LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 1-2/98 Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal januar-februar 1998 Letnik 50 {t. 1-2 str. 1-40 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. NibTorelli Urednik: Stane Kočar, dipl. ing. Lektor: Andrej Česen, prof. Slika na naslovni strani: Uredniški svet: Kuhinja Mlinar & Mlinar Predsednik: Peter Tomšič, dipl. oec. Člani: Franc Gašper, ing., Jože Bobič, Asto Dvornik, dipl. ing., Rupreht, dipl. oec, mag. MiroslavŠtrajhar, Janez Zalar, ing., Stojan inles p rejel znak kakovosti RAL 4 Žibert, dipl. ing., prof. dr. Jože Kovač, dr. Jože Korber, prof. dr. dr. h. c. Nib Torelli, prof. dr. Vesna Tišler, prof. dr. Mirko Tratnik, Aleš Juvenilni les pri jelki (Abies alba Mill) in smreki Niko TORELLI Hus, dipl. ing., Vinko Velušček, dipl. ing., doc. dr. Željko Gorišek (Picea abies Karst ) Željko GORIŠEK Uredniški odbor: Martin ZUPANČIČ prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), T. LOGAR 5 prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), mag. Stane Berčič, doc. dr. Bojan Bučar, doc. dr. Željko Gorišek, Kvaliteta jesenovine Niko TORELLI^ ^ prof. dr. Franci Pohleven, , viš. pred. mag. Branko Knehtl, Martin ZUPANČIČ 8 mag. Stojan Kokošar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna R ij r. . Tišler, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Tomaž Klopčič, dipl. ing. ustava izdelkov dakov SL[ Nova Gorica Uannka KOZINC 10 Direktor: Lesna tekstura Niko TORELLI 11 dr J°Mo,ber Mlinar & Mlinar Ljerka FINŽGAR 16 Ustanovitelj in izdajatelj: j j j OR Zveza društev inženirjev in tehnikov lesarstva Slovenije Nova organizacia planirana poslovana v JAV v sodelovaniu z GZS-Združeniem lesarstva Pivka d.d. Stoja KOKOSAR 17 Uredništvo in uprava: Tesnjenje obstoje~ih lesenih oken in vrat za 1000 Ljubljana, Karlovšb cesta 3, Slovenija var~evanje z energijo Anita ŠKOF 20 telefon (061)/222-l 43, fax (061)/221-616 , j lnformacie GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 03/98 i-iv SZ(polletna)........ 1.500 SIT Varstvo pri delu za u~itelje prakti~nega pouka **** ™K 22 Posamezniki (polletna)............3.000 SIT Iskanje na Internetu Tom LEVANIČ 23 Podjetja in ustanove (letna).......36.000 SIT Obrtniki in šole (letna)........... 18.000 SIT Glin K&M d.o.o., Nazarje Franc MIKLAVC 25 Tvu'ina (lefna)...................100 USD In memoriam - Anton Likavec 1927 - 1998 Ferdo RAKUŠA 26 Žiro račun: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška 3, Po 8. ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Ljerka FINZGAR 28 50101-678-62889 Program dela DIT lesarstva Ljubljana v letu 1998 Lojze NOVAK 30 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno Tisk Bavant d.o.o. COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Marjeta GORSIC 31 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 32 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) Iz Lesarske zalo`be Mirko GERSAK 33 daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje Vs k b t d ` l li dti l tv Aleš LIKAR 34 strokovna revija LES med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od Borzne vesti 35 prometa proizvodov po stopnji 6,5 %. Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 36 Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - Seznam periodike, ki jo prejema knji`nica Oddelka CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Marjeta GORŠIČ 38 Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 39 LES wood 50 (1998) 1-2 Contents LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 1-2/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 221-616 Contents Juvenile Wood in Silver Fir (Abies albaMill.) and Norway Spruce (Picea abiesKarst.) Quality of Ashwood The Grain - Figure - Texture Complex in Wood Niko TORELLI Željko GORIŠEK Martin ZUPANČIČ T. LOGAR 5 Niko TORELLI Martin ZUPANČIČ 8 Niko TORELLI 11 Vabimo vas na DAN LESARSTVA GORI[KEGA IN SEVERNO PRIMORSKEGA OBMO^JA Revija LES in SL[ (Srednja lesarska {ola) Nova Gorica v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobra‘evanje in Obrtno zbornico Slovenije pripravljat a sre~anje lesar - jev gorenjskega obmo~ja. Sre~anje bo 19. marca 1998 ob 9.30 uri v SL[ Nova gorica, Erjav~eva 4a. Namenjeno je predvsem predst avitvi novega u~nega programa v srednjem izobra‘evanju za lesarstvo, uporabnikom, to je obrtnikom, podjetnikom in predst avnikom lesne industrije obmo~ja, ki ga pokriva SL[ Nova Gorica. Sre~anje sodi v sklop prireditev ob 50-letnici neprekinjnega izhajanja revije LES. Za s r e ~ a n j e m a l a n i v P o s t o j n i i n v [ k o f j i L o k i b o d o t aka sre~anja organizirana v vseh drugih lesarskih {olah Slovenije. Ob vsakem sre~anju bo iz{el zbornik dolo~enega obmo~ja, v katerem bo na kratko pred -st avljena zgodovina lesarstva in lesarskega {olstva ter navedeni vsi obrtniki, podjetniki in industrijska podjetja, ki se ukvarjajo z lesom. Revija LES SL[ Nova Gorica 2 LES wood 50 (1998) 1-2 Uvodnik Pol stoletja revije Les ^astitljiva,”zlata” obletnica revije. Lesarji smo lahko ponosni, da je v tem dolgem obdobju, polnem sprememb in nepredvidljivih dogodkov, revija ostala neprekinjeno v slovenskem prostoru. Polnih 50 let je šestkrat na leto v dvojnih številkah, v zadnjih letih pa celo desetkrat letno, redno izhajala. Morda je še nekaj strokovnih revij, ki se lahko pohvalijo z daljšo dobo izhajanja. Vendar pa je revija Les nastala `e v ~asu (leta 1949), ko se je lesarstvo kot stroka šele oblikovalo. Zato je za nas lesarje revija toliko pomembnejša, saj je neposredna spremljevalka rasti in razvoja stroke. Na njenih 12 500 straneh je zabele`ena skoraj celotna zgodovina slovenskega lesarstva. Lesarstvo se je kot samostojna gospodarska panoga razvilo šele po drugi svetovni vojni, ko je razvilo svoje šolstvo, raziskovalno delo in strokovne publikacije. Revija Les je bila od vsega za~etka edina, ki je ves ~as zapisovala pomembnejše dogodke, obveš~ala strokovnjake o razvoju in napredku znanosti in tehnike in bele`ila `ivljenje in delo na podro~ju lesarstva v Sloveniji in drugod po svetu. Tako je postala nepogrešljivi del lesarske stroke, njenega razvoja in napredka. Ali pa je revija Les res v celoti izpolnila svoje poslanstvo v teh petdesetih letih? Ali je zabele`ila, predstavila in dokumentirala vse pomembne, za razvoj stroke odlo~ilne novosti in dogodke? Na ta vprašanja je v tako kratkem sestavku nemogo~e odgovoriti. Vseeno pa ob prebiranju vsega zapisanega lahko z gotovostjo trdimo, da je revija ves ~as svojega izhajanja bila veren odraz razmer, ki so tedaj vladale in oblikovale stroko. Bila je boljša in slabša, zanimivejša in manj zanimiva pa tudi pestra in manj pestra. Vse to se je prepletalo in odra`alo v ~asu, ki je oblikoval prav dolo~ene gospodarske razmere. Na vse to pa so se odzivali pisci-avtorji prispevkov in seveda uredniki, ki so prav tako, s svojo iznajdljivostjo in zagnanostjo, v veliki meri vplivali na videz, vsebino in obliko revije. Revija je bila vseh 50 let vzorno urejena, tako po videzu kakor tudi po predstavitvi vsebine. Zapisala je veliko zanimivih strokovnih vesti in aktualnih dogodkov. Predstavila je veliko število posameznikov, pomembnih za razvoj stroke, promovi-rala strokovnjake, raziskovalce in vodilne delavce. Zabele`ila je številne dogodke iz preteklosti in skušala vplivati na oblikovanje lesarskega strokovnega izrazja. Ob vsem tem je skušala tudi s prilagajanjem zunanje oblike, grafi~ne podobe, slediti sodobnim oblikovalskim trendom. Revija Les je torej opravila veliko delo. Ob natan~nejšem pregledovanju vseh 50 letnikov lahko ugotovimo, da je zbranega izredno veliko strokovnega, informativnega in slikovnega gradiva velikega števila avtorjev z razli~nih podro~ij lesarske dejavnosti. Lahko zatrdimo, da opravljeno delo v preteklosti zaslu`i vso pohvalo in spoštovanje. Seveda pa bi bilo opravljeno delo še veliko ve~ vredno, ~e bi bilo dostopno prek sodobnih medijev, ki so danes na voljo. Tedaj bi bogata zakladnica znanja, ki je zapisana v posameznih letnikih revije, bila veliko la`je dostopna strokovni javnosti. Tako bi lahko rešili marsikateri strokovni problem v sedanjosti z `e rešenim problemom iz preteklosti. Na koncu lahko z gotovostjo zatrdimo, da je revija Les v celoti izpolnila svoje poslanstvo. Zabele`ila je najpomembnejše dogodke v lesarstvu in vplivala na oblikovanje strokovne zavesti. Je bila ves ~as zapisovalec dogodkov-zgodovine stroke in spodbujevalec njenega razvoja. Naj torej ob visokem jubileju reviji Les za`elimo še dolgo uspešno izhajanje v dobrobit uspešnega razvoja lesarstva Slovenije. 3 Dr. Jo`e KOVA^, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 1-2 Iz naših podjetij 4 Inles prejel znak kakovosti RAL INLES je kot prvi slovenski proizvajalec stavbnega pohi{tva INLES je sistem podjetij, ki je bil ustanovljen pred 50 leti in prejel najvi{je nem{ko priznanje za kakovost, to je znak ima ve~ kot 35-letno tradicijo v industrijski proizvodnji iz-kakovosti RAL, in sicer za proizvodnjo in monta`o lesenih delkov stavbnega pohi{tva. @e desetletja je vodilni slovenski oken. proizvajalec oken in vhodnih vrat. Slovesna podelitev je bila 14. januarja letos. Glavna go- Sistem podjetij Inles na koncu prestrukturiranja in privatizaci-vornika na prireditvi sta bila Janez Lesar, predsednik uprave je sestavljajo samostojne delni{ke dru`be in sicer INLES d.d. Inlesa d.d. in Karl Heinz Herbert, ki je zastopal zdru`enje (kot naslednik dru`b INLES Ribnica d.d., Inles Hrast d.d. in RAL. Glavna misel njegovega nagovora je bila, da je kako- INLES Holding d.d.) ter delni{ki dru`bi INLES SDR d.d. vost odvisna od vseh zaposlenih v podjetju. Sodra`ica ter INLES Trgovina d.d. Sistemi podjetij INLES, ki imajo trenutno zaposlenih okoli 900 delavcev, je v letu RAL - znak kakovosti je odli~je, ki dokazuje odli~nost kako- 1997 ustvaril 75 mio DEM realizacije, od tega 68 mio DEM vosti in proizvodov in njihovo zanesljivost med uporabo. To v izvozu. odli~je visoko cenijo na nem{kem in tudi evropskih trgih in ima zelo velik ugled med strokovno javnostjo in pri kupcih, S ciljem ohraniti rentabilna delovna mesta edinega velikega saj so kriteriji in pogoji za pridobitev in ohranitev RAL - zna- podjetja ob~ine, kar pa je povezano tudi z izbolj{anjem ka izredno ostri in jih preverja ter nadzoruje za to po- finan~nih rezultatov, ima posjetje INLES za cilj v naslednjih obla{~ena nem{ka institucija. V primeru oken in vrat, je to dveh letih: vodilni nem{ki in{titut za okensko tehniko v Rosenheimu. Da a) pove~ati volumen prodaje na obstoje~ih trgih in na novih se izdelek lahko pona{a z znakom RAL, poobla{~eni in{titut trgih za okoli 15 %, preverja konstrukcijo, vgrajeni material povr{insko obdelavo b) racionalizirati stro{ke in pove~ati u~inkovitost vlo`enih in na~in monta`e kar trikrat letno. sredstev poslovanja. Proizvodi, ozna~eni z RAL - znakom kakovosti, kupcu, po- Za dosego teh ciljev na~rtuje podjetje: tro{niku nedvoumno izkazujejo, da so izdelki na~rtovani in a) Uvesti dodatni novi prodajni program najkvalitenej{ih izdelani po najvi{jih predpisanih tehni~nih standardih in je presti`nih aluminij/les oken. kakovost teko~e notranje in zunanje nadzorovana. RAL - b) Pove~ati image podjetja oziroma blagovne znamke INLES znak kakovosti je edino odli~je, ki dokumentirano dokazuje ter ISARHOLZ, pod katero svoje produkte prodaja v kakovost proizvodov. Nem~iji in nAvstriji. To pomeni investiranje v pridobivanje novih odli~ij kakovosti. Na slovenskem trgu ima INLES `e Nem{ka in{titucija RAL za zagotavljanje kakovosti je krovna tri znake SQ - Slovenska kakovost za lesena vhodna vrata organizacija, ki trenutno {teje 150 RAL zdru`enj za kakovost in lesena okna iz leta 1993 in znak kakovosti v gradi-razli~nih gospodarskih panog. teljstvu 1997 za lesena okna ter se bo udele`il tudi naslednjih nate~ajev. Panoga stavbnega pohi{tva {teje v Nem~iji okoli 10.000 Za tuje trge pa podjetje `e vodi postopek pridobitve RAL proizvajalcev, od teh jih ima le 600 RAL kvalitetni znak, ven- znaka kakovosti za vhodna vrata in vr{i priprave tudi za dar pa pokrivajo dobrih 60 % nem{kega proidajnega trga druge programe. oken in vrat. Med ~lani tega pano`nega RAL zdru`enja je 17 ~) Pove~ati marketin{ko podporo prodaji, to je promociji ~lanov proizvajalcev iz drugih evropskih dr`av. Od teh 17 obstoje~ih programov in prodajnih poti ter organizirati evropskih ~lanov pa jih ima trenutno RAL znak le 11. Sedaj marketin{ko podporo za natan~nej{i razvoj poslovnih cilje med njimi tudi INLES. jev in strategij podjetja. d) Razviti in uvesti ukrepe za zni`anje stro{kov oziroma racio-Zanimiv je pregled lastnikov RAL znaka po dr`avah: Avstrija nalizacijo poslovanja, kar sicer `e poteka prek angle{ke - 1, Francija - 1, Italija - 4, Poljska - 1, Mad`arska - 1 in specializirane svetovalne firme de Boccard. ^e{ka - 3. e)Izvesti ukrepe za dokapitalizacijo podjetja. Med temi evropskimi proizvajalci oken in vrat, ki so `e nosilci Zato naj bi bila pridobitev RAL znaka kakovosti, s katero RAL znaka, so ve~inoma firme nem{kega kapitalskega ali INLES ponovno potrjuje kakovost svojih proizvodov in utrjuje upravljalskega porekla in zato ustrezno izstopa le slovenski ugled slovenskih proizvajalcev in Slovenije v Evropi, le ena INLES. S pridobitvijo RAL znaka se je torej INLES v~lanil v izmed potrebnih zgodb o uspehu. elitni klub evropskih proizvajalcev visoko kakovostnih oken in vhodnih vrat. LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj 5 UDK 630*824.7 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Juvenilni les pri jelki (Abies alba Mill.) in smreki (Picea abies Karst.) Juvenile Wood in Silver Fir (Abies alba Mill.) and Norway Spruce (Picea abies Karst.) N. Torelli1, @. Gorišek1, M. Zupan~i~1 T. Logar2 Izvle~ek Pri treh jelkah (Abies alba Mill.) in treh smrekah (Picea abies Karst.) so bile izmerjene dol`ine traheid v smeri od str`ena do skorje in ocenjeno trajanje juvenilnega obdobja (okoli 30 let). Dol`ina traheid v branikah juvenilnega in zrelega lesu rahlo nara{~a v smeri od ranega proti kasnemu lesu. Traheide v 6 let stari juvenilni braniki so bile v povpre~ju pribl. 30 % kraj{e kot v 34 let stari zreli braniki. Klju~ne besede: jelka, smreka, juvenilni les, zreli les, dol`ina traheid, trajanje juvenilnega obdobja Abstract In 3 Norway spruces and 3 silver firs the tracheide lengths in relation to number of increments from pith to bark was determined and the duration of the juvenile period assessed (ca. 30 years). Both in juvenile and mature wood a slight increase in length of tracheides across the width of the growth increment was observed. The tracheids in the 6-year-old juvenile growth increment were ca. 30 % shorter on the average than those in the 34-old-mature increment. Key words: silver fir, Norway spruce, juvenile wood, mature wood, tracheide length, duration of the juvenile period. Uvod Rast drevesa lahko razdelimo v tri obdobja: mladostno ali juvenilno, zrelo ali adultno in starostno ali senescent-no. Starostno obdobje je le teoreti-~nega pomena, saj zelo visoko starost, v kateri se tvori ta les, do~akajo le pragozdna drevesa, drevesa v varovalnih gozdovih, parkih in drevoredih. V gospodarskem gozdu drevesa posekajo mnogo prej, teoreti~no tedaj, ko sta teko~i in povpre~ni vrednostni prirastek enaka. Juvenilno obdobje traja, odvisno od vrste do pribl. 20. leta, sicer pa v širokem razponu od 5 do 60 let in mnogokrat sovpada s ~asom prvega cvetenja in ploditve. 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija Juvenilni les je rezultat mladega kam-bija in podaljšanega vpliva apikalnih meristemov. Je v sredici debla, medtem ko je deblo v obmo~ju krošnje vselej juvenilno. Tim. krošnjev les (angl. crown-formetwood) je potemtakem juvenilni les. Mladostni in zreli les sta v razli~ni populaciji istega drevesa (Panshin 1980 str. 243). Zreli les ima lastnosti, za katere menimo, da so normalne za dolo~eno vrsto, medtem ko je zgradba juvenilnega lesa druga~na in njegove lastnosti so slabše kot pri zrelem lesu. Juvenilnost se zlasti pri iglavcih ka`e v krajših aksialnih traheidah. Dimenzije fuziformnih inicialk se pri iglavcih po-ve~ajo za 100 do 400 %, pri listavcih pa le redko prek 100 %. Obstaja negativna korelacija med frekvenco anti-klinih (psevdotransverzalnih delitev) in njihovo dol`ino. S starostjo hitrost antiklinih delitev pada, pove~uje pa se dol`ina kambijevih inicialk. Hkrati se izgubi vse ve~ krajših inicialk. Nastajanje vse daljših kambijevih fuziform-nih inicialk se ka`e v podaljševanju aksialnih traheid. Pri tem ima post-kambialna rast le majhen vpliv, ker znaša le 10 do 15 %. Pri iglavcih raste premer traheid sis-temati~no od str`ena proti periferiji, naraš~a pa tudi debelina celi~nih sten, zlasti v kasnem lesu ( Panshin str. 260 ). Z daljšanjem traheid se zmanjšuje mikrofibrilni kot. Posledica velikega mikrofibrilnega kota je izjemno velik aksialni skr~ek in nabrek, ki povzro-~ata te`avo v procesu sušenja lesa. Zaradi slabe oblikovanosti ali celo brez tipi~nega kasnega lesa je gostota juvenilnega lesa manjša kot gostota adultnega lesa. Juvenilni les iglavcev ima praviloma manj celuloze in ve~ lignina, kar je LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj lahko tudi posledica kompresijskega lesa, ki je v juvenilni coni zaradi hitre višinske rasti in reorientacij povezane z njo pogostejši kot v zrelem lesu. Lahko sklenemo, da je juvenilni les manjvreden. Razlogov za to je veliko: krajša vlakna, ni`ja gostota, ustrezno manjša trdnost, trdota in `ilavost, ve~ji aksialni skr~ek, ve~ja vsebnost neza-`elenega kompresijskega lesa in nastanek sr~nih razpok pri sproš~anju nateznih tangencialnih rastnih napetosti. Praviloma se tudi razkrojni procesi najprej pojavijo v sredici debla. Angl. core-wood, ali po naše les debelne sredice ima zaradi naštetih negativnih lastnosti negativen prizvok. Tudi pri listavcih, zlasti tistih, ki nimajo eta`nega kambija, lahko opazimo na-raš~anje dol`ine vlaken s starostjo, vendar to ni tako izrazito kot pri iglavcih (npr. Hosseini 1990 ). dobja, pa~ pa na njegov ve~ji ali manjši fizi~ni obseg. Postavitev problema V okviru širše študije o juvenilnem lesu, t.j. raziskovalnega projekta MZT L4-6290-0491-94 -Vpliv juvenilnega in kompresijskega lesa v lesu iglavcev na fizikalne in mehanske lastnosti slojnatih lepljencev, smo `eleli na podlagi variacije dol`in aksialnih traheid ugotoviti trajanje juvenilnega obdobja in primerjati dol`ino vlaken v enako širokih bra-nikah mladostnega in zrelega lesa. Za detajlnejšo analizo razlike v dol`ini aksialnih traheid v juvenilnem in zrelem lesu smo primerjali 4,2 mm široko 6 - letno mladostno braniko in 4,4 mm široko 34 - letno braniko zrelega lesa. Braniki sta bili pri tem razdeljeni na štiri dele. V vsaki ~etrtini je bilo izvedeno po 50 meritev. Slika 1. Variacija dol`ine vlaken od str`ena proti skorji pri belem topolu (Populus albaL.), belem gabru (Carpinus betulusL.) in ~rni jelši (Alnus glutinosaGaertn.). Risba po Hosseiniju 1990. Figure 1. Fiber length variation from pith to bark in white poplar (Populus albaL.), hornbeam (Carpinus betulusL.) and black alder (Alnus glutinosaGaertn.) (Drawing after Hosseini) Raziskave juvenilnega lesa zaradi njegovih negativnih lastnosti postajajo vse pomembnejše, saj se naši gozdovi pomlajujejo. Relativen pomen juvenil-nega lesa je mnogo ve~ji pri heliofil-nih drevesnih vrstah kot pri sencovz-dr`nih (tolerantnih). Seveda pa lahko tudi izrazito sencovzdr`na jelka raste v mladosti zelo hitro, ~e ne raste v za-sen~enju bli`njih starejših dreves. Hitrejša ali po~asnejša rast domnevno ne vpliva na trajanje juvenilnega ob- Material in metoda Na skladiš~u Jelovice v Škofji Loki smo naklju~no izbrali tri smreke in tri jelke. Meritve dol`ine vlaken pri vseh šestih drevesih so bile izvedene v prvih petih branikah, nato pa v rasto~ih intervalih do kambija oz skorje. Za vsako braniko je bila na podlagi 50 meritev izra~unana srednja dol`ina aksi-alnih traheid. Maceracija je bila izvedena v 100 % Jeffryjevi raztopini pri sobni temperaturi in je trajala od 3 do 13 dni. Macerati so bili obarvani v alkoholni raztopini fast-green-a, nato pa vklopljeni v evparal. Rezultati Širine vlaken so odvisno od starosti branike prikazane grafi~no na slikah 1 do 6. Pri vseh šestih drevesih je dol-`ina aksialnih traheid hitro naraš~ala do 10. leta in pojemajo~e do pribl. 30. leta, nakar so se dol`ine bolj ali manj stabilizirale na normalno dol-`ino, ki znaša pri smreki od 3,9 mm do 5,9 mm in jelki od 3,6 do 5,5 Na sliki 9 so primerjalno prikazane dol`ine aksialnih traheid po ~etrtinah za mladostni les (6. leto) in zreli les (34. leto). Sklepi Na podlagi rezultatov lahko obdobje do 30. leta obravnavamo kot juvenil-no obdobje. Rezultati so primerljivi z rezultati v literaturi (npr. Trendelen-burg/Mayer-Wegelin 1955, sl.8 ). Primerjava enako širokih mladostnih in zrelih branik ka`e zna~ilne razlike, pri ~emer so aksialne traheide juvenil-nega lesa pribl. 