!
Učite
tovariš
Stanovsko poli tisk o glasilo J. V. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »l>rosveia«
= Uredniitvo In oprava: Ljubljana, FranMkanska ulico 6,1. Rokopisov ne vrolamo. Nefrenkiranih pisem ne sprejemamo. Uhaja veak četrtek. Naročnina letne = 60 Din ea inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J.U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek poseke. Polt. ček. rai. 11.197. Telefon 3112
V petnajsto leto!
Štirinajst let svobode je za nami, štirinajst let ogromnega dela za konsolis dacijo razmer, za prosvetno in gospodars sko povzdigo našega naroda. Ni bilo mirno to delo in razdrapane razmere na partizansko političnem polju so onemogočile pravi razmah tega, za naš narod toliko potrebnega dela.
Ogromne so bile žrtve za naše osvos bojenje in uedinjenje. Poglejmo nekoliko nazaj! Začetek borb ob prvem ustanku Karadorda, ki je v svoji veliki politični zmožnosti že sanjal o združitvi Srbov z Ilirijo, o čemer priča njegovo pismo Nas poleonu, vse poznejše borbe proti Turs kom, svetovna vojna z velikanskimi žrtvami za nacionalno idejo med Srbi in avstrijskimi Jugoslovani, borbe Srbov in jugoslovanskih dobrovoljcev, vse to je samo katalog ogromnih žrtev celokups nega našega naroda za svobodo in uedu njenje.
Težke so bile te borbe, in neustras šeni junaki, ki so se borili za idejo zdrus žitve vseh onih bratov, ki jih je krivična politika skupnih sovražnikov razdvajala, so gledali pred seboj le en cilj in to je združitev k skupnemu delu za dobrobit nas vseh. Velika je bila ta ideja in vredna upoštevanja tudi od strani onih, ki niso ničesar žrtvovali.
Izvojevana je bila svoboda!
Prvo navdušenje se je kmalu poleglo in z nezaupanjem smo začeli gledati drug drugega, ker bilo je treba započeti z res» nim delom za konsolidacijo države. Nes sloga, ono zlo, ki je od nekdaj razdvajalo Slovane in, ki so ga naši največji sovraži niki spretno izrabljali napram nam sas mim, je začelo zopet razjedati našo kos maj ustanovljeno državo. Mentaliteta, ki so jo nam vcepljali oni. kateri so med nas sejali razdiralno seme edino le zato, da so nas lažje izrabljali, se je med nami pos novno pojavila in postavila je mogočne ovire na pot konsolidacije in napredka. In početje raznih brezvestnih hujskačev se je odbijalo ob treznem prizadevanju resničnih rodoljubov za dosego enotnega gesla: Skupno in složno smo se borili za uresničenje naših stoletnih idealov in zdaj je čas, da tudi s skupnimi močmi delamo za povzdigo države in naroda.
Nočemo obujati spominov na žas lostne dogodke, do katerih nas je do« vedla partizanska strast, pač pa moramo priznati, da so ravno ti spametovali mnoge zaslepljence.
Resnega dela nam je treba!
Kriza je pritisnila z vso močjo tudi na našo državo in ovira razvoj. Toda to nas ne sme strašiti, kajti če smo premas g ali doslej še vse ovire, ki so nam jih postavljali na pot naši najzagrizenejši sovražniki takrat, ko smo se borili za svobodo, moramo premagati tudi te ovU re, ki nam zastavljajo razmah. Ampak potrebna nam je sloga, potreben mir in potrebno sodelovanje nas vseh.
Najvažnejši činitelj za konsolidacijo in povzdigo vsake države je prosveta. Ne moremo zanikati velikega napredka v štirinajstih letih naše svobodne države, vendar nas ne smejo zadovoljiti dosedas nji uspehi. Kvišku se morajo dvigati naša stremljenja in ogromne morajo biti naše zahteve v tem pogledu, da bomo nados
me stili vse ono, kar je naš narod zamudil takrat, ko je moral sprejemati nase le botbo za borbo, da se je otresel stoletnih svojih tlačiteljev.
