., in v 4. hvaljen, hranjen, branjen, deljenje, privoljenje itd.; tudi mislim, da je sploh prav: varjen iz variti, siorjen, gospodarjen, udarjen itd. T. Prav tako; v 2. vsegdar -njcn, v 3. -en Qželea, zaželena, poželenje), v 4. -ien -jen; za r pišejo naši sosedje jugoslovanski večidel le -en, v slovenskeai pa se -jen Iepše poda: svarjen, storjen, nam. svaren, stvorea, gospodaren itd. 11. Zvonjenje tolikrat berem ia zvoneaje, — ali je kteri razloček med to pisavo ? T. Iz zvoneti ali morebiti še bolje iz zveneti (lauten, tonen) je zvonenje, zvenenje, in iz zvoniti (lauten) je zvonjenje; tako iz beleti, sloneti, moleti, goreti... je belenje, slonenje, molenje, gorenje, — iz beh'ti, sloniti, moltti pa beljenje, slonjenje, moljenje itd. Xekteri so neki v obeh oblikah v navadi na -niti ia -ett, torej iz usahnrti, omerzn«ti, oterpaiti - nsahnjenje , omerznjenje, oterpajenje ; iz usahneti, omerzneti, oterpncti pa bi bilo usahneaje, omerzaenje, oterpnenje itd. U. Prav veseli aie, da imaia sedaj gotovo kopito, po kterem čem meriii ia soditi čevlje glagolske, ker se tolikrat najde pože//eaje, hrepen/enje, primaknen itd. T. Žali Bog!