30% krajše od adult-nih. Reference Panshin, A. J. & C. de Zeeuw 1980. Textbook of wood technology, 4. izd. McGraw-Hill Book Company, New York, itd. Trendelenburg, R./ H. Mayer-Wege-lin, 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser, München. Hosseini, S. Z. 1990. Vpliv juvenilnos-ti na mehanske lastnosti celuloze iz lesa belega topola (Populus alba L.), belega gabra (Carpinus betulus L.) in ~rne jelše (Alnus glutinosa Gaertn.) Doktorska disertacija, Ljubljana. 6 mm. LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj Slika 2. Jelka (Abies albaMill.), testno drevo AA: srednja dol`ina, standardni odklon, najve~ja in najmanjša dol`ina vlaken, odvisno od starosti Figure 2. Silver fir (Abies alba Mill.), test tree AA: tracheide length variation from pith to bark Slika 3. Jelka (Abies albaMill.), testno drevo AB: srednja dol`ina, standardni odklon, najve~ja in najmanjša dol`ina vlaken, odvisno od starosti Figure 3. Silver fir (Abies alba Mill.), test tree AB: tracheide length variation from pith to bark Slika 4. Jelka (Abies albaMill.), testno drevo AC: srednja dol`ina, standardni odklon, najve~ja Slika 5. Smreka (Picea abies Karst.), testno drevo PA: srednja dol`ina, standardni odklon, in najmanjša dol`ina vlaken, odvisno od starosti najve~ja in najmanjša dol`ina vlaken, odvisno od starosti. Figure 4. Silver fir (Abies alba Mill.), test tree AC: tracheide length variation from pith to bark Figure 5. Norway spruce (Picea abies Karst.), test tree PA: tracheide length variation from pith to bark Slika 6. Smreka (Picea abies Karst.), testno drevo PB: srednja dol`ina, standardni odklon, najve~ja in najmanjša dol`ina vlaken, odvisno od starosti Figure 6. Norway spruce (Picea abies Karst.), test tree PB: tracheide length variation from pith to bark Slika 7. Smreka (Picea abies Karst.), testno drevo PC: srednja dol`ina, standardni odklon, najve~ja in najmanjša dol`ina vlaken, odvisno od starosti Figure 7. Norway spruce (Picea abies Karst.), test tree PC: tracheide length variation from pith to bark Slika 8. Variacija dol`ine vlaken od str`ena proti skorji pri jelki (Abies albaMill.) in smreki (Picea abiesKarst.). Risba po Trendelenburg/Mayer-Wegelin 1955 Figure 8. Tracheide length variation from pith to bark at Norway spruce (Picea abies Karst.) and Silver fir (Abies alba Mill.) (Drawing from Trendelenburg/Mayer-Wegelin 1955) Slika 9. Smreka (Picea abies Karst.), testno drevo PA: dol`ina vlaken, odvisno od starosti v enako širokih branikah juvenilnega in adultnega lesa Figure 9. Norway spruce (Picea abies Karst.), test tree Pa: tracheide length variation from pith to bark in eqally width growth rings of juvenile and adult wood 7 LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj 8 Strokovni ~lanek Kvaliteta jesenovine Quality of Ashwood N. Torelli in M. Zupan~i~1 Izvleček Abstract Opisana je zveza med juvenilnostjo in hitrostjo priraš~anj oz. širino branike, gostoto in udarno `ilavostjo jesenovine. Podani so prakti~ni napotki za izbor kvalitetne jesenovine. Relation between juvenility growth rate, density and impact strength is described and practical instructions for selection of high-quality ash wood presented Jesen (Fraxinus exscelsior L.) je plemenit listavec z vrhunskim lesom, s širokim spektrom uporabe. Zaradi izjemne `ilavosti se uporablja za športno orodje (smu~i, telovadno orodje) in orodne ro~aje. Tudi krivi se izbor-no. Zaradi svojih estetskih lastnosti, trdnosti in trdote pa je jesenovina uporabna tudi za parket in pohištvo. Mnogokrat pa jesenovina izkazuje zanimive redke teksture, npr. rebrasto teksturo v tangencialnem prerezu. Zaradi zelo velike variabilnosti, ki je pogojena z rodovitnostjo rastiš~a, ce-notskim statusom (socialni polo`aj), kvaliteto tal in zaradi svoje ven~asto-poroznosti je treba pri izbiri jesenovine upoštevati ve~ kriterijev. Dodatno k estetski in dekorativni trdnostni degradaciji prispevajo oku`be, ki lahko nastanejo med (zapoznelim) spravilom in sušenjem (tehni~nim ali na prostem). Dodatno je treba upoštevati, da jesen nima jedrovine in da se v sredici debelejšega drevja po poškodovanju pojavi diskolorirani oz. zaš~itni les v obliki “rjavega srca” (Bosshard 1984, str. 162). Bosshard je uvrstil veliki jesen med drevesa s fakultativno obarvano jedrovino. (“Bäume mit fakultativer Farbkernholzbildung“). Starejši avtorji so ga uvrš~ali med drevesa z 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija jedrovino z neregularno ojedritvijo (“Kernholzbäume mit unregelmässiger Kernholzbildung”). Najverjetneje gre za podoben pojav, kot je “rde~e srce” pri bukvi (Torelli 1984). Obe “srci” nastaneta kot posledica ranitve. Pri zelo starih, po~asi rasto~ih jesenih na apneni podlagi se lahko razvije zelo dekorativno “srce” z valovitimi, me-njavajo~imi se temnimi in svetlimi conami, katerega tekstura spominja na les oljke. Iz takšnega “olivnega jesena” (nem. Olivesche) pridobivajo dragocen furnir. “Srce” sega do prvih vej. V~asih lahko naletimo na zelo zanimivo in dragoceno teksturo kombinacije olivnega srca in ikraste teksture. Kot zanimivost omenimo, da lahko tudi zdravo mozai~no rde~e srce pri bukvi zelo dekorativno u~inkuje. Na-~elno pa rde~ega srca zaradi te`av pri `aganju in sušenju (tile!) ne uporabljamo. Jesenovina je, tako kot hrastovina, brestovina in kostanjevina, ven~asto-porozna. Struktura lesa je pri ven~a-stoporoznih vrstah bistveno odvisna od širine branik oz. hitrosti priraš-~anja. S širino branike naraš~a dele` gostega, vlaknenega tkiva. Zato s širino branike naraš~a tudi lesna gostota in z njo trdnost , trdota in dokaj napovedljivo tudi udarna `ilavost oz. udarno upogibno delo (“dinami~na trdnost”). Slika 1 prikazuje pribli`no 3 mm široko braniko hitro rasto~ega jesena z ugodnim cenotskim statusom z rodovitnega rastiš~a. Slika 1. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL. ): zrela jesenovina s širokimi branikami. Glej širok pas kasnega lesa iz debe-lostenih libriformskih vlaken in ozkim pasom ranega lesa z širokimi porami. (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm). Rani les sestavlja pribli`no 0,5 mm širok venec por s premerom pribli`no 300 mm. Pribli`no 2,5 mm odpade na gost kasni les z debelimi libriformskimi vlakni in maloštevilnimi drobnimi porami. Primerjaj tudi sliko 2, kjer se jasno vidi, da z naraš~anjem širine branik naraš~ata dele` in širina kasnega lesa, medtem ko širina ranega lesa oz. venca širokih por ostaja konstant- na. LES wood 50 (1998) 1-2 Slika 2. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): zveza med širino branike in dele`em ter širino kasnega lesa in širino ranega lesa (po Beni}u 1953 iz Trendelenburga/Mayer-Wegelina 1955). Ozke branike potemtakem sestavljajo prakti~no le venci širokih por (sl. 3). Gostota takšne jesenovine je seveda zelo nizka, ustrezno nizke pa so tudi trdnost, trdota in `ilavost. Slika 3. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): zreli les z ozkimi branikami, ki jih sestavljajo skoraj izklju~no venci širokih por. (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm ). Naštete zveze veljajo le za zreli ali adultni les. Na to je treba uporabnike jesenovine še posebej opozoriti. Stene vlaken kasnega lesa v juvenilnem lesu so znatno tanjše kot stene vlaken v kasnem lesu zrelega lesa. Na slikah 4 in 5 je prikazan pre~ni prerez kasnega lesa pri juvenilnem oz. adultnem lesu. Juvenilni les ima tanjše stene in ve~je lumne. Z drugimi besedami, mladost- Raziskave in razvoj Slika 5. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): kasni les adult-nega lesa. Stene vlaken so debele in lumni razmeroma ozki. (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm). ni les z enako širokimi ali celo širšimi branikami kot zreli les ima ni`jo gostoto in ustrezno ni`jo trdnost, trdoto in `ilavost. Na sliki 6 je prikazana branika juvenilnega lesa, ki se pri manjiši pove~avi komajda lo~i od enako široke branike zrelega lesa. Razlike postanejo o~itne pri ve~ji pove~avi, kot to prikazujeta predhodni sliki. Slika 7 prikazuje rezultate testa `ila-vosti na vzorcih juvenilnega lesa s širokimi branikami (J1, J2), adultnega lesa z ozkimi branikami (AO1, AO2), 9 Slika 6. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): {iroka branika juvenilnega lesa. Pri tej pove~avi se komajda lo~i od pribl. enako široke branike adultnega lesa (sl. 1). (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm). vzorcev s srednje širokimi branikami (AS1, AS2) in z zelo širokimi branika-mi (AŠ1, AŠ2). Lepo se vidi, da sta gostota juvenilnega lesa kljub zelo širokimi branikami in tudi udarna `ilavost zelo nizka, medtem ko pri zrelem lesu s širino branike gostota in udarna `ilavost naraš~ata. Vsakršna oku`ba, ki bi nastala med spravilom in kasnejšo manipulacijo, dodatno zmanjša trdnost in prav tako dekorativno oz. estetsko vrednost. Nasvet Trdna jesenovina je zrela jesenovina (adultna) s širokimi branikami (pribl. 3 mm). Takšna ima izrazit kasni les in visoko gostoto. Izkušen lesar za~uti trdno in `ilavo jesenovine preprosto s te`kanjem. Juvenilna cona v drevesu sega do pribli`no 15. oziroma 20. leta. Za juvenilni les so zna~ilne tudi mo~neje uslo~ene branike in letnice. Slika 8 prikazuje nekaj krhkih lomov. A, B, C, in D izkazujejo tipi~en juvenil-ni les s širokimi branikami, E, in F pa zrel les z ozkimi branikami. Zahvala Avtorja se zahvaljujeva tehni~nemu sodelavcu ing. Petru Cundru za izbor LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj 10 Slika 7. Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.): rezultati testa udarne `ilavosti. Poleg ozna~b Slika 8. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): krhki lomi kot posledica juvenilnosti (A, B, C, D) in vzorcev so na vzorcih prikazani še udarna `ilavost a12 (J/cm2) in gostota v zra~no suhem ozkih branik v sicer zrelem lesu (E, F). stanju r12 (Kg/m³ ). @ilavost naraš~a v smeri od zgoraj navzdol. Na levi strani vzorcev so prerezi, kjer se vidijo širine branik. in izdelavo vzorcev in njihovo testiran- del, 2 izd. Birkhauser, Basel, Boston, Trendelenburg, R. & H. Mayer- je. Reference Stuttgart. Wegelin, 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser, München. Torelli, N. 1984. The ecology of discoloured wood as illustrated by beech Bosshard, H.H. 1984. Holzkunde III (Fagus sylvatica L.) Razstava izdelkov dijakov SL[ Nova Gorica ^etudi se srednje {ole zaradi svojega statusa bolj spogledujejo s centrom kot z lokalno skupnostjo, vendar `ivijo in delajo v nekem okolju in prav je, da svojo dejavnost njem tudi javno predstavijo, {e zlasti, ~e je ta dejavnost vidna in otipljiva. Zato smo se na SL[ Nova Gorica izdelke dijakov, ki so bili razstavljeni na 8. ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, odlo~ili prenesti tudi v gori{ki prostor, konkretneje v avlo Mestne ob~ine Nova Gorica pod naslovom “Ljubljana po Ljubljani”. Nekatere obiskovalce je naslov motil, tako da so to celo zapisali v Knjigo vtisov. Gori{ki `upan ^rtomir [pacapan je ob odprtju z navdu{enjem govoril o lepoti lesa, o tem, da so minili ~asi, ko so v Italijo potovali tovornjaki te dragocene surovine in ni pozabil omeniti mojstrsko izdelanega pohi{tva, izdelanega v delavnici SL[, s katerim je opremljena sprejemna pisarna na `upanstvu. Razstavljeni ekstonati s med obiskovalci, tudi naklju~nimi, zbujaliveliko zanimanja. Izdelki iz polnega lesa v naravni barvi so v sicer hladno in nekoliko neosebno ob~insko avlo za nekaj ~asa vnesli toplino in doma~nost. Darinka KOZINC,dipl. in`. SL[ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj IJ Strokovni ~lanek Lesna tekstura The Grain-Figure-Texture Complex in Wood N. Torelli1 Izvle~ek Abstract Prikazane so razli~ne lesne teksture in predlagana sloven- Various grain-figure-texture complexes in wood are presented and ska, angle{ka in nem{ka terminologija slovene, english and german terminology proposed V slovenš~ini in nemš~ini ima pojem za slabotne signale iz vesolja. Prav molje” z vzburkano rastjo in ikrasto lesna tekstura zelo širok pomen. Z njo tako nem. Maser nima ni~esar skup- teksturo. Iz koreninskih “gomoljev” ozna~ujemo videz lesa v prerezu zara- nega z masiranjem in maserjem (nem. sredozemske drevesne rese (nem., fr. di anizotropije, specifi~ne anatomske iz fr. Masseur). Sicer pa je dal izraz bruyére, angl. briar, brier, Erica arbo-zgradbe, prirastnih zna~ilnosti, rasti ime posebni teksturi (nem. gemaserte rea L.) izdelujejo najdra`je pipe. Poleg (potek aksialnih elementov), obarva- Textur) kot jo imajo bule na deblu, izjemnih dekorativnih lastnosti ima les nosti tkiva, rastnih anomalij, poškodb koreninskem vratu ali na koreninah, teh “gomoljev” veliko kremen~eve in opti~nih u~inkov. Nemci lesno tek- predvsem ~e jih luš~imo spiralno-tan- kisline, zato je skorajda negorljiv (Li-sturo imenujejo oz. so jo imenovali gencialno ali koni~no. Za ta tip teks- bert 1984, str. 94). tudi Maserung, Zeichnung in Holzbild. ture, ki ga imenujemo ikrasta tekstura, S prevodom zadnjih dveh izrazov v so zna~ilne drobne kro`ne strukture z Nem. Maserung ima torej dva pome-slovenš~ino ni te`ko (“risba”, “lesna gr~icami v sredini. Bule (nem. Maser- na: v najširšem teksturo in v o`jem slika”), izraz Maserung pa povzro~a knolle, Maserkropf, angl. burr, burl) (gemaserte Textur) ikrasto teksturo. te`ave. Nem. Maser prihaja iz starovi- nastanejo zaradi po~asne rasti skup-sokonemškega masar in pomeni kov epikormskih ali adventivnih pop- Morda omenimo še hrvaški izraz dje-“knorriger Auswuchs an Ahorn u. a. kov, ki stimulirajo lokalno hipertrofijo veravost. Karahasanovi} (1988) meni, Bäumen”, t.j. gr~ast ali gr~av izrastek oz. ekspanzijo debla. Ikraste teksture da se nanaša na vse dekorativne teks-pri javoru in drugih drevesih” (Bertel- ne smemo zamenjevati s teksturo pti~- ture (djever ali ðever pomeni “u sva-smann 1994). Zdaj so Nemci name- jih o~i. tovima oki}en”). Velikakorat pa ga nili izrazu Maserung o`ji pomen. Ma- naši sosedje tolma~ijo o`je: le za serholz je les “z neravnim potekom ali Bule in ikrasto teksturo z njimi najde- “mazer”, t.j. za ikrasto teksturo ali pa s klop~astim grupiranjem lesnih ele- mo pri številnih listavcih, redkeje pri le za rebrasto teksturo. Šumarska en-mentov”. Maserwuchs je rastna ano- iglavcih. Sicer pa je takšna rast le pri ciklopedija z djeveravost `ice drva oz-malija z mo~no spremenjeno zgradbo redkih vrstah zelo pogosta, pa tudi na~uje valovit potek lokalno ali v ce-lesa. Les v prerezu ka`e pege oz. pe- vsak “mazer” nima dekorativnih last- lotnem deblu. (Za nas, Slovence zelo gice (nem. Maser). Nem. Masern (le v nosti in se iz njega ne da izdelati dra- nenavaden izraz `ica drva pomeni mno`ini) so ošpice. Seveda pa nem. gocenega furnirja. Znana je ikrasta preprosto “rast” v pomenu potek aksi-Maser nima ni~esar z maserjem t.j. z tekstura pri tisi, hrastu, jesenu, topolu, alnih elementov). laserju podobno napravo, ki deluje z orehu, paduku in brestu. Znamenit je valovnimi dol`inami v centimeterskem pacifiški madrono (Arbutus menziesii V angleš~ini je pomen izraza tekstura obmo~ju (akronim za angl. “microwa- Pursh) z zah. obale Amerike s korenin- (angl. texture) mnogo o`ji. Lesno tek-ve amplification by stimulated emis- skimi “gomolji”, debelimi do 200 cm sturo dolo~a celi~na zgradba ali nasion of radiation”). V atomskih urah in te`kimi 200 do 3000 kg. Vavona je tan~neje porazdelitev in velikost (rela-jih uporabljajo kot oscilatorje, v radio- les koreninskih “gomoljev” obalne tivna ali absolutna) razli~nih celi~nih astronomiji pa kot oja~evalce, zlasti sekvoje (redwood, Sequoia semper- elementov in tkiv. Relativno veliki ele-virens Endl.). Oregonski “myrtle” (Um- menti in v nekatarih primerih (zlasti pri bellularia californica Nutt.; Laura- iglavcih) široke branike dajo grobo 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška ceae), ki ga ne smemo zamenjati z (angl. coarse) ali odprto (angl. open) fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija mirtami, prav tako tvori ogromne “go- teksturo. Nasprotje je fina (angl. fine), LES wood 50 (1998) 1-2 zaprta ali gosta (angl. close) tekstura. Znatna variabilnost velikosti celi~nih elementov ali razlo~en kontrast med ranim in kasnim lesom da neenakomerno teksturo (angl. uneven texture). Ven~astoporozni hrast s širokimi porami ranega lesa in gostim kasnim lesom ima potemtakem grobo ali neenakomerno teksturo. Po~asi rasto~i hrast z ozkimi branikami in z malo kasnega lesa ima bolj enakomerno teksturo kot hitro rasto~i s širokimi branikami. Mizarji, zlasti umetniški (ebenisti), bolj cenijo hrastovino z ozkimi branikami, ker je bolj homogena in se lepše obdeluje. Difuznoporozna bukev z bolj drobnimi in po preseku branike enakomerno porazdeljenimi porami ima enakomerno teksturo. ^e so poleg tega celi~ni elementi zelo drobni, kot npr. pri pušpanu in bo`-jemu drevcu, potem je tekstura zelo fina. Oreh in mahagoni imata zmerno grobo teksturo, breza srednjo (angl. medium) itd. (Desch 1973, str.60; Wilson & White 1986, str.178). Nobenega razloga ni, da ne bi tudi Slovenci uporabljali izraza tekstura tudi v o`jem pomenu, enako kot v angleš-~ini. Takšna raba izraza je zelo ustrezna tudi glede na izvor besede. Lat. texo pomeni tkati in lat. textura tkanje ali tkanino. Brez te`av lahko ugotovimo, da slovenski glagol tkati prihaja iz latinš~ine. @emper ali pulover, ki je spleten iz debele volne, ima potemtakem grobo teksturo. Angle`i prav tako ostro lo~ijo teksturo (kot smo je tukaj definirali) od rasti (angl. grain, nem. Faserverlauf, Faserrichtung), t.j. poteka aksialnih elementov glede na drevesno os (npr. spiralna ali zavita rast, izmeni~no zavita rast, ravna rast) ali v obdelovancu glede na prerez (end in side grain). End grain skorajda ne moremo dru-ga~e prevesti kot “pre~ni prerez”. An-gle`i z grain ozna~ujejo tudi nekatere napake, ki nastanejo pri obdelavi lesa. Wooly grain, ki je posledica vsebovanega tenzijskega lesa, prevajamo z “volnatost”. Angle`i poznajo še izraz figure, s katerim ozna~ujejo hkraten u~inek razporeda razli~nih tkiv, rasti in obarvanosti tkiva v poljubnem prerezu. ^e bi hoteli Angle`i prevesti naš in nemški Raziskave in razvoj izraz lesna tekstura v širokem pomenu, bi ga prevedli kot grain-figure-texture complex in wood. Omenimo še, da Angle`i zelo “radi” zamenjujejo izraza grain in figure. Tako boste namesto pravilnega wavy grain (valovita rast) morda sli{ali wavy figure in namesto pravilnega silver figure silver grain itd. Terminologija tekstur je zelo pestra. Mnogokrat ne navajam teksture, temve~ tip rasti ali kakšno drugo posebnost, ki da dolo~eno teksturo, npr. angl. silverray in ne silverray texture ali pa silvergrain in ne silvergrain texture, kar bi bilo povsem narobe. Poskušajmo zdaj “postaviti” trije-zi~no teminologijo lesnih tekstur oz. angl. kompleksa grain-figure-texture. Legenda: oR , radialni prerez oT , tangencialni prerez A. Teksture v lesu s pravilno anatomsko zgradbo, pri-ra{~anjem in ravno rastjo 1. oR , oT . Brez izrazite teksture, brez izrazitih barvnih ali opti~nih u~in-kov; na splošno pri barvno eno-li~nih lesovih z ravno rastjo ali le nekoliko zavito ali izmeni~no zavito rastjo. neizrazita t.; angl. plain f.; nem. schlichte, ungemaserte, geringe T. Primer: Acer spp. (javor), Alnus spp. (jelša), Tilia spp. (lipa), Popu-lus spp. (topol), Aucoumea klai-neana Pierre (okume), Virola spp. (baboen) 2. oR . Tekstura pre~nega prereza s koncentri~nimi branikami in letnicami. V baroku in rokokoju so uporabljali ostrigast furnir (angl. oyster veneer, nem. Austernmuschelfurnier) za najdra`je pohištvo. frontalna tekstura, angl. -, ne. - Primer: Laburnum anagyroides 12 Med. sin. L. vulgare Gris (nagnoj), Dalbergia cearensis Ducke (kraljevski les, kingwood). 