Trdna prosvetna osnova je najsolids nejši temelj dobrega gospodarskega raz; voja vsakega naroda. Zgodovina nam jasno kaže, da so dosegali ogromne uspeš he na polju narodnega gospodarstva le oni :narodi, 'ki so skrbeli za dober razvoj prosvete.
Šola nas kot učitelje najbolj zanima in z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da zidajo v naši državi šole tostran one meje, na kateri postavlja Italija trdnjave. To nam je najlepši dokaz, da se hočejo pri nas ustvariti najmočnejše trdnjave, ki očuvajo vsak narod pred gospodarskim in kulturnim propadom. Mi ne poznamo imperialističnih teženj in radi tega so nam potrebne le šole, ki bodo usposabljale narod za složno in razumno delo za kuh turno in gospodarsko povzdigo našega naroda. Cilj nam bodi sistematično delo v povzdigo našega šolstva, vsestransko prizadevanje za odstranitev vseh škodljit vih pojavov, ki ovirajo pravilen razvoj naše prosvetne politike, ki bodi osnova za pravo gospodarsko konsolidacijo in čuvanje pridobljenih dobrin.
Ako hočemo doseči one uspehe, ki so potrebni za popolen napredek vseh Jugoslovanov, ki bodo dali vsakemu po: edinemu članu našega naroda ono intes lektualno stopnjo, ki mu je potrebna za popolno gospodarsko osamosvojitev, tes daj moramo imeti za to delo mir. Popos len mir v notranjosti države, kakor tudi svetoven mir je nujno potreben, da bo delo uspešno in sistematično. Tudi pris zadevanju za odstranitev vseh ovir pras vilnega in popolnega razvoja naših pris zadevanj na prosvetnem polju je potres ben mir v vsej državi. Niso nam pos trebne partizanske borbe, ni potrebna nesloga med brati in ne ščuvanja poedins cev, ki so le osebnega značaja. Skupni so naši interesi, skupno in složno bodi naše delo, da ohranimo vse one za ves narod prepotrebne in s težkimi borbami pris dobljene dobrine.
Medsebojna pravičnost naj zavlada v bodočnosti med nami. Spoštovati mos ramo medsebojno tradicijo in biti pras vični sodniki v medsebojnih nesoglasjih in popolna sloga bo kronala vsa naša pris zadevanja z gotovim uspehom.
Le eno vprašanje je, ki nam ne dos voljuje mirnega in nemotenega prizades vanja za napredek. Pravični so naši šols ski zakoni in vsem našim državljanom tuje narodnosti dovoljujejo lastne šole, a nad pol milijona naših bratov v Pris morju in Korotanu nima niti enega lasts nega doma. To je rana, ki nas boli in peče.
Ne bomo oznanjali sovraštva — pras vičnosti hočemo, iste pravičnosti, ki jo izkazujemo mi drugim. Pustite našemu narodu svoboden razmah in dajte možs nost pravične rešitve, ki je nujno pos trebna.
To je naš klic ob vstopu v petnajsto leto naše svobode, klic, ki prihaja iz srca vseh vzgojiteljev naroda, ki vsi želijo in delajo za povzdigo naroda in srečno bodočnost naše skupne domovine.
Učiteljska samopomoč v Ljubljani.
1. maja 1904. in izpis iz pravil. Koliko takih »poročil« je izšlo v tisku ne morem ugotoviti; v arhivu U. S. je poleg omenjenega poročila še eno tiskano poročilo za XIII. upravno dobo (1. julija 1911. do 30. junija 1912.).
Na odborovi seji dne 23. julija 1914. se je sklenilo, da se pravila v nekaterih točkah — v zapisniku ni navedeno v katerih — na prihodnjem občnem zboru spremene. Ta občni zbor naj bi se po sklepu ravno prej omenjene seje vršil dne 7. septembra 1914. v Pulju. V tem času je pa že divjala bojna vihra po naših krajih in ni bilo časa misliti na zborovanja. Predloge so sestavili na odborovi seji dne 15. avgusta 1920., katere je občni zbor v Mariboru, dne 27. avgusta 1920. tudi sprejel. (Glej II. Izvršene spremembe v pravilih v 15. številki »iUčit. tovariša«.)