3. oT . Tekstura tangencialnega prereza z zna~ilnimi pasovi v obliki ~rk U in V pri iglavcih, ven~astoporoz-nih listavcih, difuznoporoznih listavcih, zlasti tropskih, z izrazitimi prirastnimi conami, pasastim aksi-alnim parenhimom, barvnimi `ilami ali medceli~nimi kanali. Kot posebnost: navedimo jerebi~jo teksturo, angl. partridge-breast figure (Jane 1970, str. 246, 395; Wilson&White 1986, str.181). Nastane pri nekoliko nagnjenem tangencialnem prerezu na pr. pri brestu, kjer se menjavajo valovito razporejene pore kasnega lesa in pasovi vlaken. tangencialna t.; angl. flatsawn f.; nem. gefladerte T., Flader-textur Primer: Larix decidua Mill. (macesen) s svetlimi conami ranega lesa in temnimi conami kasnega lesa; Ulmus spp. (brest): cone ranega lesa z velikimi porami svetle, cone kasnega lesa z debelostenimi vlakni temne; Millettia laurentii De Wild (wengé): široki pasovi aksial-nega parenhima svetli, vlakna temna. jerebi~ja t.; angl. partridge-breast f.; nem. - Primer: Ulmus spp. (brest) 4. oR Tekstura radialnega prereza. Letnice in branike te~ejo vzoredno, trakovi so prerezani vzdol`no. Pro-gavost v radialnem prerezu nastopi zaradi (a) razlik med ranim in kasnim lesom znotraj letnih prirastnih plasti ali prirastnih plasti (tropski lesovi); (b) masivnih pasov aksial-nega parenhima; (c) izmeni~no zavite rasti (angl. interlocked grain; nem. Wechseldrehwuchs) in (~) razli~ne obarvanosti tkiva (proge ali “`ile”) (pigmentna t.). Na sliki 2 je prostorski prikaz izmeni~no zavite rasti, na sliki 3 in 4 pa progasta tekstura pri sapelliju. Puš~ica ozna- LES wood 50 (1998) 1-2 Slika 1. Macesen (Larix deciduaMill.), radialni prerez: progasta tekstura zaradi izrazitega kontrasta med temnejšim kasnim in svetlejšim ranim lesom Slika 2. Prostorski prikaz izmeni~no zavite rasti in nastanek progaste teksture v radialnem prerezu (Risba po Wilson&White 1986, str. 191). ~uje isto progo, ki je zaradi razli~ne usmerjenosti svetlobe svetla ali temna. radialna t. ; angl. quarter-sawn f.; radiale T. progasta t.; angl. ribbon f., stripe f.; nem. gestreifte T. Primer: (a) iglavci in ven~asto-porozni listavci, Terminalia ivoren-sis A. Chev. (framiré); (b) Milettia spp. (wengé); (c) Pericopsis elata Van Meeuwen (kokrodua), Entandrophragma cylindricum Sprague (sapelli) (sl. 3, 4), E. angolense C.DC. (tiama), E. can-dollei Harms (kosipo), Lovoa spp. (dibétou), Triplochiton scleroxylon K. Schum. (samba, obeche); (~) zaradi razli~ne obarvanosti tkiva (“`ile”) Microberlinia spp. (zingana, Raziskave in razvoj Slika 3 in 4. Sapelli (Entandrophragma cylindricum Spra-gue), radialni prerez: prikaz progaste teksture pri razli~no usmerjeni svetlobi. S trikotnikom je ozna~ena ista proga Slika 5. Zingana (zebrano) (Microberlinia brazzavillensisA. Chev., rad. prerez (~rnjava): progavost zaradi razli~no obarvanih “`il” (pigmentna tekstura) zebrano) (sl.5), Dalbergia spp. (palisander), Diospyros celebica Bakh. (makassar). ^e so trakovi zelo masivni, nastanejo zelo dekorativna bleš~e~a “zrcalca”. zrcalna t.; angl. silver f., silver-ray, flower or silver grain; nem. gespiegelte T., Grobspiegel, Flachspiegel, Vollspiegel. polzrcalna t.; angl. small silver-ray; nem. Halbspiegel, lichter Spiegel. Primer: Quercus spp. (hrast), Platanus spp. (platana), Cardwellia sublimis F. Muell. (silky “oak”), Pterygota macrocarpa K. Schum. (koto). B. Teksture v lesu z neravno rastjo, nepravilnim 13 prira{~anjem, vklju~no s koreninami, korenovcem, rogovilami, bulami, koreninskimi “gomolji” in “polardi” 5. oR , (oT ). Srednja do kratka vzvalo-vanost v tangencialni smeri da v radialni ravnini rebrasto teksturo. Za dna violin se tradicionalno iz dekorativnih razlogov uporablja javor rebraš. Angle`i celo poimenujejo to teksturo po glavni uporabi, t.j. za dna violin angl. fiddle back f. (angl. fiddle = violina). Rebrasto teksturo redkeje najdemo tudi na tangencialni površini, npr. pri jesenu. rebrasta t.; angl. fiddle back f. (“tiger maple”); geriegelte T. nepravilna groba rebrasta t. ,valovita t.; angl. irregular curly f.; nem. unregelmäßige geriegelte T., gewellte T. Primer: Acer spp. (javor) (sl. 6). Slika 6. Sladkorni javor (Acer saccharumMarsch.), radialni prerez: rebrasta tekstura 6. oR Zelo zanimive teksture nastanejo kot kombinacija ozke ali široke izmeni~no zavite rasti in kratko- do srednjedolge, nepravilne tangencialne vzvalovanosti. Tedaj so vzdol`ne proge prekinjene. Tako nastane pisana, lisasta ali mar-morirana tekstura. Glede na to, ali so valovi dolgi ali kratki, nastanejo razne variante. pisana t., marmorirana t.; angl. roe f.; nem. bunte T. t. pretrganih prog; angl. broken stripe f.; nem. unterbrochene Streifentextur 5423 LES wood 50 (1998) 1-2 Primer: Swietenia spp. (mahagoni) lisasta t. , angl. mottled f.; nem. gefleckte, geflockte, gefelderte T. Primer: Acer spp. (javor) slov. t. ~ebeljih kril, drobno lisasta t. ; angl. bees wing f. ; nem. - grobo marmorirana t.; angl. -; nem. gross-gefelderte T. Primer: Tieghemella heckelii Pierre (makoré) drobno marmorirana t.; angl. -; nem. klein-gefelderte T. Primer: Fagara spp. (zahodnoindijski satenski les) plamenasto marmorirana t.; angl. -; nem. flammig-gefelderte T. Primer: Eucalyptus spp. (evkalipt) 7. oR . Kot kombinacija izmeni~no zavite rasti ter poševne in prekinjene tangencialne vzvalovanosti (podobno kot pri rebrasti t.) nastane na radialnih površinah izjemno atraktivna tekstura moiré. moiré, angl. mottled f., wavy mottled; nem. moiré-T. Primer: Entandrophragma cylindri-cum Sprague (sapelli), Khaya spp. (kaja), Swietenia spp. (mahagoni), Tieghemella heckelii Pierre (mako-ré), Turraeanthus africana Pellegr. (avodiré) 8. oT Kombinacija bolj ali manj pravilnih radialnih in tangencialnih valov da plamenasto teksturo. plamensta t.; angl. flame f.; nem. geflammte T. Primer: Betula spp. (breza), Pyrus communis L. (hruška), Turraeanthus africana Pellegr. (avodiré) 9. oT ^e je srednje- ali kratkovalovna vzvalovanost v radialni (!) smeri ali Raziskave in razvoj celo kombinacija radialne in tangencialne vzvalovanosti, nastane na tangencialnem prerezu tekstura pommelé. (fr. pommelé pomeni “z belimi lisami, pokrit z drobnimi oblaki, “ov~icami”). Izmeni~na zavita rast ni udele`ena pri tej zanimivi teksturi. Obstaja ve~ variant. Pozornost zbuja angl. plum-pudding figure. Ta nima nikakršne zveze z našim pudingom, nekaj ve~ z angleškim, s suhim sadjem, še najve~ pa s kremen~evim konglomeratom. Zdi se, da je ta prevod angleškega izraza najustreznejši, ~eprav plum-pudding pomeni tudi dalmatinec (pes), ki je, resnici na ljubo, tudi lisast. pommelé, `uljasta t.; angl. blister f., pomele f., dappled f. ;nem. Pommelé-T., pommelierte T. drobno`uljasta t.; angl. smal blister f., small pomele f.; nem. perlé, fein pommelierte T., grobo`uljasta t.; angl. big blister f., big pomele f.; nem groß pommelierte T. konglomeratasta t.; angl. plum-pudding f. ; nem. ästige T., knotige T. Primer: Swietenia spp. (mahagoni) prešita t. ; angl. quilted f. ; groß-gefelderte T. Primer: Tieghemella heckelii Piere (makoré); Acer macrophyllum (velikolisni javor). 10. oR do oT , prete`no oT . Ikrasto tek-sturo smo obravnavali v splošnem delu, ko smo obrazlo`ili nem. pojem Maserung. Glavni dobavitelji lesov z ikrasto teksturo so Francija, ZDA in subtropske de`ele severne poloble. ikrasta t.; angl. burr f.; nem. gemaserte T. Primer: Taxus baccata L. (tisa), Quercus spp. (hrast), Fraxinus spp. (jesen), Arbutus menziesii Pursh 14 (madrono, koreninski “gomolji”), Populus spp. (topol), Tetraclinis articulata Mast., sin. Callitris qua-drivalvis Vent. (deblovina se imenuje sandarak, koreninski “gomolji” pa nem. thuya-maser, Sequoia sempervirens Endl. (obalna sekvoja, redwood, les koreninskih “gomoljev” je vavona.), Erica arborea L. (bruyére, drevesasta resa, “gomolji” na bazi debla). 11. oT ^e je delovanje kambija lokalno (domnevno) zaradi delovanja gliv, zavrto (Hale 1932), t.j. ~e se lokalno upo~asni ali zastane radialna rast oz. priraš~anje, nastanejo drobne vgreznine, ki dajo v tangencialnem prerezu zna~ilno teksturo pti~jih o~i.Te ne smemo zamenjevati z ikrasto teksturo. t. pti~jih o~i; angl. bird’s-eye f.; geaugte T. Primer: Acer nigrum Michx. (black maple), A. saccharum Marsh. (sladkorni javor, sugar mapple) -slika 7. Slika 7. Sladkorni javor (Acer saccharumMarsch.), radialni prerez: tekstura pti~jih o~i 12. oR do oT . Kjer se deblo deli v dve bolj ali manj enakovredni (kodomi-nantni) debli, nastanejo izjemno zanimive in dragocene teksture. ^e poteka rez skozi središ~e rogovile, nastane peresasta ali piramidna tekstura (slika 8), ~e pa rez ne poteka skozi središ~e, pa vrtin~asta (polpiramidna) tekstura. ^e so zve-ri`ene branike precej široke (angl. open grained, nem. grobringig) nastane u~inek mese~ine. peresasta t., piramidna t.; angl. feather-crotch f.; nem. Pyramidentextur, Federtextur, moirierte Pyramide LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj 15 Slika 8. Oreh (Juglans spp.), radialni prerez: piramidna tekstura vrtin~asta t.; angl. swirl-crotch f.; nem. Halbpyramide, Strudeltextur, Strudelzeichnung mese~inska piramidna t.; angl. moonshine-crotch f. ; nem. - Primer: Swietenia spp. (mahagoni) Juglans spp. (oreh). 13. oT , oR . ^e lesno tkivo radialno drobno vzvalovi, v tangencialnem prerezu nastane leš~eva t. V pre~-nem prerezu so letnice na mestu str`enskih trakov za`ete v obliki ~rke V. V vzdol`nem prerezu so vbokline dolge ve~ mm, ki dajo v radialni in tangencialni ravnini zelo dekorativno vzvalovano teksturo. Leš~evost najtemo prilo`nostno pri visokogorskih smrekah in jo uporabljajo za izdelavo glasbenih instrumentov. pomeni “zrcalna tekstura”. Nem. wild blumige T. pomeni prešita tekstura. Angl. swirly figured pomeni nem. stark blumiges (Schälfurnier). Izraz “cvetni” (angl. flower..., nem. blumig...) lahko pomeni ozna~be za razli~ne teksture. Omenimo še, da se lahko na istem listu furnirja nahaja ve~ tekstur, npr. prešita tekstura prehaja v `uljasto, ta pa v ikrasto (npr. pacifiški javor). Reb-rasta tekstura utegne preiti v pretrgano progasto (kubanski mahagoni), itd. Reference Avtorski kolektiv 1988. Holz-Lexikon 3. izd. DRW, Stuttgart. Bertelsmann Wörterbuch. Herkunfs-wörterbuch. Bertelsmann Lexicon Verlag. Desch, H.E.1973. Timber-Its structure and properties, 5. izd. Macmilan, London, Basingstoke. Elsevier’s Wood dictionary in seven languages, II. zv. 1961. Elsevier Publ. Comp., Amsterdam, London, New York. Hoadley, R.B. 1980. Understanding wood. The Taunton Press. Jackson, A. & D. Day 1991. Collins Good wood handbook . Harper Collins Jane, F.W. 1970. The structure of wood 2. izd. Adam/Charles Black, London Libert L. 1984. Tobacco, snuff-boxesa and pipes. Orbis, London. Mayer-Wegelin, H. & J.- Pieper 1959. Die Zeichnung von Furnierh(lzern und ihre Beurteilung nach Merkmalen am Rundholz. Holz als Roh- und Werkstoff 17(8):306-312. Mühle, K.: Dictionary of wood science and technology-Wörterbuch der Holzwirtschaft. Brandstetter Verlag. (Marjeta) Panshin, A.J. & C. de Zeeuw 1980. Textbook of wood technology, 4. izd. McGraw-Hill Boo Company, New York itd. Wagenführ, R.:1996. Holzatlas, 4. izd. Fachbuchverlag, Leipzig Wilson, K. & D. J. B. White 1986. The anatomy of wood. Stobart & Son, London. leš~ava t.; angl. -; nem. gehaselte T. Primer: Fitzroya cupressoides Johnston (alerce), Picea abies Karst. (smreka), Taxus baccata L. (tisa), Fraxinus spp. (jesen), Mansonia altissima (A. Chev. (bété), Termi-nalia superba Engl. & Diels (limba). Pestre teksture so posledica izjemne variabilnosti zgradbe lesa in njene anizotropije. Pri poimenovanju posameznih tekstur se je sprostila ~loveko-va fantazija. Pri tem prednja~ijo zlasti Angle`i in Francozi. Nemci (Mayer-Wegekin in Piper 1959) sta poskusila uskladiti nemško terminologijo z angleško in francosko, kar pa jima je uspelo le delno Tudi na svoj predlog pri~akujem pripomb. Angleška in nemška terminologija nista vselej usklajeni. Primer: angl. flower grain Nate~aj Mebla TOP Lesna industrija na Gori{kem, ki je do nedavnega, ujeta v lastne te`ave, pozabila na {olo, vendar ka`e ponovno zanimanje za dobre kadre. Lastniki Mebla Top so pri{li z zanimivo ponudbo: razpis nate~aja za naslanja~. Nate~aj bo potekal v dveh fazah, in sicer v prvem delu, ~asovno najdalj-{em, bodo nastajale idejne skice. Komisija bo izmed skic izbrala najbolj{e. Izbrane ideje bodo do`ivele realizacijo v na~rtu in kon~no v prototipu. Najbolj{i trije izdelki bodo nagrajeni. Zaklju~ek nate~aja in razglasitev najbolj{ih bo konec meseca aprila. Strokovnjaki Mebla Top so ponudili vso strokovno pomo~. Prijavljeni kandidati so za za~etek dobili natan~na navodila, ogledali so si razstavni prostor in proizvodnjo oblazinjenega pohi{tva, za popotnico pa so dobili veliko vzpodbudnih besed. Darinka KOZINC, SL[ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 1-2 Iz drobnega gospodarstva 16 Mlinar & Mlinar Popestritev za potro{nika danes zelo nepregledne ponudbe stanovanjske opreme pomenijo ponudbe na novo razvijajo~ih se dru`inskih podjetij. Zlasti, ~e to niso zgolj delavnice za izdelavo kakr{nega koli prinesenega naro~ila ali pa le izdelovalci omejenega {tevila serijskih izdelkov, pa~ pa se trudijo nuditi potro{niku poleg kvalitetno izdelanih elementov {e nekaj storitev. Eno takih je podjetje Mlinar & Mlinar iz Idrije. Nastali so na tradiciji o~eta mizarja, ki si je z delom in znanjem prodobil sloves enega kvalitetnej{ih izdelovalcev stavbenega pohi{tva v kraju in si leta 1973 za potrebe svojih po-ve~anih naro~il zgradil ob stanovanjski hi{i veliko delavnico. Sin Erik, ki danes vodi dru`insko podjetje, pa je do{tudi-ral arhitekturo in se zaposlil najprej v Pohi{tveni industriji Idrija in nato v Elanu. Ob te`avah v Elanu in na o~eto-vo `eljo se je zaposlil v dru`inskem podjetju najprej sam, potem pa {e njegova soproga. V podjetje je prinesel druga~ne izku{-nje, kot so bile o~etove, kar je povzro-~ilo manj{e generacijske konflikte, ki sta jih na obojestransko zadovoljstvo s~asoma re{ila. Ta druga~nost je izvirala predvsem iz na~ina razmi{ljanja arhitekta, ki sku{a re{evati kompleksnost bivanja v posamezni stanovanjski enoti dolo~ene dru`ine, in spoznavanju razvoja precizne tehnologije, ki ob primerni ra~unalni{ki podpori in predpripravi zagotavlja kvaliteto in ve~jo prilagodljivost individualnim zahtevam. Investirali so v nabavo sodobnej{e ra~unalni{ko vodene strojne opreme, zavarovali povr{insko obdelavo pred lesnim prahom, organizirali in raz{irili proizvodnjo. Ta ima danes v proizvodnji zaposlenih 18 delavcev. Ve~ jim trenutne prostorske razse`nosti niti ne dopu{~ajo. Kapacitete pove~ujejo z organizacijo kooperantskih mo`-nosti v svoji okolici in skrbijo za izobra`evanje in izpopolnjevanje svojih delavcev. Posebnost njihovih proizvodov pa je poleg kvalitete izdelave, kar kupci zares zaznajo {ele z leti uporabe izdelkov, storitev strokovnjakov pri re{evanju specifi~nih prostorskih zahtev in na koncu precizna monta`a in dodelava v prostor vgrajenih pohi{tvenih elementov. Strokovne storitve so organizirane tako, da jih deloma pokrivajo iz Idrije, kjer so dogradili tudi ve~ji razstavni prostor, ali pa iz Ljubljane, kjer so se za sodelovanje dogovorili s salonom Interpolo arhitekta Ercegovi~a. Tak pristop do potro{nika in nadgrajevanje dolgoletne ter v Sloveniji razpro- stranjene lesarske tradicije z znanjem in novimi proizvodnimi mo`nostmi je eden od primerov pozitivnih posledic mo-`nosti spremenjenih na~inov gospodarjenja v zadnjih letih. Vsekakor je pa bistveno dolgoro~nej{i od uvoza in ponujanja pohi{tva nizkega cenovnega razreda kot substitut pohi{tva nekdanjih velikih podjetij. Ta so sicer proizvajala pohi{tvo dra`je od kvalitetno podobnih, proizvedenih v dejanskem tr`nem gospodarstvu. Ampak ta podjetja so le imela druga~ne primerljivosti med seboj kot zgolj cenovno konkurenco s tukaj{njim potro{nikom, nepoznano masovno proizvodnjo izdelkov izdelanih iz naj-cenej{ih mo`nih materialov, ki so prva leta spro{~enih mo`nosti uvoza preplavila tr`i{~e tovrstnih proizvodov pri nas. Kot vsak proizvod ima tudi pohi{tvo svoje kvalitetne range in je izbor le-tega vezan tudi na finan~ne sposobnosti kupca. So seveda storitve, ki jih vsak kupec ni sposoben ali voljan pla-~ati. Bistveno je le to, da je ponujena kvaliteta izdelkov in storitev. Prav stvarnost ponujenega je glavna kvaliteta in prednost Mlinarjevih izdelkov. Najve~ opremljajo prostore kuhinj in jedilnih kotov, ker so to prostori, ki ne prenesejo improvizacij in postopnega kosovnega opremljanja. Nudijo pa tudi mo`nost usklajenega opremljanja vseh stanovanjskih prostorov za tiste, ki jim finan~na konstrukcija to dopu{~a. Ljerka FIN@GAR, d.i.a. LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 17 ZNANJE za prakso Nova organizacija planiranja poslovanja v JAVOR PIVKA d.d. 1. UVOD Zna~ilnost tr`nega gospodarstva je, da so podjetja samostojna pri sprejemanju odlo~itev in s tem tudi samostojna pri planiranju poslovanja podjetja. Manj kot je planiranja v narodnem gospodarstvu, ve~ ga mora biti v gospodarskih organizacijah, s ~imer le-te tudi prevzemajo odgovornost za posledice; ali kot pravi Mencinger (Mencinger 1987), tr`no gospodarstvo spodbuja planiranje v gospodarskih organizacijah. Nasprotno pa prisiljevan-je gospodarskih organizacij k planiranju, zlasti še v formalnem smislu, ko podjetja za to ne ~utijo potrebe, vodi k prisiljenemu, formalisti~nemu planiranju, ne pa tudi k razmišljanju. Vodi k zahtevam po ukinjanju takega planiranja, še prej pa v nezadovoljstvo vseh, ki v procesu planiranja sodelujejo. Ti procesi so še posebej zahtevni v sestavljenih podjetjih (koncernih, korporacijah), v katerih lahko nepravilno razumevanje planiranja kot funkcije managementa pomembno vpliva na uspešnost poslovanja. Bistvo managementa je namre~ v usklajevanju razdeljenega dela oziroma v odlo-~anju. Preu~evanje planiranja v sestavljenem podjetju JAVOR d.d. je pokazalo na vrsto te`av, ki so bile povezane z razumevanjem vsebine planiranja kot tudi te`av v procesu planiranja poslovanja. Te`ave so predvsem posledica hitrih dru`benih sprememb, ki so v zadnjem ~asu pogojevale hiter razvoj podjetja ter z njm spremembo strategije, ki ji ni ustrezno sledila sprememba organizacijske strukture. 2. USTREZNEJ[A ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PODJETJA JAVOR D.D. TER VSEBINA PLANIRANJA nja, zlasti še od stalnega iskanja ravnote`ja med prednostmi velikosti in centralizacijo na eni ter prednostmi samostojnih delov in decentralizacijo na drugi strani (Rozman 1993). JAVOR d.d. se je kapitalsko, pravno in upravljalsko preoblikoval v sestavljeno podjetje z eno obvladujo~o in ve~ odvisnimi dru`bami, izpeljal pa je tudi horizontalno diverzifikacijo izdelkov oziroma trgov. Za to organizacijsko obliko je nedvomno najprimernejša decentralizirana organizacijska struktura. Do sedaj samo formalno poslovno in pravno samostojna povezana podjetja so na ta na~in tudi dejansko postala odgovorna za ustvarjanje dobi~ka. Poslovne funkcije, ki so bile centralizirane v JAVORU d.d., so sedaj organizirane v odvisnih podjetjih. Tako so podjetja prevzela takti~ni del odlo~itev o celotnem poslovanju, JAVOR d.d. pa strateški del teh odlo~itev. Management (uprava) JAVORA d.d. sprejema strateške odlo~itve in s politiko poslovanja usmerja vse druge odlo~itve v podjetjih, management podjetij pa samostojno sprejema takti~ne odlo~itve, vendar v okviru sprejete politike JAVORA d.d.; management poslovnih funkcij sorazmerno samostojno sprejema operativne odlo~itve v okviru poslovnih funkcij. Z oblikovanjem decentralizirane organizacijske strukture ter opredelitvijo osnovnih ravni managementa in z njim povezanimi ravnimi odlo~anja ter odgovornosti je bilo mogo~e opredeliti tudi vsebino planiranja celotnega poslovanja v JAVORU. Vsebina managerskega dela je usklajevanje razdeljenega dela. Management JAVORA d.d. usklajuje povezana podjetja, management podjetij poslovne funkcije, management poslovnih funkcij pa operativno usklajuje delo znotraj poslovnih funkcij. Le z doslednim upoštevanjem navedenih ravni usklajevanja kot bistvene vsebine managerskega dela je mo`no lo~iti planiranje na: - strateško planiranje, - planiranje v podjetjih, ki je poznano kot letno ali pre-dra~unsko ali tudi takti~no, - operativno planiranje poslovnih funkcij ter - planiranje izdelka in procesa. Uspešnost ali neuspešnost velikih podjetij je bistveno bolj kot pri manjših podjetjih odvisna od upravljanja in ravna- Naslednja slika prikazuje ravni managementa, ravni odlo-~anja, ravni usklajevanja in zvrsti planiranja in kontrole. LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 18 RAVNI MANAGEMENTA RAVNI USKLAJEVANJA RAVNI ODLOČANJA ZVRSTI PLANIRANJA IN KONTROLE Management JAVOR d.d. Usklajevanje povezanih podjetij Strateške odlo~itve Management podjetij Usklajevanje poslovnih funkcij Takti~ne odlo~itve Management poslovnih funkcij Operativno usklajevanje znotraj poslovnih funkcij Operativne odlo~itve Strateško planiranje Letno (predra~unsko) ali takti~no planiranje Operativno planiranje Slika 1. Ravni managementa, ravni odlo~anja, ravni usklajevanja in zvrsti planiranja. Ravni managementa, ravni odlo~anja, ravni usklajevanja in zvrsti planiranja. 3. NOVA ORGANIZACIJA PLANIRANJA POSLOVANJA V JAVORU D.D. Z izpeljano decentralizacijo organizacijske strukture ter z njo opredeljene ravni managementa, ravni usklajevanja in odlo~anja ter zvrsti planiranja, so bili izpolnjeni osnovni pogoji za oblikovanje nove organizacije planiranja v JAVORU d.d. Rezultat boljšega razumevanja vloge in dela manage-menta je tudi v spoznanju, da je funkcija planiranja poslovanja delovna naloga in hkrati odgovornost man-agerjev na razli~nih nivojih. Del nalog planiranja pa lahko management delegira na razli~ne strokovne slu`be v podjetju. Odgovornost managementa je tudi v tem, da mora ustvariti ustrezne organizacijske pogoje za nemoten proces planiranja. Pri oblikovanju predloga ustrezne organizacije planiranja in kontrole je bila opazna predvsem dilema, do kake mere centralizirati oziroma decentralizirati planiranje v sestavljenem podjetju. Pri tem so igrali odlo~ilno vlogo predvsem naslednji dejavniki: - velikost in organizacijska struktura sestavljenega podjetja, - diverzificiranost proizvodnega programa, - teritorialna dislociranost, - kadrovski resursi na podro~ju planiranja, - razpolo`ljiva informacijska tehnologija ipd. 3.1. Projektna organiziranost v procesu planiranja Proces planiranja v sestavljenem podjetju je izrazito interdisciplinarne narave. V ta proces mora biti vklju~en tako management na nivoju JAVORA d.d., management v podjetjih, management poslovnih funkcij kot tudi strokovnjaki iz razli~nih podro~ij. Proces planiranja ni ve~ rutinsko opravilo, vedno bolj prevladuje ustvarjalno, in kar je še pomembnejše, timsko delo. Klasi~na hierarhi~na poslovno-funkcijska organiziranost je lahko velika ovira za u~inkovito realizacijo procesa planiranja, zato je v tem primeru primernejši projektni pristop oziroma planiranje kot usklajevanje projektov. V organizacijskem pogledu gre za fleksibilno organizacijo oziroma ad-hoc organizacijo, ki po izvedbi projekta preneha obstajati. Po tem principu planiranju na nivoju JAVORA d. d. ustreza usklajevanju med projekti in planiranju v podjetjih vsebinsko usklajevanje poslovnih funkcij v projektu. Usklajevanje vseh aktivnosti na celotnem projektu se opravlja iz enega mesta prek sprejetega plana projekta. V planu projekta je opredeljena organizacija in vodenje projekta, vloge in odgovornosti sodelavcev projekta, vsebina in projektni izdelki, terminski plan izvedbe ter potrebni projektni resursi. Sponzor projekta, ki je odgovoren za izvedbo celotnega projekta je predsednik uprave, skupaj z managerskim projektnim timom. To hkrati pomeni tudi odgovornost managementa na nivoju JAVORA d.d. za planiranje kot usklajevanje projektov in odgovornost za planiranje na nivoju posameznih podjetij kot usklajevanje poslovnih funkcij v projektu. Podporo managerskemu projektnemu timu v procesu planiranja v metodološkem, strokovnem in tehni~nem smislu nudi izvedbeni projektni tim, v katerem so poslovni analitiki, planska slu`ba JAVORA d. d. ter razne strokovne slu`be, ki morajo nuditi informacijsko in strokovno podporo planiranju. Celoten projekt vodi vodja projekta (kontroler), ki izdela plan projekta, koordinira aktivnosti na projektu, kontrolira odstopanja izvedbe od plana projekta ter poro~a projektnemu sponzorju o evidentiranih problemih na projektu. Na slikah 2 in 3 je prikazana organizacija managerskega in izvedbenega tima. Vsebina projekta je dolo~ena s procesom planiranja v JAVORU d.d. in procesom planiranja v podjetjih. Osnovni projektni izdelek je vsakoletno a`uriran strateški plan JAVORA d.d., kot osnova za vodenje sestavljenega podjetja za doseganje temeljnega cilja poslovanja, ter letni plani podjetij. Terminski plan izvedbe dolo~a vse potrebne aktivnosti na projektu, rok izvedbe celotnega projekta, od lansiranja projekta, do zaklju~nih aktivnosti sprejemanja letnih LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 19 Slika 2. Organizacija managerskega projektnega tima planov podjetij in obnovljenega strateškega plana, kontrolne to~ke izvajanja projekta ter odgovorne nosilce za izvedbo posamezih aktivnosti. Teminski plan izvedbe projekta je prikazan grafi~no v obliki gantograma z uporabo tehnike mre`nega programiranja z uporabo ra~unalnika. Odgovoren za imenovanje kadrovskih resurov na projektu ter za morebitne spremembe ali dopolnitve je sponzor projekta oziroma predsednik uprave, in sicer tako za imenovanje managerskega projektnega tima kot tudi izvedbenega projektnega tima. 4. SKLEP Le z boljšim razumevanjem in organizacijo planiranja poslovanja v sestavljenem podjetju JAVOR d.d. je bilo mo-go~e dose~i uveljavitev funkcije planiranja poslovanja v praksi predvsem z namenom doseganja uspešnejšega poslovanja. UPORABLJENA LITERATURA: MENCINGER J.: Planiranje - potrebno, nepotrebno, {kodljivo opravilo, XIV. posvetovanje o planiranju, Zbornik referatov, IB-revija za planiranje, {t. 10-11, Ljubljana 1987 ROZMAN R.: Planiranje poslovanja podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993 Mag. Stojan KOKO[AR Javor d.d. Slika 3. Organizacija izvedbenega tima LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 20 Tesnjenje obstoje~ih lesenih oken in vrat za var~evanje z energijo Tudi v Sloveniji v zadnjih letih po vzoru razvitejših dr`av ~edalje ve~ pozornosti namenjamo u~inkovitejši rabi energije tako v gospodinjstvih kot v industriji. @e z nekaterimi razmeroma enostavnimi ukrepi je namre~ mogo~e znatno zmanjšati rabo energije, dose~i ekonomski prihranek in hkrati pove~ati bivalno udobje. Eden od njih je zatesnitev `e obstoje~ih, starih lesenih zunanjih oken in vrat, kar je zanimivo tako za stanovalce kot za upravljalce zgradb. Zunanja okna in vrata imajo veliko vlogo pri var~ni rabi energije v zgradbah. ^e so kakovostna, je transmisijska toplotna izguba (prehod toplote skozi okno) manjša, dobro tesnjenje pa z nadzorovanim prezra~evanjem veliko prispeva k zmajšanju konvekcijskih izgub (nekontroliran pretok zraka skozi pripire). Skozi vsak meter netesnih oken in vrat v eni ogrevalni sezoni uhaja do 40 kWh energije. ^e vgradimo kakovostna silikonska tesnila, lahko pri stroških ogrevanja prihranimo tudi do 20 odstotkov (oziroma ob enaki koli~ni porabljene energije dose`emo višjo temperaturo v prostoru), kar je še posebej pomembno takrat, kadar je površina oken glede na prostornino prostora velika. Z zmanjšanjem izmenjave zraka z 1,2 na 0,7-krat na uro lahko prihranimo pri hiši s prostornino 300 m³ letno okrog 3.200 kWh toplote oziroma do 330 l kurilnega olja. Tesnost oken in vrat lahko enostavno preizkusimo tako, da med krilo in okvir vstavimo list papirja. ^e ga pri zaprtem oknu z lahkoto izvle~emo, je tesnjenje slabo. Za trajno tes-nost okna so pomembni kakovost tesnila, oblika pripire, kakovost okvira, krila in okovja ter stiki med okvirom in zidom ter med krilom okna in zasteklitvijo. Do nekontroliranih toplotnih izgub pri netesnih oknih in vratih prihaja predvsem na stiku med krilom in okvirom, zato pri starih oknih in vratih, ki nimajo tovarniško vgrajenih tesnil, tesnimo ravno ta mesta (razli~na mesta vgradnje tesnil glede na vrsto okna). Seveda moramo pred vgradnjo tesnil oceniti, ali niso morda sama okna `e tako dotrajana, da bi jih bilo pametneje zamenjati. Pravilno dimenzijo tesnila lahko izberemo le, ~e poznamo širino re` za vsako posamezno okno. Med krilo in okvir na posameznih mestih namestimo gnetljivo maso, zapremo okno in po odtisu v masi ocenimo širino re`e. Ustrezna koli~ina tesnil je enaka seštevku obsegov oken, ki jih nameravamo zatesniti. Pri vezanih oknih mora biti tesnilo vgrajeno med okenskim okvirom in notranjim delom krila, s ~imer v veliki meri prepre~imo kondenzacijo na steklih. Pri dvojnih (škatlastih) oknih pa iz istega razloga zatesnimo samo notranji del okvira. Pri dobro tesnjenih oknih moramo zagotoviti redno in zadostno prezra~evanje, sicer je mo`no, da se bomo slabo po~utili, še posebej, ~e je v prostoru pe~ za plinsko eta`no kurjavo ali kamin. Na stenah neprezra~evanih, dobro tes- njenih prostorov se lahko zaradi pove~ane vla`nosti pojavi celo plesen. Silikonska tesnila Silikonska tesnila, ki jih brez lepljenja vgrajujemo v na novo vrezan utor v okenskem ali vratnem okviru, so najkakovostnejša kombinacija tehnologije in materialov za obnovo tesnjenja obstoje~ih lesenih oken in vrat. Taka vgradnja silikonskih tesnil je u~inkovita zaš~ita pred mrazom, vro~ino, prepihom, hrupom, prahom, vonjavami in rosenjem stekel, hkrati pa izboljša po~utje v prostoru. Nalo`ba v vgradnjo silikonskih tesnil se lahko skozi zmanjšane stroške ogrevanja povrne `e celo v prvi kurilni sezoni, poleg tega pa lahko ra~un za opravljeno storitev uveljavljamo kot olajšavo pri napovedi dohodnine. Tesnjenje starih oken in vrat je energetsko u~inkovita in predvsem enostavna rešitev takrat, ko zamenjava oken ni dovoljena ali mo`na (spomeniško varstvo, najemniška stanovanja, stanovanja v blokih). Vrednost investicije pa je v primerjavi s stroški, ki nastanejo pri zamenjavi oken, zanemarljiva. Tr`na cena vgradnje silikonskih tesnil je od 430 do 550 tolarjev za teko~i meter. Silikonska tesnila po svojih lastnostih prekašajo tesnila iz drugih materialov, saj - so odporna proti vremenskim vplivom, ozonu, son~nim `arkom, atmosferski poluciji, svetlobi in staranju; so trajno elasti~na, dimenzijsko in barvno stabilna, odporna na pregibanje in stiskanje ter prilagodljiva vsaki obliki in velikosti rege; so neprepustna za vodo, tesnijo vse površine in so kompatibilna z vsemi konstrukcijskimi materiali, imajo izjemno dolgo `ivljenjsko dobo in ne potrebujejo nikakršnega vzdr`evanja; - v temperaturnem podro~ju od -60 do +250 °C se ne zlepijo, ne otrdijo in ne razpokajo, temve~ ohranijo vse svoje lastnosti (plasti~na in nekatera gumena tesnila namre~ ob nizkih temperaturah otrdijo). Ker so silikonska tesnila izredno kakovostna, proizvajalci zanje zagotavljajo nekajletno garancijo ob normalnih pogojih uporabe, kar pomeni, da jamstvo ne velja za prebarvana ali prelakirana tesnila ter za kemi~no in mehansko povzro~ene poškodbe. Doma~ proizvajalec silikonskih tesnil (Rosil s.p. iz Ljubljane) nudi kar desetletno jamstvo za svoja tesnila, ki so tudi preizkušena po predpisanih standardih. Silikonska tesnila zaradi svojih izrednih lastnosti niso primerna le za obnavljanje tesnjenja starih oken in vrat, tem-ve~ tudi za izdelavo stavbnega pohištva. Velikokrat projektanti ali arhitekti celo predpišejo uporabo silikonskih tesnil pri izdelavi novih oken in vrat, še posebej v tujini. Doma je opazen premik k uporabi silikonskih tesnil v izdelavi novega stavbnega pohištva predvsem pri zasebnih proizvajalcih. Tesnila, ki jih vgradimo brez lepljenja, imajo pred samolepilnimi izvedbami ve~ prednosti. Samolepilna tesnila so LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 21 precej neobstojna, saj se pod vplivom vlage, vremenskih in temperaturnih sprememb ter ~istilnih sredstev s~asoma odlepijo. Samolepilna tesnila ote`ujejo vzdr`evanje oken, saj tesnil praviloma ne smete prebarvati ali prelakirati, torej bi jih morali odlepiti oziroma odtrgati. Vgrajena tesnila pa ob vzdr`evanju oken enostavno vzamete iz utora (predhodno jih ozna~ite) in jih po opravljenem delu vstavite nazaj. Monta`a tesnil Monta`a silikonskih tesnil (izdelava utorov in vgradnja tesnil) je hitra, ~ista in brezprašna, vendar jo mora opraviti strokovnjak. Monter z ro~nim rezkalnikom izdela v okenski ali vratni okvir 3 mm utor in vanj brez lepljenja vstavi tesnilo ustrezne dimenzije. Rezkalnik je s cevjo povezan z gospodinjskim sesalcem, ki sproti odsesava izrezkane delce. Monter lahko dnevno vgradi tudi do 100 in ve~ teko~ih metrov tesnil, kar je odvisno od obsega nujno potrebnih dodatnih opravil, ki ob monta`i tesnila in po njej zagotavljajo normalno delovanje oken in vrat (morebitna demonta`a in monta`a okenskih in vratnih kril, nastavitev in morebitna zamenjava poškodovanega okovja, kakovost obstoje~ega stavbnega pohištva in okovja, vrsta lesa in premaza). @e nekaj let lahko tesnjenje obstoje~ih oken in vrat z vgrajevanjem silikonskih tesnil v novo vrezkan utor naro~ite tudi pri nas, saj je na podro~ju celotne Slovenije `e precej usposobljenih strokovnjakov za tovrstno storitev. Subvencije dr`ave za tesnenje oken in vrat Lani je tesnjenje oken in vrat kot ukrep u~inkovitejše rabe energije v gospodinjstvih prvi~ promocijsko in finan~no podprla tudi dr`ava oziroma Agencija RS za u~inkovito rabo energije (AURE). V akcijo tesnjenja je bilo vklju~enih 941 gospodinjstev, vgrajenih pa je bilo skupno 46.600 teko~ih metrov tesnil (v povpre~ju 49,5 m na gospodinjstvo). Po zni`anih, akcijskih cenah je bilo dodatno vgrajenih še okvirno 15.000 teko~ih metrov nesubvencioniranih tesnil. Zaradi velikega zanimanja ljudi in ekonomske upravi-~enosti ukrepa AURE tudi letos sofinancira zatesnitev oken in vrat v pribli`no 400 gospodinjstvih (v višini do 10.000 tolarjev na posamezno gospodinjstvo). Akcijo, ki se je pri~ela 29.1.1998 in traja do porabe sredstev, tudi letos vodi firma ROSIL s.p., izvajajo pa njeni pooblaš~eni monterji. Tistim prosilcem, ki bodo ostali brez subvencije, bo izvajalec del v ~asu akcije tudi letos omogo~il vgradnjo tesnil po akcijskih cenah (20 % ni`je od rednih tr`nih cen). [e je ~as, da preverimo, ali naša okna in vrata dobro tesnijo. mag. Anita ŠKOF Rosil d.o.o. LES wood 50 (1998) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 03/98 Iz vsebine: VELJAVNOST PANO@NE KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO IZ DELA CEI-BOIS SEJMI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA GRAL - ITEO TR@NE RAZISKAVE BLOKIRANI @IRO RA^UNI STATISTI^NI PODATKI ELJAVNOST PANO@NE KOLEKTIVNE POGODBE Dne 3.2.1998 je Zdru`enje lesarstva prejelo odlo~itev Višjega delovnega in socialnega sodiš~a v Ljubljani, št. Pdp 1068/97 z dne 4.12.1997, o veljavnosti Kolektivne pogodbe dejavnosti lesarstva. Z odlo~itvijo sodiš~a je potrjena veljavnost kolektivne pogodbe dejavnosti do 31.8.1997, po tem ~asu pa je skladno s to~ko D uvodnih dolo~b kolektivne pogodbe potrebno upoštevati avtomati~no podalj{anje do 31.8.1998. Odlo~itev sodiš~a potrjuje pravilnost in veljavnost odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti ter s tem prenehanje kolektivne pogodbe z 31.12.1996. Vendar sta stranki sami s sklenitvijo aneksa, v katerem je bila podaljšana veljavnost kolektivne pogodbe od 1.2.1997 do 31.8.1997, izni~ili u~inek vlo`ene odpovedi. Ker namre~ aneks ni vseboval tudi podalj{anja odpovednega roka, bi bilo potrebno kolektivno pogodbo ponovno odpovedati do 30.5.1997, tri mesece pred njenim iztekom. Ker delodajalska stran odpovedi ni ponovila, je skladno s to~ko D uvodnih dolo~b nastopilo podalj{anje ve- ljavnosti te kolektivne pogodbe do 31. 8.1998. Torej, pano`na kolektivna pogodba za lesarstvo velja do 31.8.1998. V skladu s tem je bil v okviru Zdru`enja lesarstva `e sklican skupni usklajevalni sestanek delodajalske pogajalske skupine z vsemi tremi sindikati, v okviru Pano`ne kolektivne pogodbe za lesarstvo, v petek 6.2.1998. Naslednji sestanek pogajalske skupine bo 11. marca 1998 na Zdru`enju lesarstva. IZ DELA CEI-BOIS Iz evropske konfederacije lesnih industrij (CEI-BOIS) smo prejeli dokumente z naslednjo vsebino: Doc.: 1066: Minutes of the Meeting of the Social Committee of Cei-Bois, Brussels, 29.10.1997; Doc. 1067: Minutes of the Social Dialogue:CEIBOIS/EFBWW/European Commission, Brussels, 29.10.1997; Doc. 1083: Construction Products Directive (CPD) LES wood 50 (1998) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva Ü ª Tema diskusije na tem sre~anju je bila: ognjevzdr`nost, ozna~evanje CE, evropski standardi. ª Informacija o CPD je odslej tudi na Internetu: http://europe.eu.int/en/comm/dgiii/create.htm; Doc. 1084: EU Directive on Volatile Organic Compounds (VOCs); Doc. 1085: Construction Products Directive: ª CE Marking - Mandate for Wood - Based Panels ª European Standard; Doc. 1089 in 1090: Minutes of the Meeting of the CEI-BOIS Managing Board, Bad Honnef, 6.11.1997 in Minutes of the 45th CEI-BOIS General Assembly, Bad Honnef, 7.11.1997 (informacijo o tem sre~anju smo vam podali `e v Informaciji štev. 16/97. Doc. 1091: Forestry and Forest-Based Industries Committee; Doc. 1092: CEI-BOIS Managing Board - Reports of the different Member Federations: ª Poro~ilo o ekonomski situaciji Industrije vlaknenih ploš~ v letu 1997 (FEROPA); ª Poro~ilo “European Sawmill Industry gets higher market share” (E.O.S.); ª Poro~ilo “ Wirtschaftliche Lage in der Holz- und Möbelindustrie”; ª Poro~ilo “Finland Market Report” Cei-Bois General Assembly 1997; ª Poro~ilo “The Belgian furniture industry in 1997”; ª Poro~ilo “Summary of the economic situation in the particleboard sector during the first semester of 1997”(FESYP); ª Poro~ilo “Parquet production in the FEP Countries 1996: STAGNATION”. Vse zgoraj navedene dokumente si lahko izposodite na Zdru`enju lesarstva! SEJMI 1. FORESTA ‘98 - Wood Industry Fair, Cluj Napoca, Romunija, 25.-28. marec 1998 PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Italijansko podjetje `eli navezati stike s proizvajalci lesenih š~ipalk, ki bi izdelovali š~ipalke po njihovem dizajnu (PP 8231/03).1 Ukrajinski proizvajalec omar in oblazinjenega pohištva iš~e partnerja za skupno vlaganje na podro~ju proizvodnje masivnega in oblazinjenega pohištva (PP 8233/03). Nemški proizvajalec Euro palet iš~e partnerje za sodelovanje (PP 8246/03). Italijanski proizvajalec pisarniškega in stanovanjskega pohištva iš~e zastopnika (PP 8252/03). Mad`arski proizvajalec pohištva `eli sodelovati s proizvajalci pohištva in iš~e distributerja za svoje izdelke (PP 8286/03). Italijansko podjetje povprašuje po bukovem lesu -hlodi za furnir, deske, polproizvodi (PP 8308/01). Romunsko podjetje ponuja pohištvo (PP 8322/01). Avstrijsko podjetje iš~e slovenskega partnerja - mizarsko delavnico z 2 do 3 mizarji za restavriranje pohištva iz 18. in 19. stoletja (PP8331/01). Izraelsko podjetje ponuja bukove hlode (PP 8375/01). Slovaško podjetje ponuja les (PP 8389/01). Špansko podjetje `eli sodelovati z `agarskimi obrati v Sloveniji. Povprašujejo po evropaletah in `aganem lesu - borov les in jelovina (PP 8418/02). Nemško svetovalno podjetje iš~e partnerje za kooperacijo (izvoz v Nem~ijo) z naslednjimi podjetji: Dickerhoff, Hennes-Grohs, Kukatsch. Projekti za kooperacijo so na ogled na Zdru`enju (št. 1/3). FORESTA je specializiran sejem lesne industrije, ki vklju~uje razstavljalce iz Romunije in tujine in predstavlja lesno industrijo na naslednjih podro~jih: skrb za les, lesnoobdelovalni stroji, zaš~ita pri delu, lesni izdelki... Nemško svetovalno podjetje svetuje vsem zainteresiranim, kako vstopiti na nemški trg in ponuja pomo~ pri vzpostavitvi kontaktov z nemškimi partnerji. Publikacijo si lahko izposodite na Zdru`enju lesarstva (št. 2/3). Dodatne informacije oz. prijavnice dobite na Zdru`enju lesarstva, tel. 061/310-596 ali 130-74-50. 2. KÖLN IMM 1999 Predstavništvo kölnskega sejma v Zagrebu, ki zajema tudi Slovenijo, `eli dobiti ~impreje pregled interesentov za IMM 99. V ta namen naprošamo vse zainteresirane, da svojo namero o sodelovanju na tem sejmu sporo~ite na Zdru`enje lesarstva najkasneje do 28. februarja 1998, da bi si lahko na ta na~in priskrbeli ustrezen razstavni prostor na sejmu. GRAL ITEO-TR@NE RAZISKAVE ITEO in GRAL Marketing sta z novim letom 1998 ustanovili novo podjetje GRAL-ITEO, ki je tako prva in najve~ja tr`no-raziskovalna hiša v Sloveniji, ki ponuja na~rtovanje in izvajanje celotne palete raziskav trga in potrošnikov pod eno streho. Pred sprejemanjem poslovnih odlo~itev lahko za zmanjšanje negotovosti na GRAL-ITEO-ju naro~ite kakršnokoli ad-hoc tr`no, medijsko ali javnomnenjsko raziskavo. Direktne telefonske številke GRAL-ITEO so na voljo na tel. štev. 061/172-08-00. Predprijava za udele`bo na sejmu Köln IMM 99 pa je bila objavljena v Glasu gospodarstva (januar 1998). Vse podrobnosti pod oznako PP na Infolinku, tel. 061 223 157. LES wood 50 (1998) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva Üi BLOKIRANI ŽIRO RAČUNI Od januarja do decembra 1997 se je število pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni v gospodarstvu in negospodarstvu pove~alo za 890 oziroma za 12,2 %. Povpre~ni znesek je ravno tako naraš~al, medtem ko se je število zaposlenih v teh dru`bah zmanjšalo za 24 %. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za pla~ilni promet so zbirni podatki o blokiranih `iro ra~unih nad 5 dni neprekinjeno (po podro~jih Standardne klasifikacije dejavnosti) v mesecu decembru 1997 znašali: Dejavnost i n d e k s i XI 97/F96 XI 97/X 97 XI 97/XI 96 I-XI 97/I-XI 96 Industrijska proizvodnja - skupaj 108,0 96,8 98,5 100,9 D Predelovalne dejavnosti 107,9 98,4 95,7 100,6 DD Obdelava in pred.lesa 98,7 93,00 100,0 92,3 DN Prodajapohištva, dr.pred.dej., recikla`a 103,0 96,6 89,9 95,8 Vir: Statisti~ni urad RS Dejavnosti Število pravnih oseb (dec. 1997) Povpre~ni znesek (v mio SIT) Število zaposlenih Skupaj pravne osebe 8.143 83.749 72.957 Predelovalne dejavnosti 1.274 23.731 46.302 DD 128 1.457 2.778 DN 36 102 2.135 2.493 Vir: APP V podpodro~ju DD obdelava in predelava lesa so izdelali za 7,7 % manj industrijskih izdelkov kot lani v prvih enajstih mesecih, v podpodro~ju DN proizvodnja pohištva, drugih predelovalnih dejavnostih in recikla`i pa za 4,2 % manj. 2. Zaposlene osebe, oktober 1997: V podro~ju Predelovalnih dejavnosti se je število pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni nad 5 dni pove~alo za 65, pov-pre~ni znesek blokacije se je v istem obdobju pove~al za 13,2 %, medtem ko se je število zaposlenih v teh dru`bah zmanjšalo za 14,4 %. V podpodro~ju DD se je število pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni pove~alo za 7, povpre~ni znesek blokacije se je pove~al za 28 %, število zaposlenih v teh dru`bah pa zmanjšalo za 30,4 %. V podpodro~ju DN 36 (proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti) se je število pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni nad 5 dni pove~alo za 9 v istem obdobju, povpre~ni znesek blokacije se je pove~al za 14,3 %, število zaposlenih v teh dru`bah pa se je zmanjšalo za 21,8 %. STATISTIČNI PODATKI Indeksi obsega industrijske proizvodnje po dejavnosti, november 1997: Po še vedno za~asnih podatkih so industrijska podjetja v novembru ustvarila za 8,0 % ve~ industrijskih izdelkov kot povpre~no lani in za 3,2 % manj kot v prejšnjem mesecu. V primerjavi z lanskim novembrom je bila letošnja novembrska proizvodnja za 1,5 % višja. Kumulativni prese`ek letošnje proizvodnje v primerjavi z lanskoletno se je zmanjšal: v desetih mesecih je bil 1,1%, v enajstih pa 0,9 %. Po izra~unih SKEP GZS je slovenska industrija v povpre~ju v letu 1997 v primerjavi s povpre~jem leta 1996 proizvedla 1,3 % ve~ kot leto poprej, predelovalne dejavnosti pa 0,8 %. Kljub temu je razkorak z letom 1986, ko je industrija ustvarila naj-ve~, še vedno zelo velik. V letu 1997 so med podpodro~ji predelovalnih dejavnosti najve~je pove~anje proizvodnje glede na predhodno leto zabele`ili v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (18,4%). Do najve~jega nazadovanja proizvodnje glede na leto 1996 je lani med drugimi dvemi podpodro~ji (DM in DB) prišlo tudi v podpodro~ju DD Obdelava in predelava lesa (-7,3%). Dejavnost Delovno aktivno prebivalstvo Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Skupaj 746.640 653.742 92.898 DD Obdelava in predelava lesa 12.217 11.461 756 DN Proizvodnja pohi{tva, dr.pred.dej.,recikl. 