Na občnem zboru v Mariboru, dne 27. avgusta 1920. je predlagal F. Skulj (Ljubljana); »Zainteresira naj se za U. S. vse uči--teljstvo, ker le miiozma da pravi -pomen in doseza uspeh; vodstvo U. S. naj poišče ža-
lil. PREDLOGI IN NASVETI ZA SPREMEMBO PRAVIL.
V naslednjem navajam predloge in nasvete, katere so sporočila učiteljska društva, jih člani U. S. poslali upravi ali predlagali na občnih zborih ali pa so jih odborniki na sejah sami sprožili in obravnavali. Izpustil sem važnejše predloge iz zadnjega časa, ker jih bom v prihodnjem članku v celoti priobčil.
Učiteljsko društvo za laški okraj je v 1. 1907. predlagalo: Društvo Jubilejska samopomoč naj natisne imenik vseh društvenikov, da bi s tem bolj vplivalo na učiteljstvo k pri-stopu«. Odbor je na seji 11. julija 1907. predlog sprejel in sklenil', da bo vsako drugo leto izdal letni obračun in imenik vseh članov. To se je vršilo že prej, ker hrani arhiv U. S. tiskano »Poročilo« društva Jubilejska samopomoč za V. društveno leto. To poročilo vsebuje sledeče odstavke: Društveni odbor, člani društva, -rekapitulacija, starost članov, -računski zaključek za dobo od 1. maja 1903. do
upnike v posameznih učiteljskih društvih«.
Ta sklep se je izvedel v 1. 1922. in v naslednjih letih. — Fr. Podobnik (Maribor) je nasvetovaJ »zvezo s pogrebnimi zavodi«. Predlog se zaradi velike razdalje mnogih članov od sedežev pogrebnih zavodov ni mogel uresničiti.
F. Skulj je predlagal na občnem zboru v Ljubljani, dne 28. decembra 1921.: »Odbor naj razmišlja o obveznosti vsega učiteljstva o U. S.« Za uresničenje tega res lepega predloga odbor ni imel potrebne moči.
Na odborovi seji dne 25. marca 1922. se je sestavil predlog za sprejem profesorjev, njih soprog in vdov, kakor ga je občni: zbor v Ptuju, dne 8. julija 1923. res odobril.
Še izza predvojnega časa je bilo več tovarišev iz bivše Štajerske včlanjenih v »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks.« Vsled novo nastalih oviir (državna meja, denarno poslovanje s tujino itd.) je bilo želeti, da bi prestopili ti člani v Učit. samopomoč v Ljubljani. Iv. Kocijančič se je 30. novembra 1922.
?ismeno obrnil do tedanjega poverjenika za ugoslavijo društva Selbsthilfe Martina Vo-denilka, nadučitelja v Mariboru. Nasvetoval mu je, da bi skupno poiskala način, po katerem bi člani Selbsthilfe iz Jugoslavije prestopili brez kakih doplačil v U. S. Omenjeni poverjenik se nii odzval temu vabilu. V smislu gornjega poročila je na občnem zboru v Krškem, dne 9. julija 1924. želel pojasnila član Fr. Vadnal (Dobova).
Iv. Kocijančič je predlagal na odborovi seji dne 22. februarja 1924.: »naj bi se obresti od rezervnega fonda razdelile ob koncu leta v enakih delih dedičem v tem letu umrlih članov.« O tem predlogu se bo še govorilo.
R. Grum (Ljubljana) je predlagal na občnem zboru v Krškem, dne 9. julija 1924.: »Vsak član UJU naj bi bil tudi član U. S., ravno tako tudi družinski člani. U. S. naj se reorganizira in povzame iz Fr. Skuljevega osnutka ustanove »Suus« sprejemljive dodatke in popravke.« Gospodarski odsek UJU je k temu še pristavil, da »naj skuša U. S. prikrojiti pravila tako, da bi člani dobivali denarne podpore v bolezni.«
Za odborovo sejo dne 22. novembra 1924. je sestavil Iv. Kocijančič osnutek vprašanj za A.) Podpore v bolezni (14 točk), B.) Druge spremembe pravil (2 točki). Ta vprašanja so dobili vsi s pismenim vabilom k sestanku članov U. S. za 19. december 1924. povabljeni člani.