16.150 14.639 1.511 Vir: Statisti~ni urad RS Po podatkih SKEP GZS je nadpovpre~no zaposlovanje (7,2 %) ob padcu proizvodnje (-2,4 %) imelo v letu 1997 samo eno podpodro~je - Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti in recikla`a (DN) Vir: Statisti~ni urad RS 3. Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo, oktober 1997: Dejavnost X 97 ØI-X 97 X 97/X 96 ØI-X 96/ØI-X 96 Skupaj 148.170 142.404 109,3 112,1 DD Obdelava in pred. lesa 106.885 101.776 108,5 112,1 DN Proizvodnja pohi{tva, dr.pred.dej., recikla`a 107.613 100.804 111,8 111,7 Vir: Statisti~ni urad RS 09004�1749�1 1550 88 LES wood 50 (1998) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva iv 4. Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo, oktober 1997: Dejavnost X 97 ØI-X 97 X 97/X 96 ØI-X 96/ØI-X 96 Skupaj 93.440 90.142 109,0 111,8 DD Obdelava in pred. lesa 70.239 67.284 108,0 112,0 DN Proizvodnja pohi{tva, dr.pred.dej., recikla`a 70.826 66.834 110,6 111,8 Vir: Statisti~ni urad RS Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v Sloveniji so se v decembru 1997 v primerjavi z novembrom povišale v povpre~ju za 0,8 %, v primerjavi z decembrom 1996 pa za 6,8 %. V pod-podro~ju DD Obdelava in predelava lesa so se cene industrijskih izdelkov povišale v decembru 1997 napram decembru 1996 za 2,4 %, v podpodro~ju DN pa kar za 5,3 %. 5. Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, december 1997, SKD: Dejavnost XII 97 - XII 96 XII 97 - XI 97 ( I-XII 97 - ( I-XII 96 XII 97 - ( 92 Skupaj 106,8 100,8 106,1 190,1 D Pred. dejavnosti 106,3 100,2 105,6 177,7 DD Obd. in pred. lesa 102,4 101,2 100,8 159,8 DN Pro.poh.,dr.pred.dej., recikl. 105,3 100,9 105,6 156,7 Vir: Statisti~ni urad RS Po portfolio analizi slu`be SKEP GZS, obe podpodro~ji, tako DD Obdelava in predelava lesa kot tudi DN Proizvodnja pohištva, drugih predelovalnih dejavnosti in recikla`a, spadata med tista podpodro~ja, ki so v letu 1997 ustvarila manj, cene industrijskih izdelkov pa so se vseeno pove~ale. Dejavnost DIT lesarstva Ljubljana DIT lesarstva Ljubljana organizira v prvih mesecih 1998, po sprejetem programu strokovnega usposabljanja za svoje ~lane in druge strokovnjake, ki delajo v lesarstvu, tele aktivnosti: Enodnevni seminar, s preizkusom znanja in pisnim testom, iz varstva pri delu po`arne in zdravstvene zaš~ite, za vodstvene in vode~e delavce (tudi vodje grup). Seminar bo v petek, 27. februarja 1998, ob 9.00 v prostorih BF, Oddelek za lesarstvo. Program seminarja: - Uvod (obrazlo`itev namena in poteka seminarja) ....15 min - Tehni~no varstvo pri delu in prilagajanje EU trendom na pod-ro~ju varstva pri delu, mag. Milan Srna, dipl.ing. ....70 min - Pravni sistem urejanja varstva pri delu, ocena tveganj v delovnem okolju, predvidene novosti v Zakonu o po`arni varnosti, Jo`e Dolenc, ing. . ............................................. 60 min - Varovanje zdravja na delovnem mestu, mened`erske bolezni in zaš~ita, dr. Mario Kocjan~i~ ................................ 45 min - Odmor ................................................................ 30 min - Pismeni test .......................................................... 60 min Po predavanju in uspešno opravljenem testu dobi vsak ude-le`enec seminarja z zakonom (5. in 25. ~l. Rep. Zakona o varstvu pri delu, Ur.l. SRS 47/86) pre~iš~eno besedilo, predpisano potrdilo o udele`bi na seminarju in uspešno opravljanem testu. Direktorji podjetij niso obvezni delati test. Prijave pošljite, prosimo, na DIT lesarstva Ljubljana, telefaks 061/221-616, ali na BF, Oddelek za lesarstvo, telefakas 061/272-297 do 18. februarja 1998. Dele` v stroških seminarja v znesku 6.000,00 SIT, za vsakega udele`enca, naka`ite na DIT lesarstva Ljubljana, Karlovška c. 4, Ljubljana, @R št. 50100-678-45559.Podjetja, ki pošljejo na seminar ve~ kakor 5 udele`encev, imajo pravico do 20 % popusta pri pla~ilu stroškov seminarja. V podjetjih, v katerih je ve~ kakor 30 kandidatov, organiziramo seminar pri njih v posebej dogovorjenem ~asu. Isto velja, ~e se v enem kraju odlo~i za seminar ve~ podjetij. Enodnevna strokovna ekskurzija - ogled mednarodnega obrtnega sejma IHM München 98, v petek, 13. marca 1998. V primeru, da vam bolj ustreza sobota, 14. marca, nam spo-ro~ite. ^e bo ve~ina za soboto, bo ekskurzija v soboto. Za enodnevno ekskurzijo smo se odlo~ili zaradi racionalizacije s stroški in ~asom. Ob dobro pripravljeni organizaciji, ogledu je v enem dnevu mogo~e enako uspešno opraviti vse. Ogled tega nadvse zanimivega ambicioznega sejma priporo~amo strokovnjakom, ki delajo v razvoju, pripravi dela, nabavi, v vodstvu obratov delovnih skupin, monta`nih grup itd. Stroški ekskurzije po udele`encu so 6.500,00 SIT (vo`nja z vsemi taksami, vstopnica, sendvi~i in napitek med vo`njo). Prosimo, sporo~ite imena udele`encev ekskurzije do 17. februarja 1998 na DIT lesarstva Ljubljana, Karlovška c. 3., Ljubljana, faks.: 061/221-616 ali na BF, Oddelek za lesarstvo, faks.: 061/272-297, za g. Zorana Trošta. Po prejemu prijav se bomo s prijavljen-ci dogovorili o pla~ilu stroškov, ~asu odhoda in vsem drugim v zvezi s to ekskurzijo. Enodnevna strokovna ekskurzija - ogled mednarodnega sejma strojev in opreme za obdelavo in predelavo lesa, mizarske potrebš~ine, orodje, okovje in varnostna tehnika - BWS Salzburg 98, v petek, 24. aprila 1998. Ogled tega izrednega priro~nega, zanimivega in razvojno aktualnega sejma, priporo~amo strokovnjakom operativcem v industriji, mizarjem vseh profilov, šolam lesarskih usmeritev (za u~itelje in dijake). V primeru, da se iz neke tovarne ali kraja `eli udele`iti ve~ strokovnjakov, se lahko dogovorimo za poseben prevozni servis. Stroški ekskurzije udele`enca so 6.000,00 SIT (prevoz z vsemi taksami, sendvi~i, napitek med vo`njo, vstopnica za sejem) za odhod iz Ljubljane. Prosimo, sporo~ite imena svojih udele`encev ekskurzije do 20. marca 1998, na DIT lesarstva Ljubljana, Kar-lovška c. 3 Ljubljana, telefaks št. 061/221-616 ali na BF, Oddelek za lesarstvo, telefaks 061/272-297, za Zorana Trošta. Po prejemu prijav se bomo s prijavljenci dogovorili o pla~ilu stroškov, ~asu odhoda in vsem drugim v zvezi s to ekskurzijo. Obvestila o naših aktivnostih od maja do julija 1998, bodo objavljene v reviji LES št. 3/98. 338�7417 81 81 02 LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 22 Varstvo pri delu za u~itelje prakti~nega pouka Konec oktobra 1997 je bil v Novi Gorici organiziran dvodnevni seminar iz varstva pri delu za u~itelje prakti~nega pouka iz vseh osmih srednjih {ol v Sloveniji. Seminar je bil objavljen v katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev na podro~ju vzgoje in izobra`evanja za {olsko leto 1997/98, v poglavju 22 “Poklicno in strokovno {olstvo”, podpoglavje 22.7. “lesarstvo”. Seminar je organiziral Center za poklicno izobra-`evanje Republike Slovenije pod mentorstvom ing. Marka ^esnika iz SL[ Nova Gorica. Prvi dan seminarja, v dopoldanskem ~asu, se je 46 udele`en-cev seznanilo z zakonodajo iz varstva pri delu, normativi varnega dela za delovne in pomo`ne prostore in zdravstvenim varstvom. Za iz~rpno pojasnilo teh pojmov gre zahvala ing. @arku Lebanu, republi{kemu in{pektorju za delo. V popoldanskem delu so u~itelji {poslu{ali predavanja o varovanju strojev in naprav, specifi~nih za lesno industrijo, o nevarnostih elek-tri~nega toka, delu z nevarnimi snovmi in o po`arnem varstvu. Omenjene teme je obdelal ing. Vili Stra{ek, dobitnik repu-bli{kega priznanja za leto 1997 na podro~ju varstva pri delu. Drugi dan seminarja sta slu{ateljem bili predstavljeni {e temi ureditev notranjega transporta ter uporaba in no{enje osebnih za{~itnih sredstev. Navedeni temi je obravnaval ing. Marko ^esnik. V sklepnem delu seminarja so vsi u~itelji prakti~nega pouka od{li na ogled {olske delavnice SL[ Nova Gorica kot “in{pektorji za delo”. Ocenjevali so predvsem ureditev delovnih mest, delovnih prostorov, transportnih poti in skla-di{~, uporabo osebnih za{~itnih sredstev ter sredstev za nudenje prve pomo~i v primeru po{kodb pri delu. Po kon-~anem “in{pekcijskem pregledu” so bili udele`enci napro{eni, naj ocenitev stanja, ki so jo opazili pri pregledu, po{ljejo mentorju seminarja skupaj s seminarsko nalogo. Zaradi ovrednotenja - to~kovanja seminarja, je bila vsem udele`encem dana seminarska naloga z naslovom Analiza po{kodb pri prakti~nem pouku za obdobje zadnjih desetih let. Namen analize je bil prikaz najpogostej{ih vzrokov ali vplivov, ki so privedli do po{kodbe pri delu. Razen treh so vsi udele`enci izdelali seminarske naloge. Priznati moram, da so vsi u~itelji analize po{kodb izdelali aktualno in natan~no kljub dejstvu da se v desetih letih izgubi marsikateri podatek. Najbolje je bila ocenjena naloga Alenke Tonij iz SL[ Maribor. Po kon~anem seminarju sem se pred udele`enci zavezal, da bom dobljene podatke iz analiz posameznih srednjih lesarskih {ol zbral skupaj in jih objavil. Skupna analiza Takoj na za~etku naj pojasnim, da so lahko nekateri podatki tudi pomanjkljivi, predvsem za prvo obdobje analize, to je od leta 1987 do 1989. - Skratka, iz dobljenih podatkov je razvidno, da so bile v obdobju desetih let 104 po{kodbe pri delu v {olskih delavnicah in 5 po{kodb na poti na delo ali z dela. Od tega je bilo 98 ponesre~enih dijakov, 8 delavcev, ki opravljajo razna prizvodna dela {e na nekaterih {olah ter 3 u~itelji prakti~nega pouka. - Najve~ po{kodb se je pripetilo pri ro~ni obdelavi lesa, kar pomeni razne ureze z dleti ali mizarskimi ro~nimi `agami. Tu gre v ve~ini primerov za la`je po{kodbe, le v redkih primerih je bila potrebna zdravni{ka pomo~. Takih po{kodb je bilo 34. - Sledijo o{kodbe na enolistnih ali ve~listnih kro`nih `agalnih strojih in sicer v 22 primerih. @al je bila skoraj tretjina le-teh te`jih. - Na rezkalnih strojih je bilo 18 po{kodb, tudi tu tretjina njih s te`jo posledico. - [e en nevaren stroj je zahteval tretjino te`jih, od skupno 11 po{kodb na njem. To je poravnalni skobeljni stroj. - Na drugih strojih kot so brusilni stroji je bilo 8 po{kodb, pri transportiranju ali prena{anju bremen 5 po{kodb, pri stiskalnicah 3 po{kodbe in na vrtalnem stroju 2 po{kodbi. - Glede na posamezne dele telesa je bilo najve~ po{kodb na prstih in dlaneh rok, sledijo pa po{kodbe nog, o~i in glave. - Najnevarnej{e ure pouka so po glavnem odmoru, to je med 4. in 6. uro, kjer se je po{kodovala polovica vseh po{kodovancev, sledijo po{kodbe med 1. in 3. uro pouka, kjer se je pripetila sedmina vseh po{kodb. Do 1. ure pouka ali po 6. uri je bilo malo po{kodb. - Sreda in ponedeljek sta najnevarnej{a dneva za po{kodbe, takoj za njima pa torek in ~etrtek. V petek se je zgodilo malo po{kodb. Zanimiv del analize obsega {tevilo po{kodb po posameznih programih ali razredih. Najve~ po{kodb je nastalo v 3. letniku - mizar (29 po{kodb), nato v 2. letniku - mizar (23 po{kodb), 2. letniku - obdelovalec lesa (13 po{kodb), 1. letniku - mizar (12 po{kodb) in v programu tehnik (7 po{kodb). Pomemben element analize je vseboval {tevilo dijakov v skupini, ko je po{kodba nastala. Najve~ po{kodb je nastalo v skupinah, ki presegajo {tevilo petih dijakov v eni skupini. Ob tem bi bilo smotrno ta podatek uporabiti pri oblikovanju skupin, posebno v 2. in 3. letniku poklica mizar. Kaj na koncu svetovati vsem u~iteljem prakti~nega pouka, da bomo imeli ~im manj po{kodb pri delu? V vsakem primeru nadzorovati opravljanje kakr{nih koli del, prepri~ati se o varni nastavitvi in opravljanju del, posebno na miznih kro`nih `agalnih, rezkalnih, poravnalnih, brusilnih in drugih nevarnih strojih. Pri tem je treba uporabljati osebna za{~itna sredstva, razne pripomo~ke, {ablone, podajala in druge varnostne elemente, ki zmanj{ajo verjetnost nastanka po{kodbe na minimum. Delovno mesto, ekolo{ke pogoje dela in samega dijaka pa predhodno ustrezno tehnolo{ko in organizacijsko usposobiti za varno delo. Marko ^ESNIK, ing. SL[ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 23 RAČUNALNIŠKI kotiček Iskanje na Internetu Uvod Zaradi svoje splošnosti in razširjenosti postaja Internet vedno bolj pomebno omre`je za izmenjavo in iskanje razli~nih informacij. ^e je bil na za~etku namenjen predvsem za izmenjavo znanstvenih informacij, to danes še zdale~ ni ve~ tako. Internet uporabljamo skoraj vsi in zato na Internetu najdemo mnogo koristnih in `al tudi nekoristnih informacij. V tokratnem prispevku bo govor predvsem o iskanju informacij na Internetu in o uporabi le-teh. Da bi novope~eni kibernaut znal poiskati informacije na Internetu se mora najprej vprašati, kje in kako za~eti. Kako za~eti? Slovenski pregovor pravi “Vsak za~etek je te`ak” in tudi pri Internetu ta stara modrost še vedno velja. Iskanje informacij na Internetu se skoraj vedno za~ne na posebnih naslovih, kjer vtipkamo nekaj klju~nih besed in potem spro`imo iskalni postopek. Program, ki ti~i za vsem tem je prav posebne vrste program. Njegova naloga je, da od ~asa do ~asa zakro`i po pribli`no 60 milijonih internetskih vozliš~ in pogleda, kaj je tam novega. Vse spremembe in novosti si zapomni v posebni bazi podatkov, po kateri lahko potem iš~emo. Iskalni programi delujejo na izjemno zmogljivih superra-~unalnikih, ki so sposobni v nekaj sekundah obdelati ogromne koli~ine podatkov. Vsak iskalni program ima svoj naslov, ki ga moramo vtipkati v ukazno vrstico (primerjaj sliko 1). Naslov na Internetu je sestavljen iz predpone http:// in naslova npr. webcrawler.com. Vse skupaj vtipkamo v ra~unalnik brez presledkov, z malimi ~rkami in pritisnemo enter. Naslovi nekaterih iskalnih programov so prikazani v tabeli 1. Priporo~am, da pri iskanju vedno uporabite ve~ iskalnih programov, kajti “ve~ glav ve~ ve”. Tabela 1: Naslovi iskalnih programov in opis njihovih zmogljivosti http://www.lycos.com Dober iskalni program, podatkovna zbirka pa je manjša kot pri Alta Visti http://webcrawler.com Hiter in dober program z veliko spošnih informacij. http://www.yahoo.com Veliko splošnih informacij, velikokrat pa ne najdemo kakšnih bolj specialnih informacij. http://www.altavista.com Zelo dober iskalni program z ogromno podatkovno zbirko. Iskanje informacij na Internetu Iskanje poteka s klju~nimi besedami, ki jih z razli~nimi operatorji povezujemo v daljše logi~ne celote. Iskanje poteka ve~inoma v angleš~ini, kar pomeni, da mora iskalec znati angleško. Iskanje poteka v dveh fazah. V prvi fazi moramo iskalnemu programu dopovedati, kaj od njega ho-~emo. To storimo tako, da vtipkamo nekaj klju~nih besed, ki se neposredno navezujejo na problem, ki ga `elimo rešiti. ~e nas zanimajo npr. lesni izdelki, bi lahko vtipkali izraz wood in product. S pritiskom na tipko enter ali gumb GO, bi iskalni program za~el iskanje. Z nekaj sre~e (ali pa nesre~e) bi kaj kmalu dobili nekaj ustreznih zadetkov. Nesre~a je ponavadi ■ ■ "■—■■ .- Pa ■ k ■ ■ i W ■ ■ ■ . ..■..■..■.■.-■.!.■.-■..■..- I.'.. -.M. ■!..■.■■ I.. jC3* ^jjjauua»iauj 'Slika 1. V polje z imenom Naslov moramo vtipkati naslov iskalnega programa npr. http://webcrawler.com. �951 LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 24 Slika 2. Lista zadetkov. Dobili smo 222 zadetkov, od tega jih je Webcrawler izpisal prvih 25. S pritiskom na gumb GET... bo izpisal naslednjih 25 zadetkov. zato, ker ve~inoma dobimo odlo~no preve~ zadetkov -tudi po nekaj tiso~. ^e dobimo res tako veliko zadetkov pomeni, da bo treba iskalni izraz dopolniti z novimi klju~nimi besedami, npr. wood products Italy. Ponovljeno iskanje bo dalo nekoliko manjšo mno`ico zadetkov, ki bo zaradi tega tudi bolj pregledna. ~e tudi to ne bo pomagalo in bo mno`ica zadetkov še vedno prevelika, pa bo potrebno pose~i po logi~nih operatorjih, ki jih ve~ina v tabeli 1 omenjenih programov pozna. Tako bo naš iskalni izraz videti pribli`no takole: wood AND product AND Italy ali pa +wood+prod-uct+Italy. ^e smo z nekaj deset zadetki zadovoljni, lahko preidemo v drugo fazo - analizo zadetkov. Ve~inoma se zgodi, da najde iskalni program ve~je število zadetkov, zato moramo vsak zadetek posebej pregledati in oceniti, ali je pravi ali ne. Iskalni program izpiše zadetke na zaslon in vsak zadetek (slika 2) je hkrati tudi `e povezava (an. hyperlink) naprej na do-ma~o stran tistega, ki ponuja nekaj, kar ustreza iskalnemu izrazu wood product Italy. ~e `elimo videti kaj nam dolo~ena povezava ponuja moramo na zadetku klikniti in po~akati, da se odpre `eljena stran. In še droben nasvet: Ko boste prvi~ za~eli z iskanjem, je koristno, da si preberete kratka navodila, kako iskati z dolo~enim programom - navodila so ponavadi spravljena v meniju HELP. Kaj storiti z dobljeno informacijo? Informacija, ki jo dobimo na Internetu, lahko zelo koristi. Najdemo lahko npr. potencialnega poslovnega partnerja in z Internetom ter elektronsko pošto lahko z njim stopimo v prvi kontakt. Kako potem naprej, pa je seveda `e drugi del zgodbe. dr. Tom LEVANIC LES wood 50 (1998) 1-2 Iz naših podjetij 25 ne industrije. Sam je povedal in priznal, da se uspehi izkazujejo le ob teamskem in zavzetem delu. Glin K&M d.o.o., Nazarje GLIN, Lesna industrija Nazarje, je bila do leta 1991 najve~ja delovna organizacija v Zg. Savinjski dolini, saj je zaposlovala skoraj 1/3 vseh, v gospodarstvu zaposlenih v celotni regiji. Proizvodni program je obsegal: `agan les iglavcev in listavcev, sobna vrata, fasadna in stre{na okna, surove in fi-nalizirane iverne plo{~e ter pohi{tvo iz oplemenitenih ivernih plo{~. Ni te`ko ugotoviti, da je diverzifikacija proizvodnje nastajala postopno in ena izmed zadnjih investicij je bila ravno postavitev tovarne za finali-zacijo ivernih plo{~, izdelavo predalov in pohi{tva. Pokazalo se je, da je bila ta nalo`ba upravi~ena, saj je omogo~ila - od proizvedenih 70.000 m³ surovih ivernih plo{~ letno - finalizacijo prek 30.000 m³. No, tudi v GLIN-u so se ob osamosvojitvi Slovenije pojavili veliki tr`ni problemi, saj je biv{i jugoslovanski trg pokupil do 70 % celotne proizvodnje. Kaj kmalu se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo od blizu 1400 na 750 delavcev. Organizacijsko pa je nastalo pet dru`b z omejeno odgovornostjo, vklju~no s Holdingom. Celotna organizacija pa je pre{la pod okrilje Sklada za razvoj republike Slovenije, sedaj Slovenske razvojne dru`be. Tako je nastala tudi gospodarska dru`ba GLIN K&M, Tovarna pohi{tva in oplemenitenih plo{~. Proizvodni program obsega izdelavo pohi{tva za dnevne sobe, predsobe, izdelavo korpusov za kuhinjske elemente, proizvodnjo obodov za predale, pa kosovnega pohi{tva (regali, mize...) in seve- da ve~ vrst oplemenitenih plo{~. Celotna proizvodnja je kvalitetno vodena, zato je povpra{evanje po navedenih produktih vse ve~je. Lastnik firme je bil Holding GLIN, oziroma Slovenska razvojna dru`ba. Le-ta se je odlo~ila, da dru`bo proda. Za nakup sta se pojavila dva kupca: zaposleni v dru`bi in firma Kruse & Meinert iz Nem~ije. Prodajalec se je odlo~il za prodajo nem{kemu kupcu. Le-ta pa je PREGO - pohi{tvo za opremo predsob, dnevnih sob, pisarn in spalnic - predno se je odlo~il za nakup - dobro ocenil proizvodni program, tr`ni polo`aj firme, finan~no stanje ipd. Seveda pa je dodobra analiziral vodstveno ekipo in ugotovil, da je ta sposobna voditi celotni management tudi v prihodnje. Zaradi novih programov se je tudi ta morala okrepiti z ustreznimi strokovnjaki. Na ~elu te ekipe je strokovnjak in dolgoletni delavec v GLIN-u, Marjan Dobrovc, in`enir les- Novi lastnik je ob ugodnem razpletu omogo~il zaposlitev vsem takrat zaposlenim, moral pa je dodatno pove~ati finance za obratna sredstva. Odlo~il se je tudi, da bo ve~ino dobi~ka an-ga`iral za razvoj