Na sestanku so se sestavili sledeči predlogi: 1. Za denarne podpore bolnim članom naj se osnuje novo društvo. 2. Zvišanje članskih prispevkov in s tem posmrtnine. (Glej II. Izvršene spremembe.) 3. Olajšava za zdravniški certifikat (zahteva se ga samo v dvomljivih slučajih). Govorilo se je še o drugih spremembah, katere pa od večine niso bile sprejete. V. Gregorič (Ljubljana): »V U. S. se sprejme vsak priglašenec in naj je zdrav ali bolan, mlad ali star, odrede naj se posmrtnine še za družinske člane.« Iv. Dimnik: »Starostna meja za sprejem od 45 let naj se dvigne.« I. Waschte (Ljubljana): »Članske prispevke naj pobira in nakazuje 2a vse člane U. S. na šoli šolski upravitelj.«
Na občnem zboru U. S. v Ljubljani, dne 1. februarja 1925. je predlagal Fr. Marolt (Ljubljana): »V »Učit. tovarišu« naj uprava od časa do časa priobčuje vesti o U. S. n. pr. šteVilo članov, znesek za posmrtnino, imena umrlih članov, kolik je prirastek in druga za člane važna poročila.« Te vesti prinaša »Učiteljski tovariš« o priliki razpošiljanja položnic.
Nekateri izstopivši člani so zahtevali ob'1 izstopu, da naj se jim povrnejo vplačani zneski. Ker teh U. S. nima — saj jih je s posmrt-ninami nakazala dedičem umrlih članov —, je odbor sklenil na seji dne 13. oktobra 1925., da se vplačanih sprejemnih pristojbin ali drugih vplačil sploh ne nakazuje, ker pravila o tem nikjer ne govore. — Na ti seji se je tudi določil čas, kdaj postane priglašenec pravi član U. S. s sledečim sklepom: »Pravi član postane priglašenec takrat, ko je sprejet v odborovi seji, je že vplačal sprejemne pristojbine, je vpisan v člansko knjigo (evidenčni list) in je prejel od uprave sprejemni list (zadružno knjižico). Ko so spolnjeni vsi ti pogoji, morejo zahtevati dediči njim pripadajoče posmrtnine.
Prav pogosto se je govorilo o odpravi zdravniškega spričevala (certifikata), ki je bil stoj čas za sprejem obvezen za vse pri-glašence. Tovarišem in tovarišicam, ki so po 20 ali še več kilometrov oddaljeni od zdravnikovega bivališča, je napravljalo to precejšnje stroške. Nesmiselno je zahtevati od popolnoma zdravega priglašenca, ki redno vrši svoje službene dolžnosti, še pisano potrdilo od zdravnika. Razpravljalo se je o tem vprašanju na občnem zboru v Ptuju, dne 8. julija 1923., na članskem sestanku v Ljubljani, dne 19. decembra 1924. in na odborovih sejah: 25. marca 1922., 20. junija 1923. ter končno 14. julija 1926., ko se je zadnjikrat dopolnjeval ta odstavek v pravilih U. S. Določba se glasi: »Zdravniški certifikat (potrdilo o prijavnici) se zahteva od vseh tistih priglašencev, katerih zdravstvenega stanja ne -pozna kak -odbornik, -ne -potrdi odboru znani, stalni zaupnik v okraju ali pa šolski upra-
vitelj, da so zdravi. Zaupnikovo ime se vpiše v prijavnico.«
Razne načrte o podporah v bolezni ali za osnovanje posebnega bolniškega fonda se je obravnavalo na več sejah (6. aprila 1927., 24. junija 1927., 23. septembra 1927., 20. novembra 1927. in 22. decembra 1927.). Od odbora so šli trije odborniki v zdravilišče Golnik na Gorenjskem, kjer jim je šef-zdravnik dr. Neubauer obrazložil svoj načrt o bolniškem fondu. Od! odbora sestavljene in priporočene predloge je občni zbor v Ljubljani, dne 28. decembra 1927. zavrnil.