dru`be. Tako je bilo v letih 96 in 97 vlo`enih prek 2 milijona mark za modernizacijo tehnolo{kega postopka, delno pa v logistiko. Tudi {tevilo zaposlenih se je pove~alo od 175 na 205 delavcev. Povpre~na pla-~a zna{a prek 1.100 DEM bruto ob upo{tevanju, da je ve~ kot 40 % zaposlenih nekvalificiranih (priu~enih). Korekten odnos do zaposlenih se ka`e tudi v pravo~asnih izpla~ilih pla~, za nadure priznavajo 150 %, maksimalni letni dopust itd. V lanskem letu so dosegli `e prek 25 milijonov DEM realizacije. Po zagotovilih in spoznanjih direktorja dru`be, Marjana Dobrovca, je poslovna filozofija za prihodnje bolj ali manj znana. Pohi{t-venih izdelkov izvozijo `e prek 60 %, pri ~emer obvladujejo vzhodnoevropske, srednjeevropske in zahodnoevropske trge z lastnim kadrom, del programa pa tr`i h~erinska firma lastnika v Nem-~iji. Tudi {vedska firma IKEA se oskrbuje s pohi{tvom v GLIN K&M v vrednosti prek milijona mark letno. Naj omenimo {e to, da je solastnik firme GLIN K&M tudi Gorenje Notranja oprema, s katero pa imajo ~vrsto proizvodno-teh-nolo{ko povezavo. Povezava se izkazuje tako v pogledu tehni~ne do-gradnje kot tudi v okviru firme lastnikov in zato postajajo vse bolj komplementarni, vse bolj tr`no razpoznavni z lastno blagovno znamko, zmanj{ujejo poslovne stro{ke... Vse to pa pelje v ve~jo u~inkovitost, posledi~no pa v ve~ji dobi~ek, kar je gotovo primarni cilj. Franc MIKLAVC LES wood 50 (1998) 1-2 Osebne vesti 26 In memoriam Anton LIKAVEC 1926-1998 Lesarsko šolstvo severovzhodne Slovenije je tesno povezano z imenom ANTONA LIKAVCA, ki se je rodil 28. januarja 1926 v kolarski dru`ini v Šentilju v Slovenskih goricah. @e od rane mladosti se je navezal na les, dobil veselje do obdelave lesa in se tako odlo~il za poklic mizarja, ki se ga je izu~il v priznani mizarski delavnici Belina v Mlinski ulici v Mariboru. Tega poklica se je izu~il tudi mlajši brat Alojz, oba pa sta ob delu kon~ala svoje izobra`evanje s fakulteto. Po vojni se je Anton zaposlil kot mizarski pomo~nik v mizarski delavnici Tovarne `elezniških vozil Maribor. Dopoldan je delal v delavnici, v popoldanskem ~asu je pomagal odpravljati ruševine po Mariboru, v nedeljo pa je sodeloval pri udarniških akcijah podiranja drevja na Pohorju, ki so ga potrebovali pri gradnji hiš v `elezni~arski gradbeni zadrugi. Kot dober mizar se je strokovno izpopoljeval v `elezniškem delavskem tehnikumu v Mariboru (1948-1951), na oddelku za tehnike lesne stroke, kjer je ob delu pridobil diplomo lesnoindustrijskega tehnika. Pri izdelavi in popravilu vagonov pa se ni mogel dovolj strokovno razvijati, zato se je zaposlil leta 1954 v Tovarni pohištva Maribor, kjer se je najprej ukvarjal s sušenjem lesa, nato pa je prevzel vodenje oddelka za izdelavo furniranega pohištva za potrebe tujega in doma~ega tr`iš~a. Pri tem se je izpopolnil v splošni pohištveni tehnologiji ter površinski obdelavi. To napredovanje pa mu ni bilo dovolj. “Moja `elja je bila u~iteljevanje”, je povedal v intervjuju leta 1995. Za njegovo `ivljenjsko pot je bilo pomembno, da je bil sprejet kot strokovni u~itelj - pripravnik v ptujskem mino-ritskem samostanu na poklicni lesarski šoli s tremi razredi in s samo enim strokovnim u~benikom, ki ga je napisal osnovnošolski u~itelj. V majhni šolski delavnici so bili samo trije stroji, v kabinetu pa nekaj starih skoblji~ev in dlet. V ptujski vajeniški šoli za lesno stroko so se usposobili sedaj priznani mizarski mojstri in lastniki ve~jih mizarskih podjetij, ki so vodilna v slovenski mizarski dejavnosti (Marovt, Iskra itd.). Ptujska šola ni imela perpektive, zato je Likavec od{el (1960) na Vajeniško šolo za lesno stroko v Maribor, ki ji je ostal zvest po vseh preimenovanjih do upokojitve v juniju 1987. Na tej šoli so tedaj pou~evali `e trije strokovnjaki (ki niso ve~ med `ivimi): Anton Likavec in Anton Sajko kot lesarja in Evald Pirš kot strojnik. Šola je delovala v Mariboru v Mladinski in Cankarjevi ulici, nato pa so šolo preselili (1959) v prostore Industrijske kovinarske šole pri Tovarni avtomobilov Maribor-Tezno, kjer je ostala do leta 1965. Tu se je pokazala iznajdljivost Antona Likavca, ki je veliko pripomogel k ureditvi delavnice. [ola jo je pridobila tako, da je izkoristila podstrešje. Delavnico so dodatno opremili z dvema kombiniranima skobeljnima strojema, stru`nico in kolutnim brusilnim strojem. Na šoli je imel Anton Likavec veliko obremenitev, pa se je kljub temu odlo~il za študij ob delu na Višji lesnoindustrijski šoli v Ljubljani, kjer si je pridobil naslov in`enirja lesne industrije. Prve dni septembra 1965 se je šola preselila v bivši samostan v Strossma-yerjevi ulici 15, kjer je imela na razpolago 3 u~ilnice, u~iteljsko zbornico, kabinet za u~ila, dve garderobi, delavnico za površinsko obdelavo, skla-diš~e in prostor za kompresor. Delavnica in pisarne pa so bili v bivši samostanski kapeli. Ti prostori niso ustrezali za teroreti~ni in prakti~ni pouk. Na pobudo Antona Likavca si je zato šola prizadevala za boljšo opremljenost šolske delavnice. Ob koncentraciji Marle-sovih delavnic in njihovi preselitvi v novo tovarno v Limbuš je šola izkoristila nastalo situacijo. Poleg prej omenjenih štirih strojev je nabavila še: tra~ni brusilni stroj, kro`ni, tra~ni in formatni `a-galni stroj, enovretenski univerzalni vrtalni stroj, stroj za mozni~enje, mizni in nadmizni rezkalnik, tra~ni brusilni stroj, polirni stroj, trivretensko stiskalnico, kompresor, stroj za ostrenje `aginih listov, ostrilni stroj za skobeljne no`e, 22 delovnih miz in skobeljnikov, 30 kompletov ro~nega orodja in še nekaj drobnega orodja. Tudi za nabavo te opreme in za ustanovitev dislociranega oddelka Tehniške srednje šole v Ljubljani pri mariborski lesnoindustrijski šoli je imel Anton Likavec velike zasluge. Prostori v Strossmayerjevi ulici niso bili primerni za lesarsko šolo. Za ta ~as je Likavec povedal: “Veliko sem trpel in delal, ker sem videl, da za izobra-`evanje lesarjev ni najosnovnejših pogojev. V kovinski, elektro, `ivilski stroki so takrat zelo napredovali, mi pa smo bili na repu. Zelo sem si `elel, da bi napredovali tudi mi.” Do napredka je prišlo predsem po Likav~evi zaslugi. V zapisniku Zavoda za šolstvo SRS z dne 1. 4. 1971. je bilo ugotovljeno: - pouk sicer poteka po predpisanem predmetniku in u~nem na~rtu, vendar v izredno te`avnih delovnih razmerah; - ustanovitelj je dol`an šoli priskrbeti nove šolske prostore - najprimerneje - novo šolsko zgradbo s pripadajo-~imi prostori v bli`ini lenoindustrijske-ga podjetja Marles, do pri~etka šolskega leta 1975/76, sicer šola ne bo smela ve~ vpisovati v 1. razred. LES wood 50 (1998) 1-2 Osebne vesti 27 Na osnovi takega stanja, se je vodstvo šole odlo~ilo za priklju~itev h Gradbenemu šolskemu centru Maribor. Ravnatelj šole bi moral tako in tako v pokoj, zato si ni `elel nakopati te`av z izgradnjo nove šole. Zato je strokovni aktiv šole poblastil in`enirja lesne industrije Antona Likavca, da prevzame v svoje roke skrb za izgradnjo nove šole. To nalogo je z veseljem sprejel in se aktivno vklju~il v izgradnjo I. etape lesarske šole s štirimi u~ilnicami in funkcionalnim prostorom ter delavnico v skupni površini 1078 m² za 93 u~nih mest na Marlesovem travniku površine 12.951 m², kot je takrat odlo~il direktor Marlesa, Vlado Juran~i~. Urbanisti so temu prilagodili zazidalni na~rt. Team v sestavi: Anton Likavec, ki je med tem ~asom postal v.d. ravnatelja šole, Ludvig Sedonja, d.i.a., in avtor tega zapisa, so nato decembra 1972 izdelali investicijski program za izgradnjo šole. Marles je prevzel investitorstvo in zgradil novo šolo od jeseni 1973 do za~etka pouka v šolskem letu 1974-/75. Zgrajena šola pa je hitro postala pretesna. Pod ravnateljevanjem Antona Likavca je šola pri~ela leta 1979 z gradnjo II. faze v velikosti 940 m² in pokritim zunanjim veznim hodnikom. Dve u~ilnici za ro~no obdelavo lesa so preuredili v telovadnico. Dodatno k II. fazi so zgradili zakloniš~e za 200 oseb. Z izgradnjo druge faze so bili dani pogoji za normalen razvoj Srednje lesarske šole v Mariboru, ki je omogo~il vpis 20.124 u~encev in dijakov od leta 1947 do šolskega leta 1997/98. Podatki o vpisu opravi~ujejo izgradnjo Srednje lesarske šole v Mariboru, ki pa je verjetno ne bi bilo, ~e ne bi Anton Li-kavec prevzel skrbi za izgradnjo šole v najbolj kriti~nem ~asu. Njegova `elja po izobra`evanju drugih je tudi pri njem vzpodbujala voljo in krepila napore za nenehno izpopolje- DESETLETJE 1947-50 1950-60 1960-70 1970-80 1980-90 1990-98 Skupno število 497 1.621 1.924 3.781 6.194 6.107 Povpre~no letno 166 162 192 378 619 763 Vpis dijakov v mariborske lesarske {ole od 1947 do 1996/97 vanje lastnega znanja. Višja izobrazba, ko jo je dobil ob delu na višji lesni šoli pa ni bila dovolj za u~itelja srednje lesarske šole, zato je `elel leta 1968 nadaljevati svoje izobra`evanje na Lesarskem oddelku Biotehniške fakultete. Za prestop iz Višje lesne šole v III. letnik fakultete je bilo predpisano 9 diferencialnih izpitov, ki so jih pozneje razširili na 12. Zaradi velikih stro{kov prevoza se je Anton Likavec prepisal na II. stopnjo Visoke ekonomsko komercialne šole v Maribor, kjer je diplomiral in dobil naslov diplomiranega ekonomista tehniške smeri. Za diplomsko delo je prejel Kidri~evo nagrado. Anton Likavec je bil zelo ploden in vztrajen tudi pri pisanju u~benikov, ki jih je opremil z veliko slikami, saj je dejal: “...Noben u~benik ni dovolj dober, ~e nima dovolj jasnih risb, ker risba pove ve~ kot strani besedila. Ustvariti takšen u~benik pa zahteva veliko dela...” Pri pisanju u~benikov se je Likavec zelo potrudil, posebno v za~etnih šestdesetih letih pri risanju risb na ciklostilne matrice. U~benike je pisal in risal, dopoljeval in izpoljeval pri naslednjih izdajah. Skupaj je napisal in dopolnil 11 skript in u~benikov in sicer: 1967 Tehnologija lesa, I. del (izgubljena skripta) 1969 Tehnologija obdelave s stroje-slovjem, II. del. 1973 Tehnologija obdelave s stro-jeslovjem. I. del. (191 str.) Tehnologija obdelave s stro-jeslovjem, II. del (207 str), Tehnologija obdelave s stro-jeslovjem, III. del (209 strani) 1974 Tehnologija obdelave lesa s strojeslovjem, I. del, ponatis; 1977 Tehnologija obdelave lesa s strojeslovjem. II. del, ponatis 1980 Tehnologija lesa, I. del (125 str.) 1983 Tehnologija obdelave v lesarstvu (144 str.) 1993 Tehnologija obdelave v lesarstvu, II. dopoljena izdaja 1978 Razredna skupnost v strokovni šoli kot sistemska celota z okoljem - diplomsko delo v UKM Po 12 uspešnih letih opravljanja dela ravnatelja Lesarske srednje šole v Mariboru, izgradnji celotnega kompleksa zgradb šole za splošni, strokovni in prakti~ni pouk lesarjev, mizarjev, lesarskih tehnikov in lesarskih delovodij, ob~asno pa tudi za dislocirani študij ob delu za višješolsko izobra`evanje, ki ga je vodila VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete, je prejel ANTON LIKAVEC v letu 1985 najvišje priznanje v lesarstvu in gozdarstvu -JESENKOVO PRIZNANJE. To visoko priznanje je prejel za nesebi~no, po-`rtvovalno, mentorsko delo, ki je v veliki meri omogo~ilo, da ima lesarstvo Slovenije v svojem severovzhodnem delu, ki pokriva potrebe lesarstva pomurske, podravske, celjske in koroške regije, kvaliteten izobra`evalni center, njegove osebne kvalitete, kot so delavnost, strogost, humanost, visoke moralne in eti~ne norme, zagnana in nepopustljiva volja za doseganje postavljenih ciljev, so bile odlike, ki so vzbujale spoštovanje in priznavanje okolja, v katerem je `ivel in delal, pa tudi širše strokovne in dru`benopoli-ti~ne javnosti. Po dopoljeni starosti in dose`enih slu`-benih letih se je Likavec leta 1987 upokojil, vendar pa ni miroval. Kot je zapisano v za~etku, se je poklicno ukvarjal z vrhunskim mizarstvom na pod-ro~ju stavbenega pohištva in notranje opreme. Še dva dni pred tragi~nim dogodkom je prejel kamion `aganega lesa in dejal: “Iz tega lesa bo lepo hruškovo in jesenovo pohištvo”. Zadnje leto pa mu je za~elo nagajati srce in je ~akal na operacijo sr~ne zaklopke. Ta bolezen pa ga ni motila, da je bil še zadnji dan vesel in razpo-lo`en v širšem dru`inskem krogu. V ve~ernih urah 7. januarja 1998 je dobil sr~ni napad, reševalci pa mu niso mogli ve~ pomagati. Tako se je Anton tiho poslovil, vendar ga lesarji Slovenije ne bomo pozabili in nam bo ostal v spominu kot neutrudni borec za napredek lesarske stroke. Ferdo RAKU[A LES wood 50 (1998) 1-2 Sejmi in razstave 28 Po 8. ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Lanskoletni pohi{tveni sejem je predvsem opozoril, da je Ljubljansko gospodarsko razstavi{~e `e dolgo premajhno in prostorsko neustrezno za tovrstne prireditve. To dejstvo samo po sebi zmanj{uje efekt truda in vlo`enih sredstev, ki jih razstavljalci vsako leto znova vlagajo v tovrstno promocijo svojih dejavnosti. Namesto da bi v Tapetni{tva Kopa~ je predstavilo moderno oblikovano tapecirano pohi{tvo Brest Pohi{tvo je za pohi{tvo IDEA, avtorice Marjane Rejc, d.i.a., prejelo zlato plaketo GZS LES wood 50 (1998) 1-2 Strokovne vesti 29 spominu ostal predvsem pregled dogajanj in novosti v lesnopredelovalni in pohi{tveni stroki, prihaja na povr{je le ~edalje ve~ji vtis kramartva in provincialnosti. Ta vtis gre predvsem na rova{ sejemske organizacije in njihove `elje po pre-razprodanosti sejemskih povr{in bistveno ~ez maksimalno namembnost prostora. Ta je bil na omenjeni lokaciji `e v preteklosti maksimalno pozidan in `e dolgo nima nobenih mo`nosti {iritve. Zato bi Gospodarsko razstavi{~e `e pred ~asom moralo poskrbeti za primernej{o in prometnim razmeram ustreznej{o lokacijo, kjer bi se sejemske dejavnosti lahko razvijale ~asu in spremembam primerno. Ker sami o~itno ne razmi{-ljajo o tem, bi verjetno uporabniki njihovih uslug iz gospodarstva morali pritiskati nanje v tej smeri, ker se sicer mo`nosti razstavljanja iz leta v leto slab{ajo. Zlasti pohi{tvena dejavnost naravnost Program CORRADO je nov izdelek podjetja Lip Bled [enk je razstavil zanimivo izvedbo zibke, ki si jo je zamislil Klemen Rodman Javor d.d. je dokazal, da je {e vedno eden vodilnih proizvajalcev stolov v dr`avi Novoles d.d. je predstavil program PRIZMA Vrata Jelovica [kofja Loka - odli~na kot vedno LES wood 50 (1998) 1-2 Društvene vesti 30 kli~e po prostranej{ih razstavnih dvo- jega razvoja in iniciativnosti. ^e za ti~no edina prilo`nost, ko je na enem ranah in predvsem {tevilu obiskoval- proizvodne dejavnosti lahko ugotav- mestu mogo~e dobiti vpogled v kom-cev primerno dimenzioniranih preho- ljamo, da ima drobitev kapacitet pletnej{o ponudbo na tem trgu, si dih in dostopih do razstavnih ekspo- svojo pozitivno plat v ve~ji fleksibil- pohi{tvo bolje ogledati in dobiti infor-natov. nosti, prilagodljivosti in iniciativnosti macije o novih podajnih mestih le-te-manj{ih podjetij, je pa problem pro- ga. To pa iz leta v leto ve~a obisk Situacija v lesni in pohi{tveni stroki se dajnih kapacitet nekoliko druga~en. gledalcev in potencialnih kupcev vsa-je s proizvodnega stali{~a v teh zad- Propad velikih proizvodnih kot trgov- koletnih sejemskih prireditev. Ob tako njih letih stabilizirala. Tisti ve~ji siste- skih sistemov je kot prvo potegnil za pove~anem obisku pa je utesnjenost mi, ki si v teh letih niso uspeli poiskati seboj izginotje ve~jih prodajno-razs- sejemskih prostorov {e bolj o~itna in nadomestna tr`i{~a in se konkuren~- tavnih povr{in, ki so jih v preteklosti pere~a. In prav zato sem letos `elela nsti primerno reorganizirali, so pro- gradile in vzdr`evale organizacije. opozoriti bolj na problematiko efekta padli ali pa so se razdrobili. Nasta- Tudi tu je nastalo mnogo malih trgo- razstavljanja, ki zadeva celotno de-jajo pa nova podjetja, ki se razvijajo vin, kjer se pohi{tvo le prodaja. Toda javnost ne pa dajati oceno razstav-bodisi na podlagi znanja in izku{enj, te trgovine so utesnjene in je v njih ljenim eksponatom posameznih razs-ki jih ti ve~ji sistemi niso znali vred- pohi{tvo praviloma slabo razstavl- tavljalcev. notiti in upo{tevati, ali pa so se razvi- jeno, kar kupcem pohi{tva zelo ote`-la iz nekaterih obrtnih dejavnosti, ki ko~a pravilen izbor. Zato so postale Ljerka FIN@GAR, d.i.a. jim prej{nji sistem ni dopu{~al sedan- vsakoletne sejemske prireditve prak- v proizvodnji strešnih konstrukcij. Program dela Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana v Poleg seminarjev, posvetovanj in predstavitev bomo organizirali tudi enodnevno strokovno ekskurzijo na obrtni sejem v IHM München 98, (od 7. do 1998. letu 15. marca). Strokovna ekskurzija bo v petek,13. marca, ter enodnevno strokovno ekskurzijo na mednarodni sejem za obdelavo in predelavo lesa, @e v februarju - 27.2.1998 ob 9.00 stva Ljubljana, Karlovška c. 3, Lju- mizarske potrebš~ine, okovje, orodje bo v prostorih B F, Oddelek za lesarst- bljana (glej posebno informacijo). in varnostno tehniko - BWS Salzburg vo Ljubljana - seminar s podro~ja var- 98 (od 22. do 25. aprila), ki bo v stva pri delu, zdravstvene in po`arne V ~asu sejma LESMA na GR v Ljublja- petek, 24. aprila. zaš~ite. Po seminarju bo tudi pisni test. ni od 9. do 13. junija 1998 bomo Vsak udele`enec dobi po uspešno organizirali predstavitev nekaj tujih in V maju pripravljamo tudi obisk enega opravljenem testu potrdilo o udele`bi doma~ih proizvajalcev strojev in na- od naših uspešnih podjetij, kjer bomo na seminarju in o opravljenem testu. prav za lesarstvo, s posebnim poudar- razpravljali o izkušnjah pri uvajanju Po zakonu morajo vsi vodilni in vod- kom na adaptaciji strojev in opreme certifikata kakovosti poslovanja ISO-stveni delavci (do vklju~no vodje mon- hitro se razvijajo~i tehnologiji pre- 9001. ta`nih grup) vsaki dve leti obiskati se- delave oz. obdelave lesa. minar iz varstva pri delu in opraviti Vsak udele`enec strokovne ekskurzije, pisni test. Direktorji niso obvezni opra- V ~asu Ljubljanskega pohištvenega posvetovanja ali predavanja bo dobil vljati testa. Po potrebi bo še en tak sejma na GR v Ljubljani od 21. do potrdilo o udele`bi na teh oblikah seminar v maju ali oktobru 1998. 27. septembra 1998 bomo organi- strokovnega usposabljanja oz. ani-zirali posvetovanje o problematiki tr- macije. Predvidoma v za~etku aprila priprav- `enja naših proizvodov ter predstavi-ljamo pripravljalni seminar, v maju tev spremljajo~ih materialov v proiz- Vabimo Vas, da se udele`ite naših ak-1998 pa strokovni izpit po novem vodnji pohištva. tivnosti. Prosimo Vas pa tudi za pred-zakonu o gradnjah (Ur.l. 59/96 z dne loge za njihovo popestritev. 25.10.1996). Kandidati naj najavijo Za konec oktobra pa pripravljamo svojo udele`bo za pripravljalni semi- predstavitev proizvajalca sodobne Za DIT lesarstva Ljubljana nar do 10. maja 1998, na DIT lesar- strešne kritine in spremenjene zahteve Lojze NOVAK LES wood 50 (1998) 1-2 Strokovne vesti 31 COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Knji`ni~arji in dokumentalisti se pri svojem delu vse pogosteje sre~ujejo s sistemom COBISS. Prav tako tudi uporabniki razli~nih knji`nic. Velikokrat se zastavljajo vprašanja v zvezi s sistemom, zato na kratko povzememo predstavitev sistema COBISS, predvsem tistih njegovih aplikacij, ki bolj zanimajo uporabnike knji`nic. Kot `e ime samo pove, je COBISS sistem, ki zdru`uje in podpira funkcije in dejavnosti knji`nic in informacijskih centrov, ki uporabljajo za svojo dejavnost enotno metodologijo distribuira-ne obdelave podatkov, programsko opremo COBISS in druge storitve bibliografskega in informacijskega servisa IZUM/COBISS. COBISS je zasnoval in razvijal ob sodelovanju knji`nic in informacijskih centrov IZUM - Inštitut informacijskih znanosti iz Maribora. Za~etki sistema segajo v leto 1987, ko je bil tedaj zgrajeni sistem vzajemne katalogizacije sprejet kot skupna osnova knji`ni~-no-informacijskega sistema in nato Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije. Po letu 1991 se je sistem razvijal naprej, financiranje pa je prevzelo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Danes je v COBISS vklju~enih `e 200 razli~nih knji`nic - visokošolskih, specialnih, šolskih in splošnoizobra`eval-nih, ki so vnesle prek 2,5 milijona bibliografskih zapisov. COBISS nudi uporabnikom ve~ aplikacij: 1. Vzajemna katalogizacija Vzajemna katalogizacija je zasnovana na kooperativnem zbiranju in distri-buirani obdelavi podatkov. Vnos podatkov poteka na lokalnih ra~unalniš-kih sistemih, ki so vklju~eni v COBISS. Za vsako enoto zadoš~a ena obdelava na enem mestu, nakar je zapis online dostopen vsem udele`encem v sistemu. Tako nastaja online vzajemna baza podatkov COBIB. 2. Izpisovanje in dostopnost zapisov Zapisi v bazi so dostopni selektivno glede na vrsto gradiva in jih lahko uporabimo kot: - online bazo podatkov za izpis bibliografij, katalo`nih listkov, inven-tarne knjige, nalepk s ~rtno kodo itd., - online katalog monografskih publikacij, - online katalog serijskih publikacij. 3. Avtomatizacija lokalnih funkcij knji`nic COBISS omogo~a avtomatizacijo lokalnih funkcij knji`nic, kot so: - nabava knji`ni~nega gradiva, - izposoja knji`ni~nega gradiva, - medknji`ni~na izposoja, - statisti~na obdelava. 