O tem vprašanju je Iv. Kocijančič pisal v »Učit. tovarišu« od 12. jan. 1928. in pozival člane U. S. kot vse druge tovariše (-ice), ki se zanimajo za to stran učiteljske nepre-skrbljenosti, da naj razmišljajo o tem in se zglasijo z načrti. Uprava U. S. do danes še ni prejela kakega načrta, uredništvo »Uč. tovariša« najbrže tudi ne. Za poverjeništvo UJU v Ljubljani je Iv. Kocijančič sestavil podroben načrt o podpornem skladu z več možnimi spremembami. Ta načrt je poverjeništvo UJU kot okrožnico razposlalo v 1. 1929. vsem učitelj, društvom v dravski banovini.
Od 1. septembra 1924. do 31. avgusta 1925. je odbor sprejemal za člane priglašence v neomejeni starosti. Nekateri počasneži se še niso zglasili do tega termina in prosili za sprejem v U. S. že po 1. septembru 1925. Društveni odbor je na seji.od 14. julija 1926. sklenil, da jih izjemoma še priporoča občnemu zboru v Celju, dne 18. julija 1926., da jih sprejme v U. S., kar je ta tudi storil.
Fr. Podobnik (Maribor) je 1. julija 1926. priporočal odboru: 1. »da naj postopa ob sprejemu novih članov kar najrigorozneje, na tuberkulozi oboleli naj se v vsakem slučaju odklonijo. 2. »Uč. tovariš« naj priobči imenik članov iz 1. 1898.« Društveni upravnik Iv. Kocijančič je sestavil imenik iz 1. 1898. in 1899., katerega je priobčil Učit. tovariš.
Predlog P. Flereta (Beograd), »da bi se član lahko vpisal v U. S. z dvojnim ali večkratnim vplačilom v korist dedičev,« na odborovi seji 14. julija 1926. ni dobil večine.
Na občnem zboru v Celju, dne 18. julija 1925. so predlagali: Iv. Šmajdek (Št. Vid): »Društveni rezervni zaklad naj se delno uporablja za razbremenitev starejših članov.« (Na občnem zboru 1. 1927. ni bil več tega mnenja.) A. Koprive (Ščavnica): »Iz rezervnega zaklada naj dobivajo člani denarne podpore.« Večina zborujočih članov ni soglašala s tema predlogoma.
V 1. 1926. in 1927. so se predelavala pravila po odboru in sicer po načrtu in nasvetih, ki; jih je podal dr. Andrej Kuhar, notar v Ljubljani. Skoro vse predloge je pa občni zbor v Ljubljani, dne 28. decembra 1927. zavrnil z večino glasov.
Zamudniki s plačili članskih prispevkov, zlasti še izključeni in izstopivši člani so na-pravljali društvu, oziroma njegovemu rezervnemu zakladu veliko gmotno škodo. Neporavnani zneski od teh bivših članov so rasli od leta do leta; znašali so samo v 1.1926. znesek 4.527 Din. Odbor je na upravnikov predlog na svoji seji dne 13. februarja 1927. sklenil: »Zaostanki se bodo odslej naprej iz-tirjavali strogo po § 9. društv. pravil (danes po § 6. zadr. pravil), od izstopivših in izključenih članov v skrajnem slučaju po odvetniku.« Uprava, ki redno izplačuje posmrtnine, sme zahtevati od članov, da bodo i oni redni z vplačili.
Na občnem zboru U. S. v Ljubljani, dne 28. decembra 1927. je predlagal Fr. Skulj: »da bi se člani, ki so 30 let v U. S., oprostili na-daljnega plačevanja članskih prispevkov«; Fr. Srebrenič (Ljubljana): »da bi se uvedla za izplačevanje posmrtnin pri novih članih karenčna (čakalna) doba«. Umestna predloga nista dobila večine.