4. OPAC OPAC - Online Public Access Catalogue - je podsistem COBISS-a, ki omogo~a vpogled v lokalne baze podatkov in kataloge knji`nic, vklju~enih v sistem, vzajemno bazo podatkov COBIB ter druge baze in kataloge. Iš~emo lahko po razli~nih vrstah gradiva (vse gradivo, monografije, seri- jske publikacije, ~lanki) in na razli~ne na~ine (osnovni, ukazni, izbirni na~in). Iz OPAC-a dobimo izpise iz lokalnih baz in katalogov in iz vzajemne baze, izpise o zalogi posamezne fizi~ne enote ter ali je ta izposojena ali prosta, seveda, ~e ima knji`nica, ki hrani do-lo~eno publikacijo, avtomatizirano izposojo. COBISS/OPAC je dosegljiv tudi na Internetu: http://www.izum.si/cobiss. 5. Baze podatkov, dosegljive prek COBISS-a Ob `e omenjenih lokalnih bazah podatkov in vzajemni bazi COBIB so prek COBISS-a dosegljive tudi številne druge baze. Naj naštejemo nekatere : - COLIB - baza podatkov o knji`ni-cah v sistemu COBISS, razen šolskih, od katerih so vklju~ene samo aktivne ~lanice sistema, - INFORS - baza podatkov o informacijskih virih v Sloveniji ali dosegljivih iz Slovenije, - ISSN - baza podatkov o 800.000 serijskih publikacijah, - SwetScan - baza podatkov, ki vsebuje kazala 14.000 znanstvenih in strokovnih revij, - OCLC - 9 baz podatkov vodilnega bibliografskega servisa na svetu OCLC. COBISS je tudi servis za vse inštitucije, vklju~ene v sistem.Tako med drugim skrbi za razvoj in vzdr`evanje programske opreme, omogo~a izobra`e-vanje uporabnikov, nudi svetovalni servis itd. Knji`nica, ki se `eli vklju~iti v sistem, mora izpolniti dolo~ene zahteve. Knji-`ni~arji - kreatorji zapisov, se morajo za delo v sistemu usposobiti na števil- LES wood 50 (1998) 1-2 Lesarska terminologija 32 nih te~ajih, ki potekajo v NUK -Narodni in univerzitetni knji`nici in v IZUM - Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru. Vsi kreatorji zapisov morajo opraviti za~etni te~aj za monografije in nadaljevalne te~aje za vse vrste gradiva, ki ga obdelujejo. Sledi vklju~itev v testno okolje. Kvaliteto testnih zapisov verificira NUK. Kreator pridobi licenco za delo v sistemu, ko opravi vse predpisane te~aje in veri- Viri: fikacijo svoje usposobljenosti. Delo v 1. COBISS - Koncepcija, organizacija sistemu je zahtevno in pomeni ve~jo in pogoji sodelovanja. 1993, Maribor, obremenitev knji`ni~arjev. IZUM Knji`nica mora imeti tudi potrebno 2. IZUM - INFO - Predstavitev sistema komunikacijsko in ra~unalniško opre- in servisov COBISS. Ra~unalniški mo. Ra~unalniški in`eniring IZUM-a zapis. nudi projektiranje, nabavo, instalacijo in vzdr`evanje opreme. Marjeta GOR[I^, dipl.ing. Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva PODRO^JE: Terminologija - skupni izrazi za okrogli les ( II. del) (po evropskem standardu pr EN 844-2:1993) Zap. št. Geslo (sinonim) Opis, definicija Nemško / Angleško / Francosko 2.11 zo`itev mo~no zmanj{anje premera hloda, npr. pri veliki veji Einschnürung, f stop redent 2.12 mesto `aganja mesto dolgega okroglega lesa, kjer ga pre`agujemo Schnittstelle, f na dol`ino crosscut point découpe 2.12.1 teoreti~no mesto mesto dolgega okroglega lesa, kjer bi lahko lo~ili theoretische Schnittstelle, f `aganja posamezne kose po kvalitativni presoji za vrednotenje theoretical crosscut point posameznih delov découpe virtuelle 2.13 hlod za `agani del debla, namenjen za izdelavo `aganega lesa Sägeblock, m les (`agovec) sawlog (`agarski hlod) bille de sciage 2.14 furnirski hlod del debla, namenjen za izdelavo furnirja Furnierblock, m veneer log bille de placage 2.15 industrijski les okrogli les, ki ga za izdelavo celuloze in tvoriv Industrieholz, n (tanek les) mehansko zdrobimo in eventuelno tudi kemi~no pulpwood predelamo bois de trituration 2.16 posebni sortimenti deli debla dolo~ene dol`ine in /ali premera, namenjeni Sondersortiment, n okroglega lesa za posebno kon~no uporabo special assortment log bois rond spécifique 2.17 drog dolgi okrogli les manj{ega premera, namenjen za prosto stoje~o uporabo Stange, f pole poteau LES wood 50 (1998) 1-2 Strokovne vesti 33 Iz Lesarske zalo`be V zadnjem ~asu je bilo ponatisnjenih nekaj knjig iz programa te zalo`be, tako da je sedaj mo~ dobiti naslednje: Strokovne knjige: Cena /SIT za izvod Polanc, J.: POVR[INSKA OBDELAVA LESA 950,00 Polanc, J.: FURNIRANJE 750,00 Gori{ek, @. s sodel.: SU[ENJE LESA 2.550,00 Merzelj, F.: EVROPSKI STANDARDI ZA @AGAN LES 2.200,00 Mihevc, S., [olar, A.: OBNOVIMO POHI[TVO 1.000,00 U~beniki za srednje strokovno izobra`evanje: Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 1 (TEHNI^NO RISANJE) 1.100,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 2 (KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI) 1.890,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 3 (KONSTRUKCIJE IZDELKOV) 1.480,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 4 (OSNOVE KONSTRUIRANJA) 1.340,00 Pipa, R.: ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA LESA 950,00 ^ermak, M.: FURNIRJI IN PLO[^E 1.580,00 Ger{ak, M., Velu{~ek, V., Medjugorac, N.: SU[ENJE LESA 1.540,00 Ger{ak, M.: TRANSPORTNE NAPRAVE 830,00 Kav~i~, J., Ger{ak, M.: ENERGETSKE NAPRAVE 910,00 Medjugorac, N.: PRIPRAVA PROIZVODNJE - VAJE 2.600,00 U~beniki za program obdelovalec lesa: Gro{elj, A.: TEHNOLOGIJA DELOVNIH PROCESOV 1 Gro{elj, A.: TEHNOLOGIJA DELOVNIH PROCESOV 2 1.580,00 1.720,00 Vsi u~beniki so pisani kot strokovna dela in so zato nepo-gre{ljivi na vsaki polici lesarske knji`nice. Posebej bi opozorili na ponovno izdajo izbolj{anih in izpopolnjenih strokovnih u~benikov Konstrukcije 1, 2, 3, 4, avtorja dr. Vinko Rozmana, na katere smo zelo ponosni. Na 850 straneh in s prek 2.000 slikami je s slovenskimi izrazi upodobljeno znanje o konstrukcijah vseh vrst po-hi{tva. Publikacija je `e v osnovi zasnovana tako, da ni samo u~benik ampak tudi priro~nik z uporabnim znanjem za mizarja in konstruktorja v sodobnem podjetju. Podane so osnove oblikovanja in stilni razvoj pohi{tva, ki ga mora poznati vsak lesar. Publikacije so zanimive za arhitekte in oblikovalce notranje opreme pa tudi za posameznike, ki si `elijo sami oblikovati svoj dom. Lesarska zalo`ba `eli v leto{njem letu izdati ~imve~ novih publikacij, ki bi prispevale k dvigu izobrazbene ravni in k razvoju na{e panoge. Vabimo vas, da z nakupom knjig sodelujete pri tem projektu tudi vi. Knjige lahko naro~ite na naslovu: Lesarska zalo`ba, Karlov{ka 3 1000 LJUBLJANA Tel: 061/222 143 Fax: 061/221 616 ali Gospodarska zbornica Slovenije - Zdru`enje lesarstva, Miklo{i~eva 38/II 1000 LJUBLJANA Tel: 061/310 596 Fax: 061/131 80 23 Mirko GER[AK, dipl. in`. novi urednik Lesarske zalo`be Vabilo Diplomirane in`enirje, in`enirje in tehnike lesarstva vabimo, da se prijavijo na pripravljalni seminar in strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov za pridobitev potrdila (licence) o opravljenem izpitu. Le-ta je pogoj za delavce, ki delajo pri gradnji objektov (projektiranje in z njim povezano tehni~no svetovanje), gradnjah oz. izvajanju del, projektiranju tehnoloških procesov, pri nabavi, monta`i in uvajanju tehnološke opreme ter nadzor nad tem. Zakon o graditvi objektov ( Ur.l. 59/96 od 25.10.96), na njegovi osnovi izdelan Pravilnik ( v pripravi) o programu in na~inu opravljanja strokovnih izpitov in Statut In`enirske zbornice (Ur.l. 7/97 od 13.2.97) na novo urejajo to tematiko. Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana je v dogovoru z Zvezo DIT lesarstva Slovenije pooblaš~eno organizirati pripravljalne seminarje in strokovne izpite za kandidate iz panog predelave lesa iz Republike Slovenije. V aprilu 1998 bomo predvidoma organizirali pripravljalni seminar, izpite pa naj bi kandidati opravili v maju 1998. Kandidati, ki si `ele (sami, oz. jih bodo napotili iz podjetij), na priprave za strokovni izpit, vabimo in prosimo, da svojo najavo za seminar in strokovni izpit sporo~ijo Društvu in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, Karlovška c. 3, Ljubljana (telefaks 061/221-616) vsaj do 10. marca 1998. Po prejemu najav se bomo dogovorili o pripravah za seminar in o vsem potrebnem (program seminarja, izvedba pisnih in ustnih izpitov, stroških itd. po Pravilniku), za izvedbo seminarja in izpitov. Seminarji in izpiti bodo predvidoma za našo stroko enkrat letno, zato priporo~amo, da s prijavo pohitite. 9922 2�92 LES wood 50 (1998) 1-2 Nove knjige 34 o lesarstvu Metka ^ermak, Marko ^esnik, Mirko Geršak, Andrej Grošelj, Irena Leban, Jo`ica Polanc, Lado Rogelj, Karel @ni-dari~ in podpisani smo zagotovili, da Vse kar (bo)ste vedno `eleli vedeti bo to, kar bomo sestavili v knjigo z imenom LESARSKI PRIRO^NIK znanje prave vrste. Zanesljivo tudi vam vsa ta imena povedo, da je in bo v veliki meri ( pa bi vam bilo nerodno vprašati) zagotovljena kvaliteta in širina lesarske- ga znanja. (naj mi Woody Alen oprosti) Seveda pa bo poleg vseh podatkov, navodil, postopkov dela in opisov tudi veliko skic, fotografij, tabel. Tam, kjer bi taki podatki postali preobširni, in jih 3, 2, 1, GREMO !! problemov stroke v raziskavah, ino- v PRIRO^NIKU ne bo, pa bo v poglav- vacijah, analizah. ju navedeno, kje in kako lahko `eljeno Tako bi najbr` lahko pri~eli s prvim ses- znanje še razširimo. tankom avtorjev, ki je bil v Ljubljani 29. Primerjave, ki sem jih nato poskušal decembra 1997 v prostorih Šolskih de- izluš~iti iz tuje literature, so pokazale,da Na koncu bo dodan še tako iskani lavnic tehniških šol. Odštevanje, ki je so take vrste priro~niki `e v osnovi raz- MALI LESARSKI STROKOVNI SLOVAR bilo uporabljeno ob veliko bolj usodnih deljeni na razli~nost osnovnega znanja IZRAZOV, s prevodi v nemške in an-trenutkih v zgodovini ~loveštva, bi naj- bralca. Menim, da smo v krogu ki ga gleške izraze, z dodatkom, kjer bom verjetneje izpadlo zelo pateti~no, mo- poznam sposobni ustvariti takšno knji- poskušal zbrati ~im ve~ uporabljanih go~e celo malce napihnjeno. go, ki bi koristila vsem, tudi nestro- tujk (popa~enk) tako iz nemš~ine kot kovnjakom in za~etnikom. Verjetno pa tudi iz italijanš~ine. Vendar mi je `e Vendar je za nek del Slovencev taka bo tudi zaradi tega nek drug priro~nik sedaj jasno, da to ne bo mnogo ve~ primerjava kar prava; pri~eli smo z v višjem, akademskem, nivoju znanja od osnovnega slovarja izrazov, zato izdelavo prvega PRIRO^NIKA LESAR- še kako nujen in za`eljen. kot nujno vidim potrebo po ve~jem JEV, ki naj bi zapolnil vrzel v naši stro- samostojnem slovarju (dela nam ne kovni literaturi. Torej: naš PRIRO^NIK LESARJEV naj manjka, kaj?). bo namenjen tistim, ki morajo najti Nikoli mi ni bilo preve~ vše~, da sem kakšen podatek naše stroke, pa ne Seveda pa bo prostora tudi za nekaj moral za podatke o mogo~e dokaj vedo kako do njega. Vsem, ki se bodo komercialnih oglasov naših podjetij, enostavnih problemih v naši stroki v nekem trenutku morali zamisliti nad obrtnikov in organizacij, ki se ukvarja-premetati cel kup knjig, spraševati dejstvom, da je tako ali druga~no jo z dejavnostmi povezanimi z našo okoli in velikokrat odgovora sploh ni znanje `e bilo, pa je izhlapelo. Tudi tis- stroko. bilo mogo~e najti. In to za podatke, ki tim, ki niso lesarji, vendar so mo~no bi mi morali biti kot lesarju znani, ki povezani z našo stroko (tu mislim na In do kdaj bo vse to zagledalo lu~ sve-sem jih neko~ `e vedel, pa tudi poz- managerje, arhitekte, prodajalce, ne ta? Moja velika `elja je predstavitev (ali abil. Da sploh ne omenjam izrazo- nazadnje tudi hoby mizarje). pa vsaj najava to~nega datuma izida) slovja naše stroke, ki zna biti v~asih na letošnjem Pohištvenem sejmu v kar preve~ dvoumno, ali celo nepra- Prav zato bo PRIRO^NIK pisan v tistem Ljubljani (kakor vem, bo ta letos `e vilno uporabljano. osnovnem, enostavnem jeziku, da ne septembra). Torej, LESARSKI PRIRO^- bo prestrašil nikogar, ki ga bo potrebo- NIK naj bi nosil letnico izida 1998. Nobenega dvoma ni. PRIRO^NIK po- val. Kar najbolj pa naj bi kljub temu trebujemo, koristil bi vsem nam, sicer ohranili kvaliteto strokovnosti in na- Takrat bomo verjetno lahko ugotovili, pa je to tako ali tako eden osnovnih tan~nosti pri obravnavi snovi. da je to majhen korak za literaturo, pogojev za prepoznavanje stroke. vendar velik za slovensko lesarstvo Ker pa je jasno, da je med nami zelo (prosto po Neilu Armstrongu). V pogovorih s kolegi, kako pri~eti s malo takih, ki bi mogo~e upali trditi, takim delom, smo ugotovili, da je da vedo vse, ali pa skoraj vse o lesar- Pa mu za`elimo sre~en pristanek, ne?! neznanje v naši stroki lahko na zelo stvu (sam to zanesljivo nisem!), sem razli~nih ravneh. Od enostavnosti, s navdušil nekaj kolegov iz slovenskih Aleš LIKAR katero se sre~ujejo za~etniki, vajenci, srednjih šol za sodelovanje pri izdelavi U~itelj prakti~nega pouka dijaki, študentje, pa do akademskih PRIRO^NIKA. ŠDTŠ Ljubljana LES wood 50 (1998) 1-2 Borzne vesti 35 BORZNE vesti ePic mg LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ SKBWSEÄ* 1.) HDF 2600 x 2130 x 3,2 mm 1.428,81 m² 2.) HDF 2600 x 2600 x 4 mm 747,63 m² 3.) MDF 2620 x 2150 x 12 mm 270,39 m² 4.) MDF 2620 x 2150 x 16 mm 371,78 m² 5.) MDF 2620 x 2150 x 10 mm 326,72 m² cena 216 SIT/m² cena 244 SIT/m² cena 517 SIT/m² cena 696 SIT/m² cena 460 SIT/m² 6.) Panel plo{~a bukev, debelina 19 mm, kvaliteta A/B 1220 x 2440 x 18 mm 27,538 m³ cena 75.600 SIT/m³ 7.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta BB 1250 x 2500 x 25 mm 0,858 m³ cena 139.860 SIT/m³ 8.) Vezana plo{~a s protidrsno povr{ino 2500 x 1250 x 27 mm 1,349 m³ cena 159.705 SIT/m³ 9.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta BB 1250 x 2500 x 25 mm 2,187 m³ cena 139.860 SIT/m³ 10.) Vezana plo{~a, furnirana enostransko, teak, kvaliteta ABB 2440 x 1220 x 5 mm 1,0 m³ cena 2.221 SIT/m² 11.) Vezana plo{~a, furnirana enostransko, oreh, kvaliteta ABB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,907 m³ cena 1.829 SIT/m² 12.) Opa`na plo{~a, kvaliteta II/III 2000 x 500 x 27 mm 80 m² cena 1.800 SIT/m² 13.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta standard 2000 x 1250 x 4 mm 5 m³ cena 122.850 SIT/m³ Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 1-2 Diplomske naloge 36 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1997 Igor LEBAR: ZASNOVA PODJETNIŠKE POSLOVNE LOGISTIKE Plan of business logistics Visokošolska diplomska naloga Obseg: IX, 68 s. 10 sl., 12 tab., 6 graf., 13 ref. Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Sre~ko Devjak Datum zagovora: 20.6.1997 Sign.: DN 593 Izvle~ek: Organiziranost logisti~nih procesov v podjetju bistveno prispeva k zni`anju stroškov in s tem k ve~ji konkuren~nosti. @eleli smo odgovoriti na vprašanje, kako zni`ati stroške na podro~ju poslovne logistike. Analizirali smo stanje logistike (skladiš~nega poslovanja in notranjega transporta), izdelali ABC analizo ter izra~unali koeficient obra~anja zalog osnovnih materialov. Ugotovili smo, da logisti~ni procesi povzro~ajo previsoke stroške. Predlagamo racionalizacijo skladiš~nega poslovanja, zni`anje zalog materialov, izdelavo tako imenovanega “plant layout” na~rta in humanizacijo logisti~nih delovnih postopkov. Predlagamo ra~unalniško spremljanje zalog in avtomatsko spro`anje naro~il na osnovi signalnih zalog. Janko MARIN^: KME^KI VOZ - VRHUNSKI IZDELEK KOLARSKE OBRTI Farm cart - the best product of cart-wright craft Visokošolska diplomska naloga Obseg: XIX, 93 s., 145 sl., 1 tab., 19 pril., 30 ref. Mentor: Vinko Rozman Recenzent: Janez Bogataj Datum zagovora: 20.6.1997 Sign.: DN 594 Izvle~ek: Kme~ki voz je bil v~asih zelo uporabno transportno sredstvo. Z njim so preva`ali seno, kmetijske pridelke, drva itd. Ustrezno prirejen voz so uporabljali tudi za prevoz ljudi. V letih 1965-70 ga je izpodrinil kovinski voz “gumar” in traktor s prikolico. V diplomski nalogi smo poskušali v sliki in besedi predstaviti ta neko~ tako cenjeni izdelek kolarske obrti. V prvem delu, ki je tematsko lesarski, smo vsak sestavni del opisali glede na obliko, funkcijo, postopek izdelave in drevesno vrsto, iz katere je posamezni del. Poudarili smo velik pomen poznavanja lastnosti lesa pri izdelavi kme~kih vozov. Drugi del je etnološki in predstavlja kolarski in kovaški poklic, uporabnost vozov ter voz kot predmet kulturne dediš~ine. Kme~ki voz je predstavljen tudi slikovno v obliki sestavnih in delavniških na~rtov velikih meril. Nakazana je tudi prihodnost kme~kega voza in mo`ne rešitve pred propadom in pozabo. Herman GMAJNER: KONKUREN^NA ANALIZA SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV KUHINJSKEGA POHIŠTVA Competitive analysis of Slovenian producers of kitchen furniture Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 97 s., 3 sl., 18 tab., 3 graf., 2 pril.,28 ref. Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Vinko Rozman Datum zagovora: 20.6.1997 Sign.: DN 595 Izvle~ek: Vsako podjetje mora pri oblikovanju svoje tr`ne strategije poleg kupcev upoštevati tudi svoje konkurente. Te lahko spozna z analizo konkurentov. Naloga obravnava konkuren~no analizo slovenskih proizvajalcev kuhinjskega pohištva in temelji na dvostopenjskem na~inu prou~evanja konkurentov. Prva stopnja se ukvarja z analizo razmer v panogi, druga pa z analizo posameznih proizvajalcev kuhinjskega pohištva. Zbiranje podatkov je potekalo predvsem na osnovi ankete med preu~evanimi proizvajalci. Uporabljeni na~in konkuren~ne analize nakazuje, katere podatke o svojih konkurentih mora podjetje zbirati in kako naj te podatke pretvarja v uporabna spoznanja. Ta lahko potem uporablja pri oblikovanju ustrezne tr`ne strategije za izboljšanje poslovanja v primerjavi z svojimi konkurenti. Janez ZUPAN: OBVLADOVANJE KAKOVOSTI FURNIRANIH NOTRANJIH VRATNIH KRIL V FAZAH PROIZVODNJE IN VGRADNJE PO MEDNARODNIH STANDARDIH SERIJE SIST - ISO 9000 Quality management of interior door wings in the phases of production and assembling according to the international standards series SIST - ISO 9000 Visokošolska diplomska naloga Obseg: XI, 79 s., 7 sl., 20 tab., 9 pril., 23 ref. Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 20.6.1997 Sign.: DN 596 Izvle~ek: Naloga predstavlja koncept celostnega obvadovanja kakovosti, osnovne zahteve mednarodnih standardov serije SIST-ISO 9000, sodobne tehnološke postopke, uporabljene materiale, operativno vodenje ter na~in kontrole z namenom, da ugotovimo, kako se lahko LIP Bled, Tovarna vrat Re~ica, soo~i s kriti~no tr`no situacijo ter postane in ostane konkuren~na. Na osnovi podatkov, zbranih v tovarni, so ovrednoteni stroški, nastali zaradi pomanjkljive organizacije. Tako imenovani “stroški nekakovosti”v letu 1996 pomenijo 5,55 % celotne prodaje vratnih kril. Analiza dejanskega stanja ka`e, da so sedanja organizacija in operativno vodenje ter kontrolne metode nepopolne in pomanjkljive, kar povzro~a napake v proizvodnji, s tem pa naraš~anje proizvodnih stroškov ter zni`anje konkuren~ne sposobnosti. Stroške nekakovosti lahko zni`amo do 2 % z uvajanjem poslovanja po mednarodnih standardih serije SIST-ISO 9000; zato sta metoda FMECA procesa in uvajanje mednarodnih standardov serije SIST-ISO 9000 v poslovanju LIP Bled predstavljena kot na~in za zni`anje proizvodnih stroškov. To je verjetno edini na~in, da tovarna postane in ostane bolj konkuren~na. Toma` TR@AN: KROJENJE LESA ZA IZDELAVO OTROŠKEGA POHIŠTVA Wood preparation for the child furniture production Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 66 s., 13 sl., 38 tab., 7 graf., 5 ref. Mentor: Franc Merzelj Recenzent: Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: DN 597 LES wood 50 (1998) 1-2 Diplomske naloge 37 Izvle~ek: V podjetju LIP Polj~ane d.d., kjer izdelujejo otroško pohištvo, so predlagali izdelavo diplomske naloge, ki bi obravnavala ureditev decimirnice za pripravo polizdelkov za otroške posteljice. Po širši preu~itvi problema smo se odlo~ili za analizo priprave lesa za proizvodni program podjetja. Priprava lesa se pri~ne v `agarskem obratu, kjer raz`agujejo hlodovino za proizvodnjo otroških postelj. Pri proizvodnji postelj je les najve~ji materialni strošek, zato smo skušali urediti pripravo lesa, ki bi omogo~ala ~im racionalnejšo izrabo. Analiza bo podjetju omogo~ala izdelavo novih izhodiš~ za najprimernejšo ureditev decimirnice za sedanjo proizvodnjo. Janez KASTELEC: IZGUBA DEBELINE PRI INDUSTRIJSKEM LEPLJENJU VEZANE PLOŠ^E IZ BUKOVEGA FURNIRJA Thickness loss at industrial gluing of veneer board of beech veneer Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 65 s., 17 sl., 21 tab., 4 graf., 5 pril., 17 ref. Mentor: Jo`e Resnik Recenzent: Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: VN 281 Izvle~ek: Furnir je glavni strošek pri proizvodnji vezanih ploš~. zato je izkoristek furnirja za ekonomsko uspešnost proizvajalca ploš~ velikega pomena. Kon~na debelina vezane ploš~e je manjša od vsote debelin furnirnih listov, na izgubo debeline pa vplivajo razli~ni dejavniki. V delu so bili raziskovani vpliv vrste lepila (UF in MF lepilo), število slojev in debeline vezane ploš~e pri industrijskem lepljenju na izgubo debeline. Izmerjena je bila debelina in vla`nost furnirnih listov; tlak, temperatura in ~as lepljenja; ~as kondicioniranja ter vla`nost in debelina vezanih ploš~. Za vsako nazivno debelino vezanih ploš~ je bila izra~unana povpre~na izguba debeline. Ve~je izgube debeline so bile pri lepljenju z melamin-formaldehidnim lepilom, pri tanjših vezanih ploš~ah in pri ploš~ah z manj slojev furnirja. Z naraš~anjem debeline oziroma števila slojev vezane ploš~e se je izguba debeline zmanjševala. Povpre~na vrednost izgube debeline je bila 5,0 %. Valentina KOSEM DEMŠAR: MINORITETNE AVTOHTONE DREVESNE VRSTE Minor indigenous tree species Višješolska diplomska naloga Obseg: VII, 36 s., 1 sl., 2 tab., 26 ref. Mentor: Niko Torelli Somentor: Sonja Horvat Marolt Recenzent: Vinko Rozman Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: VN 282 Izvle~ek: Predelava lesa kombinatskega tipa, ki je po drugi svetovni vojni prevladovala tudi v Sloveniji, je zo`ila krog drevesnih vrst, primernih za industrijsko predelavo na razmeroma ozek krog nekaj najbolj pogostih vrst. Individualizirana predelava lesa, ki jo trg danes vse bolj zahteva, spet pove~uje povpraševanje tudi po doslej zapostavljenih drevesnih vrstah. Ker so mnoge med njimi redke, so tudi cene takega lesa razmeroma visoke.Lesno proizvodna funkcija gozdnega ekosistema in minoritetnih vrst je le ena izmed njegovih številnih funkcij. Celostno vrednoteno pa njen pomen za bogatenje biološke raznoterosti in gozdnega ekosis-tema presega proizvodno funkcijo. Bla` TREVEN: VPLIV SREDSTEV, PORABLJENIH ZA EKONOMSKO PROPAGANDO NA CELOTNI PRIHODEK PODJETJA Money spent on promotion and its influence on revenue of the firm Višješolska diplomska naloga Obseg: IX, 38 s., 8 tab., 13 graf., 8 ref. Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Sre~ko Devjak Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: VN 283 Izvle~ek: Preu~evali smo vpliv sredstev, porabljenih za ekonomsko propagando na celotni prihodek podjetja. Pokazalo se je, da so vlaganja podjetij v to dejavnost nujna za uspešno prodajo. Obstoji velika korelacija med vlo`enimi sredstvi za propagando in prodajo. Omenjeno tezo smo obdelali na primeru Koncerna LIP Bled, ki realizira ve~ kot dve tretjini prodaje v tujini. Zvonka PEROVNIK: STROŠKI NEKAKOVOSTI Costs of rubbish production Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 71 s., 11 sl., 21 tab.,10 ref. Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Sre~ko Devjak Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: VN 284 Izvle~ek: Stroški so izhodiš~e za oblikovanje prodajne cene, ta pa se kon~no oblikuje na tr`iš~u. Bolj kot jih obvladujemo, uspešnejši smo. Stroški nekakovosti so prav tako pomemben del vseh stroškov, pomenijo pa oceno obvladovanja proizvodnega procesa in sposobnost podjetja za kakovostno delo. Z majhnimi vlaganji je mo`no te stroške precej zni`ati. V nalogi smo se osredoto~ili na zagotavljanje kakovosti in ukrepe, s katerimi bi prepre~ili oziroma zmanjšali nekakovost. V podjetju Lesna, Tovarni pohištva Prevalje, smo v ~asu proizvodnje bele`ili nekakovost ter prišli do sklepa, da lahko s skupnimi mo~mi na tem podro~ju še veliko naredimo. STE @E brali? ^apkova molitev Znameniti ~eški pisatelj Karel ^apek (1890-1938) je avtor utopi~nih romanov (Tovarna absolutnega, Krakatit, Vojna s salamndri), v katerih obravnava probleme tehni~nega in dru`-benega razvoja, ter humoristi~nih pripovedi. Po zaslugi njegove drame R.U.R. (Rossum’s Universal Robots), so pojem “robot” za~eli uporabljati tudi v mnogih drugih jezikih. O~itno je bil velik ljubitelj narave in vrta in je takole molil k Bogu: “Ljubi Bog, skrbi za to, da bo vse dneve de`e-valo, takole pribli`no od polno~i do tretje ure zjutraj, vendar vedi, de` mora biti rahel in topel; poskrbi pa tudi za to, da ne bo padal na juko, son~nice, ...sivko in druge rastline, ki ne marajo mo~e - ~e ho~es, Ti bom njihova imena napisal na listek - in prosim skrbi za to, da bo sonce sijalo ves ljubi dan, vendar ne povsod in tudi ne preve~; ...in da bo vselej dovolj rose, malo vetra, dovolj de`evnikov, nobenih listnih uši in enkrat tedensko naj de`uje teko~e gnojilo. Amen.” Dandanes bi lahko dodali še “in de` naj ne bo preve~ kisel”. N. T. LES wood 50 (1998) 1-2 Prebrali smo za vas 38 Seznam periodike, ki jo prejema knji`nica Oddelka za lesarstvo BF Tuja periodika Adhaesion - Kleben & Dichten, München Adhesives Age, Atlanta BM - Bau und Möbelschreiner, Leinfelden Bauen mit Holz, Karlsruhe Branch Lines, Vancouver Chemie Anlagen + Verfahren, Leinfelden CAB International Database News, Wallingford CAB International News, Wallingford Cutting Tool Engineering, Northfield Dendrochronologia, Verona Drevarsky Vyskum, Bratislava Drying Technology, New York Der deutsche Schreiner und Tischler, Stuttgart Dividends from Wood Research, Madison Domus, Milano Drvna industrija, Zagreb Farbe und Lack, Hannover Forest Products Abstracts, Wallingford Forest Products Journal,Madison Furniture Today, High Point HOB - Die Holzbearbeitung, Ludwigsburg Holz als Roh und Werkstoff, Berlin HK - Holz und Kunststoffverarbeitung, Stuttgart Holz Zentralblatt, Stuttgart Holzforschung, Berlin Holzforschung und Holzverwertung, Wien IEEE/ASME transactions on mechatro-nics, New York Industrial Engineering Solutions, Atlanta Industrie Lackierbetrieb, Hannover IUFRO News, Wien Journal of Coatings Technology, Philadelphia Journal of Manufacturing Science and Engineering, New York Journal of Wood Chemistry and Technology, New York Material und Organismen, Berlin Möbel Interior Design, Leinfelden Mokuzai Gakkaishi, Tokyo Panel World, Montgomery PC World, London Progress in Organic Coatings, Lousanne Sagverken, Stockholm Timber Bulletin, Geneva Timber Processing, Montgomery Tree Ring Bulletin, Tucson Trees - Structure and Function, Berlin Werkstoffe in der Fertigung, Mering Woood Based Panels International, London Wood and Fiber Science, Madison Wood Machining News, Barkeley Wood Science and Technology, Berlin Woodworking International, Nürenberg Wood Technology, San Francisco WT - Production und Management, Berlin Doma~a periodika Akademija MM, Ljubljana Ambient, Ljubljana Ars vivendi, Ljubljana Bilten novosti, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana CESTAT Statistical Bulletin, Ljubljana COBISS obvestila, Maribor Delo, Ljubljana Evropski dialog, Ljubljana Gea, Ljubljana Gospodarjenje z odpadki, Ljubljana Gospodarska gibanja, Ljubljana Gospodarski vestnik, Ljubljana Gozdarski vestnik, Ljubljana Kakovost, Ljubljana Knji`ni~arske novice, Ljubljana Les, Ljubljana Lesarski utrip, Ljubljana Manager, Ljubljana Mese~ni statisti~ni pregled republike Slovenije, Ljubljana MM Marketing magazin, Ljubljana Monitor, Ljubljana Naš dom, Maribor Novi~ke, Andragoški center, Ljubljana Obvestila - Biotehniška fakulteta, Ljubljana Okolje, Ljubljana Organizacija, Kranj Podjetnik, Ljubljana Proteus, Ljubljana Po`ar, ljubljana Quark, Ljubljana Raziskovalec,Ljubljana Sporo~ila , Ljubljana Ujma, Ljubljana UNESCO glasnik, Ljubljana Uradni list republike Slovenije, Ljubljana Vestnik Univerze v Ljubljani, Ljubljana Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana Znanost in tehnologija, Ljubljana @ivljenje in tehnika, Ljubljana Izdaja {tudijskih gradiv v letu 1997 Franc Bizjak: Tehnološka priprava in prenova proizvodnje. 1997 Sre~ko Devjak: Statisti~ni priro~nik za lesarje. 1997 Jo`e Resnik: Lepila in lepljenje lesa. 1997 Baze podatkov, dostopne v knji`nici Oddelka za lesarstvo CAB TREECD - 1939-AGRIS FORESTRY - 1986-1995 Tuje baze podatkov NUK, dostopne mre`no Dokumentacijske kartice Österreichische Gesellschaft fuer Holzforschung, Dunaj Doma~e in tuje baze podatkov, dostopne preko COBISS sistema Publikacija, ki jo izdaja INDOK slu`ba Oddelka za lesarstvo: Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Marjeta GOR[I^, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 1-2 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 20 (1997) {t. 10 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar SANDBERG, D.: Radially sawn timber. The influence of annual ring orientation on crack formation and deformation in water soaked pine (Pinus silvestris L.) and spruce (Picea abies Karst.) timber. Radialno orientirani `agani lesa. Vpliv orientacije branik na razpoke in ve`enja ve~krat navla`enega borovega in smrekovega `aganega lesa. Holz als Roh und Werkstoff 55 (1997) 175-182. 15 ref. @.G. Ve`enja in razpoke, ki se pojavijo med sušilnim postopkom, vplivajo na najve~je razvrednotenje lesa, nevarnost napak pa pove~uje še velika variabilnost, anizotropna zgradba in higrosopnost. Cilj raziskave je bilo prou~evan-je vpliva orientacije branik, str`ena, jevenilnega in kom-presijskega lesa na ve`enje (slo~, zavitost in lok) ter razpoke med ve~kratnim izmenjavajo~im se sušenjem in navla`evanjem. Pri vseh deskah so se napake po cikli~nem navla`evanju in sušenju pove~evale. Najve~je pove~anje je bilo po prvem ciklu. Radialno orientirane deske brez str`ena in juvenilnega lesa so izkazovale najmanjše deformacije. Koritavost je bila zna~ilnost vseh tangencialno orientiranih desk (pre~na kr~itvena anizotropija). Izrazitejša je bila pri deskah bli`e str`ena. Vpliv orientacije branik na druge vrste ve`enj ni bil prepoznaven. Prisotnost kompre-sijskega lesa mo~no pove~a ve`enje, še posebno lok. Na število in velikost razpok signifikantno vpliva prisotnost juvenilnega lesa in oddaljenost od str`ena. Razpoke so 3 do 4-krat pogostejše pri deskah, katerih površina je manj kot 30 mm oddaljena od str`ena. Ve~jo te`njo k pokanju imajo površine desk obrnjene proti str`enu in to tem bolj, ~im bli`e str`enu se nahajajo. SAHLBERG, U.; NEUMANN, A. W.; OSCARSSON, A.: The fibrilar orientation in the S2-layer of wood fibres as determined by X-ray Prebrali smo za vas diffraction analysis. Mikrofibrilarni kot v S2-sloju sekundarne stene lesnih vlaken dolo~en z rentgensko difrakcijsko analizo. Wood Science and Technology (1997) 31 (2) 77-86 (en., 21 ref.) K.^. Mehanske lastnosti lesa so v veliki meri odvisne od poteka celuloznih mikrofibril v posameznih plasteh celične stene vlaken. Ker pri vlaknih in traheidah okoli 70 % debeline celične stene odpade na S2-sloj, ima mikrofibrilarni kot v tem sloju največji vpliv na mehanske lastnosti (trdnost in žilavost) ter krčenje in nabrekanje lesa. Bolj ko je potek mikrofibril paralelen z osjo vlaken, večja je trdnost v aksialni smeri. Merjenje mikrofibrilarnega kota ni enostavno, rezultati pa so odvisni od uporabljene metode. Z mikroskopskimi metodami merimo potek mikrofibril v natančno določeni plasti celične stene, priprava preparatov za meritve pa je zelo zamudna. Rentgenske metode so bolj posredne, ocena kota pa temelji na računanju povprečij. V pričujočem članku je predstavljena rentgenska difrakci-jska metoda za oceno mikrofibrilarnega kota. Njena prednost je predvsem v manj zamudni pripravi lesa. Za primerjavo so bile opravljene mikroskopske meritve. S predstavljeno tehniko je bilo mogoče dobiti zanesljive rezultate o poteku mikrofibril v S2 plasti. Izkazalo se je, da je v adultni smrekovini kot dokaj konstanten ne glede na starost in položaj vzorca po višini debla. Kot v ranem lesu je bil le malo višji od tistega v kasnem lesu. Z lahkoto so lahko ugotovili kompresijski les, saj ima ta mnogo večji kot kot normalen les. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ WENLONG, H.; SIMONSEN, J.; MORRELL, J.J.: Investigation of bis-[1-(dimethy- lamino)-2-propanolato]copper(II) as a wood preservative. Raziskava spojine bis-[1-(dimetil- amino)-2-propanolato]baker(II) kot zaš~itnega sredstva za les. Forest Products Journal (1997) 47 (11/12) 69-74 (en., 16 ref.) Zaščita lesa s parami trimetilborata se je v zadnjih letih že dobro uveljavila. Na žalost pa se spojine bora iz lesa zelo lahko izpirajo. Alternativa plinskemu postopku s trimetilboratom bi lahko bila zaščita z bakrovimi spojinami v parni fazi, kjer bi se problem izpiranja močno zmanjšal. Da bi ugotovili potencialno uporabnost plina 39 bis-[1-(dimetilamino)-2-propanolato] baker(II) (CuDMAP) za zaš~ito lesa, so z njo impregnirali iverne ploš~e. Na globino penetracije in retencijo omenjene bakrove spojine sta mo~no vplivala ~as impregnacije in temperatura. Izpirljivost spojine CuDMAP iz lesa je bila podobna izpirljivosti amoniakalnega bakrovega sulfata. Preliminarni testi fungicidnosti CuDMAP pa so pokazali razli~ne rezultate. Medtem ko je bila fungicidnost za glivo pisana ploskocevka Trametes versicolorprimerljiva s fungicidnostjo amoniakalnega bakrovega sulfata, so bili rezultati testa z glivo navadna tramovka Gloeophyllum trabeumnejasni. Zaradi tega so potrebne nadaljnje raziskave interakcij spojine CuDMAP z lesom in vplivi teh interakcij na njeno biološko u~inkovitost. JELLISON, J.; CHEN, Y.; FEKETE, F.A.: Hyphal sheath and iron-binding compound formation in liquid cultures of wood decay fungi Gloeophyllum tra-beum and Postia placenta. Hifni ovoj in tvorba spojine, ki ve`e `elezo, v submerznih kulturah navadne tramovke Gloeophyllum tra-beum in bele hišne gobe Postia placenta. Holzforschung (1997) 51 (6), 503-510 (en., 57 ref.) V submerznih kulturah gliv rjave trohnobe, navadne tramovke in bele hišne gobe, so, odvisno od ~asa inkubacije, pH vrednosti kultur ter koncentracij `eleza, mangana in dušika, preu~evali nastanek hifnega ovoja (ekstracelularnega matriksa) in spojine, ki ve`e `elezo. Hifni ovoj je bil preiskovan mikroskopsko in kvantificiran z Jandelovo video analizo (JAVA). Ovoj je nastal pri mladih in pomlajenih hifah okrog hifnih vrš~ikov in vzdol` hif, ne pa na nekroti~nih hifah. Tvorba hifnega ovoja je bila bolj pogosta pri glivah, ki so rastle v teko~em mediju z ni`jo koncentracijo `eleza in magnezija. Visoke koncentracije dušika zmanjšajo tvorbo ovoja samo pri navadni tramovki. Spojino, ki ve`e `elezo, so lahko dolo~ili šele v tretjem tednu rasti in to prav tako pri nizkih koncentracijah `eleza in magnezija. Na tvorbo hifnega ovoja ter spojine, ki ve`e `elezo, sta pri obeh vrstah lesnih gliv vplivala tudi pH in temperatura. Med rastjo so glive zni`evale pH vrednost teko~ega gojiš~a, predvsem pri nizkih koncentracijah `eleza in magnezija. Vsi ti parametri, ki vplivajo na tvorbo hifnega ovoja in spojine, ki ve`e `elezo, so pomembni zato, ker imajo vlogo pri razgradnji lesa z glivami rjave trohnobe. CRACIUM, R.; KAMDEN, D.P.; McINTYRE, C.R.: Characterization of CDDC (Copper dimethyl dithiocarbamate) treated wood. LES wood 50 (1998) 1-2 Prebrali smo za vas 40 Karakterizacija lesa, impregniranega z bakrovim dimetilditiokarbamatom (CDDC). Holzforschung (1997) 51 (6), 519-525 (en., 29 ref.) V ~lanku so podani rezultati raziskav kemijskih interakcij med lesom in bakrovim dimetilditiokarbamatom (CDDC) z metodami vrsti~ne elektronske mikroskopije (ESEM), rentgenske difraktometrije (XRD), rentgenske fotoelektronske spektroskopije (XPS) in vibracijske spektroskopije (FTIR). Impregnacija lesa poteka v dveh stopnjah: v prvi stopnji so impregnirali les z vodno raztopino Cu(OH)2 in 2-etanolamina, v drugi fazi pa z vodno raztopino natrijevega dimetilditiokarbamata. Z metodama ESEM in XRD so bili ugotovljeni kristalini~ni depoziti na mejnih podro~jih med lumni in celi~nimi stenami. Rentgenski praškovni posnetki so bili zna~ilni za spojino natrijev dimetilditiokarbamat, vendar so po izpiranju lesa z vodo izginili. Z metodo XPS so v lesu potrdili tudi Cu(II) ione. Rezultati FTIR spektroskopije ka`ejo na to, da baker v obliki kompleksa z monoetanolaminom interagira s komponentami lesa z izmenjavo ligandov. Izmenjava verjetno pote~e med karboksilnimi skupinami karbokslinih kislin ali med ligninskimi fenolnimi skupinami in etanolaminskim lig-andom bakrovega kompleksa. V drugi stopnji impregnacije pa z reakcijo med bakrom, koordiniranim s kar-boksilnimi skupinami in natrijem dimetilditiokarbam-atom, nastane CDDC. Zanemarljiva topnost CDDC v vodi in 95 % odstranitev iz lesa z ekstrakcijo z organskimi topili pa ka`eta, da so kristali CDDC na les vezani samo s fizikalnimi interakcijami. POVR[INSKA OBDELAVA LESA mag. Branko Knehtl HECKL,S.; OGGERMÜLLER, H. Füllstoffe in UV- härtenden Holzbeschichtungen. Polnila v UV- utrjujo~ih lesnih premazih. Farbe und Lack (1997) 103 (10) 70-77) (nem., 2 ref.) Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv funkcionalnih polnil na mehanske in opti~ne lastnosti UV- utrjujo~ih lesnih premazov. V raziskavi je bil uporabljen temeljni lak na epoksi-akrilatni osnovi ter kon~ni lak na osnovi ali-fatskega uretaniziranega akrilata. Pri raziskovanem temelju je mo`no s posebnim dodatkom dose~i minimalno obrabo, brez ve~jega vpliva na strojno brusnost sloja. Poskusi na kon~nem laku ka`ejo, da je mo`no z ustrezno kombinacijo polnil dose~i ustrezno motnost filma pri zmernem porastu viskoznosti ter zmanjšanju odpornosti premaznega filma proti obrabi. SALTHAMMER, T. Holzlacke für Innenräume. Restemissionen lassen sich minimieren. Lesni laki za notranje pohištvo - ostanke emisij je mogo~e še zmanjšati. Farbe und Lack (1997) 103 (10) 142-150 (nem., 24 ref.) V okviru diskusije o sproš~anju hlapnih organskih spojin iz materialov za notranjo uporabo in s tem povezanimi obremenitvami vonja ter škodljivosti za zdravje je delovna strokovna skupina za lesne lake v Zvezi za lakirno industrijo in v sodelovanju z industrijskimi partnerji ter WKI-inštitutom inicirala številne raziskovalne projekte na temo: “Ostanki emisij iz pohištvenih površin”. Ta prispevek poro~a o projektih v okviru tega programa, preskusnih metodah in raziskavah kakor tudi o uporabi izsledkov raziskav v praksi. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj STEFFEN P. Strom und Wärme aus dem Sägewerk - Top oder Flop? Elektri~na in toplotna energija iz `agarskih obratov - vzpon ali padec? Holz-Zentralblatt (1997) 123 (105) 1501 in 1504 (0 ref.) Proizvodnja `aganega lesa `e dolga leta posluje na meji rentabilnosti, zato vedno znova iš~emo potencialne vire za ustvarjanje nove vrednosti. Pri tem je gotovo pomembno, kako ovrednotiti lesne ostanke, ki po koli~ini pomenijo tretjino celotne vstopne lesne mase. Poleg lesnih ostankov pa se pri lupljenju pojavlja še lubje, ki pomeni še dodatnih 10 % mase, ravno lubje in `agovina pa se te`ko ali sploh ne prodaja in ima tudi nizko ceno. Glede na tak polo`aj je energetska izraba teh ostankov obi~ajni na~in uporabe. Seveda pa se pojavlja vprašanje, ali ostanke izrabljati v toplotni ali elektri~ni energiji, to seveda zavisi predvsem od porabe energije v samem obratu in se moramo tej porabi skrbno prilagoditi. Mo`na pa je tudi povezava z elektri~nim omre`jem vendar se tu pojavlja vprašanje, za kakšno ceno? Avtor v ~lanku ugotavlja, da je potrebno za vsako odlo~itev izdelati kalkulacijo in na primerih ugotavlja, da je lahko najcenejša naprava najdra`ja, ko izra~unamo prihodke in stroške investicij za razli~ne kotlovske naprave. JECHART H. Wohin führt die Entwicklung in der Sägeindustrie? Kam pelje razvoj v `agarski industriji? Holz-Zentralblatt (1997) 123 (108) 1542 in 1546 (0 ref.) Splošno je poznano, da se število `agarskih obratov zmanjšuje, zaradi mo~nega porasta kapacitet pri sodobnih `agarskih strojih. Firma Mayr-Melnhof je postavila v obrat novo linijo profilirnih in dvoosnih kro`nih `agalnih strojev s podajalno hitrostjo do 120 m/min za tanek les. Pri obratovanju s podajalno hitrostjo 100 m/min so ugotovili, da jo lahko pove~ajo na 130 m/min. Seveda so pri tem pomembni stroški, pri firmi so izra~unali stroške `aganja za m³ raz`agane hlodovine, ki znašajo 40 DEM, od tega so stroški pla~ 17,8 DEM. Postavlja se vprašanje kako bodo lahko konkuren~ni tisti obrati, ki imajo stroške pla~ po m³ 47 DEM? Prognoze ka`ejo, da bodo v naslednjih 10 letih uveljavili profilirni in kro`ni `agalni stroji ne samo v Nem~iji pa~ pa v vsej Evropi in da bodo morali ta polo`aj upoštevati vsi obrati. Na polnojarmeniških in tra~nih linijah bo ostalo za raz`agovanje le 10 % debele hlodovine iglavcev in prete`ni del listavcev. ANON.: Technische Informationen Umspannungstechnik zur Vermeidung von Spanungs - Rißschäden bei Edelhölzern. Tehni~ne informacije Tehnika prepre~evanja poškodb lesa zaradi pokanja ~el hlodovine pri plemenitih lesovih. Holz-Zentralblatt (1997) 123 (134) 2028 (0,0 ref.) Pri skladiš~enju hlodovine pride pogosto do pokanja ~el hlodov, kar zelo zmanjšuje njihovo vrednost. Posebej je ta pojav pogost pri lesu trdih listavcev najboljših kvalitet, torej pri najdra`jem lesu. Ocena teh poškodb na skladiš~ih presega ve~ milijonske vrednosti, ni pa ocenjena škoda, ki zaradi tega nastaja pri transportu hlodovine. Firma Roensch je razvila metodo zaš~ite hlodovine in jo tudi patentirala. Hlod zaš~itimo tako, da na obeh ~elih pri~vrstimo kovinski trak, ki stiska hlod s silo preko ene tone. Za zaš~ito se uporablja kovinski trak širine 32 mm in debeline 1 mm, ki ima dopustno natezno silo 24.000 N. Monta`o traku se opravi dvema vrstama kleš~ in se ga pritrdi s posebno sponko. Marjeta GOR[I^, dipl. in`.