O »Otroški samopomoči««, katero se je prvotno mislilo priključiti U. S., je odbor razpravljal v 1. 1925. in 1926. Iv. Kocijančič je v »Učit. tovarišu« v 26. in 27. štev. iz 1. 1926. priobčil osnutek za tako ustanovo. Na občnem zboru v Celju, dne 18. julija 1926. je bil sprejet Iv. Kocijančičev predlog: »Osnuje naj se za učiteljske otroke novo podporno društvo.« Po občnem zboru so tovariši iz Celja Skušali uresničiti ta predlog, pa se niso -mogli zediniti za pravo obliko. Vrnili so gradivo v Ljubljano, kjer je počivalo nekaj let. Za po* krajinsko skupščino UJU v Novem mestu — v juliju 1930. — je Iv. Kocijančič predlagal: »Osnuje naj se v okrilju poverjeniStva UJU poseben odsek, ki bo poklical v življenje to »samopomoč«.« Pred'tem je predlagatelj priobčil v »Učit. tovarišu« — 43. in 44. štev. iz 1. 1930. — dva načrta za osnovo »Otroške samopomoči«. Predlog je bil na pokrajinski skupščini v Novem mestu sprejet, člani za odsek izvoljeni. Na 10 sejah — od oktobra do decembra 1. 1930. — je odsek sestavil pravila in s tem delo dovršil. Pravila društva »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in Učiteljic« je politična oblast dne 8. aprila 1931. potrdila, dne 17. maja 1931. se je vršil ustanovni občni zbor v Ljubljani, s 1. junijem 1931. je društvo pričelo poslovati. V 1. 1932: se je društvo spremenilo v zadrugo. ■Posluje -prav dobro v korist učiteljskim družinam.
Predlog, »da bi U. S. izdajala tiskan imenik članov«, sta poslala «pravi R. Smolik (Novo mesto) in Sr. Borštnik (Novo mesto), na občnem zboru v Ljubljani, dne.29. junija 1931. je to predlagal Fr. Srebrenič (Ljubljana). Iv. Kocijančič je nameraval za 30-letnico U. S. (1. 1929.) prirediti brošuro o U. S. z imenikom vseh članov. Odbor je sklenil, da se poročilo, namenjeno za brošuro, natisne v »Učit. tovarišu«, katerega naj se pošlje tudi onim članom, ki ga sicer ne dobivajo. Res je priobčil Iv. Kocijančič poročilo o U. S. v »Učit. tovarišu« od 10. julija 1929.
Na upravo U. S. so prihajali še razni predlogi, ki jih je društveni odbor obravnaval na svojih sejah in največkrat vsled veljavnih pravil moral odkloniti. Ti so: Prošnje članov U.S. za denarne podpore (18./5. 1925., 28./9. 1927., 26./6. 1930.), prošnje za sprejem v U. S. soprogov - neučiteljev, hčera in staršev - neučiteljev, soprog - žena članov U. S., ki so nad 45 let stare itd. Pač pa se je ugodilo prošnjikom - članom, ki služijo vojaško ka-drsko leto, da poravnajo članske prispevke za čas vojaške dobe še le takrat, ko so zopet v učiteljski službi.
Učit. samopomoč je poslala v gospodarski svet JUU - sekcija Ljubljana svojega zastopnika, ki ima nalogo v okviru naših pravil delati za dobrobit vsega učiteljstva.
Pravila U. S. so od 1. 1920. prikrojena za vso Jugoslavijo. Uporaba je kaj kmalu pokazala precejšnje hibe tako obširnega okoliša. Administrativna preglednost za vso državo bi bila zelo težka, če ne sploh nemogoča (smrti, preselitve, izstopi itd.), iztirjava-nje vplačil o pravem času večkrat brezuspešno, vsled tega izplačevanje posmrtnin — glavni namen U. S. — neredno. Podpisani sem vedno zastopal mnenje, ki je našlo verne somišljenike in posnemovalce, da naj vsaka banovina — večja administrativna enota — osnuje svoje podporno društvo ali zadrugo
U. S. Napisal sem tri članke v Narodno Pro-sveto (štev. 96., 97. in 99. iz 1. 1926.) o bistvu »samopomoči« z nasveti, kako naj si ustanove take organizacije. Kakor slišim, posluje že nekaj »samopomoči«.
Po 33-letnem in uspešnem delu je društvo U. S. vsled zahtev § 76. uradniškega zakona likvidiralo, ustanovila se je Učit. samopomoč, reg. zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Poslovati je pričela s 1. januarjem 1932.
Na seji načelstva dne 4. marca 1932. je vložil podpredsednik prof. A. Sič pismeni predlog, »da bi se obresti rezervnega zaklada porabljale v razbremenitev starejših članov.« — Na izrednem občnem zboru v Ljubljani, dne 6. marca 1932. je predlagala M. Polako-va (Ljubljana), »da naj bi člani še v življenju dobili po 25-letnem članstvu eno polovico za posmrtnino določenega zneska; po smrti članovi se izplača dedičem druga polovica.« (Oba predloga bosta v celoti priobčena v »Učit. tovarišu«.)
Občni zbor je z ozirom na predloga Siča in Polakove naročil načelstvu, da naj do prihodnjega občnega zbora sestavi primerne predloge za popravo in zboljšanje zadružnih pravil. Pri načelstvu U. S. se je osnoval poseben odsek, ki naj ugodno dovrši naročeno delo.
Krajše poročilo o zadrugi U. S. v Ljubljani prinaša »Prosveta«, priloga »Učit. tovarišu« od 10. novembra 1932. na straneh 35. in 36. Pri ti priliki omenim, da je v tem poročilu na 36. strani popraviti odstavek glede razdružitve, ki se pravilno glasi prav tako kot na 37. strani v poročilu za zadrugo »Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani«.
Iz tega poročila razbere lahko vsak sanj, kako mnogostransko je bilo delo v odboru in na občnih zborih, ki je stremelo vse le za tem: prirediti pravila tako, da bi imeli člani manjša bremena, uživali pa večje dobrine.
Iv. Kocijančič.
Andrej Rape 60-letnik.
(Jutro)
Banski šolski nadzornik tov. Andrej Rape je izpolnil 60. leto svojega delovnega življenja. Ob tej vesti bo marsikdo dvomil o nje resničnosti, a vendar je tako.
Rojen je bil 30. novembra 1872. v Rafol-žah pri Lukovici, kjer je preživel najlepšo dobo svojega detinstva in sprejemal prve nauke. V Ljubljani je vstopil v gimnazijo in nato na učiteljišče, kjer je maturiral 1. 1894. Prva leta svojega službovanja je prebil na Gorenjskem in že takoj pokazal svoj izredni literarni talent. Nešteta dela so mu odredila v mladinski literaturi častno mesto, a uveljavljal se je tudi kot pedagoški pisatelj in publicist v stanovskih listih.
Vse njegovo delo je bilo posvečeno šoli in narodni prosveti. »Šolski list«, »Četrta čitanka« in druge šolske knjige nam ga predstavljajo kot resnega in zmožnega šolskega delavca.
Njegova delavnost in požrtvovalnost v korist šole in narodne prosvete je bila priznana tudi od merodajne strani. Več let je bil sreski šolski nadzornik v Ljubljani in je dosegel 1. 1931. tudi čast banskega šolskega nadzornika.
Že kot sreski in še bolj pa kot banski šolski nadzornik je uporabljal vse svoje velike pedagoške zmožnosti v korist šole.
Mnogo zaslug si je pridobil tudi kot neumoren delavec pri Glasbeni matici, o čemer priča diploma častnega članstva.
Ob 60-letnici njegovega z velikimi uspehi ovenčanega življenja 'mu izrekamo najiskre-nejše čestitke, želeč mu še dolgo, dolgo življenje.
Problem zaposlitve učiteljskega naraščaja.
Dne 23. novembra 1932 so sklicali abi-turienti in abiturientke državnih in privatnih učiteljišč dravske banovine posvetovalni sestanek, ki se je vršil v sobi odsekov JUU v Ljubljani.
Sestanek, ki je potekel v najlepšem redu, sta obiskala prof. učiteljišča gg. Čopič in Jeglič. Informativno poročilo za JUU je podal tajnik sekcije tov. Jos. Kobal. Iz podanega poročila posnemamo:
V današnji vseobči brezposelnosti se vse premalo poudarja brezposelnost inteligence. Danes je v dravski banovini okrog 650 učiteljskih abiturientov, ki so brez sredstev prepuščeni samim sebi. Državna in zasebna učiteljišča v Ljubljani in Mariboru dajo vsako leto toliko absolventov, da s strahom gledamo v bodočnost. V zadnjih dveh letih je dovršilo učiteljišče okoli 650 mladih fantov in deklet, ki so vsi polni idealov in življenjske sile in ki bi hoteli koristiti svojemu narodu. Z letošnjim letom se bo to število še povečalo za najmanj 350 ljudi, ki bodo prav tako in s še večjim strahom zrli v temno bodočnost.
Skupno jih bo torej že blizu tisoč.
Vsi ti mladi fantje in dekleta so se re-krutirali iz meščanskih, delavskih in kmet-skih slojev, ki najbolj občutijo današnjo motečo krizo. Da je njihovo življenje vse prej ko znosno, si lahko vsakdo sam misli. Dokler so obiskovali šolo, so jih starši podpirali v nadi, da bodo kmalu prišli "do svojega kruha. Sledilo je pa bridko razočaranje. Minili so meseci, minila so leta. ti mladi inte-ligenti pa še vedno tavajo brez službe in vsakršnih sredstev. Škoda je mladih moči in in velikega idealizma, ki začenja ginevati v brezdelju. Navzlic temu pa so ti ljudje še vedno idealni, morda še preveč, in pričakujejo, da se bodo današnje težke razmere kmalu spremenile.
Izgledi za službo so minimalni, skoraj jih ni. Zaradi tega so sklicali abiturienti ljubljanskega učiteljišča
informativni sestanek, ki so se ga poleg cca 120 abiturientov in abiturientk drž. učiteljišča iz leta 1931. in 1932. udeležile tudi tova-rišice zasebnega učiteljišča in delegat mariborskih tovarišev. Sestanek sta posetila tudi dva gg. profesorja ljubljanskega učiteljišča in delegat JUU. Razpravljali so o mnogih perečih vprašanjih, kako bi se dal izboljšati njihov položaj in sicer: o nastavitvah primorskih učiteljev, ki v zadnjem času prihajajo k nam; o učiteljicah, ki so poročene z dobro situiranimi neučitelji; o učiteljih (-icah), ki imajo že polna službena leta, in o stališču JUU do njih in obratno, nakar so bili na dnevnem redu še predlogi in resolucije.
Stališče,
ki so ga zavzeli udeleženci tega informativnega sestanka, je naslednje:
Abiturienti uvidevajo težavni položaj slovenskih učiteljev v Italiji, zaradi katerega prihajajo sem, vendar pa so mnenja in prosijo, da ne bodo protežirani, temveč da se nameščajo v nekem znosnem razmerju s tukajšnjimi abiturienti. Ni pa s tem rečeno, da abiturienti pozabljajo na dele naše domovine, ki ječe pod tujim jarmom. Vedno jim bo pred očmi naš Trst, naša Reka in Gorica in naša kršna Istra. V šoli bodo vzgajali mladino v tem duhu, da tudi ona ne bo pozabila naše skeleče rane. Kakor Primorja tudi Koroške ne bomo pozabili, ker je del našega narodnega telesa.
Skrajno nesocialno je, da učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi neučitelji, vrše službo, njihovi možje pa zavzemajo ugledna in dobro plačana mesta. To je v nebo vpijoča krivica, ki abituriente boli in ki jo zlasti močno občutijo. Zato naj take učiteljice same opuste službo, ali pa naj jih država reducira, na njihova mesta pa naj se nameste mlade moči; s tem država ne bi trpela izgube, temveč bi imela celo dobiček. Če bosta naša prošnja in naš poziv ostala klic vpijočega v puščavi, bomo zbrali konkretne primere in jih objavili.
Učitelji (-ice), ki imajo že polna službena leta. naj izprevidijo današnji položaj in naj sami zaprosijo za upokojitev, da narede mesta mladim, ker ne izgube pri svojih prejemkih prav ničesar.
Abiturienti so prosili JUU, naj priredi zanje nekaj praktičnih tečajev, kjer bi se izDopolnjevali v onem, kar od njih življenje zahteva. Prosili so nadalje organizacijo, naj službeno zastopa njihove interese.
Navzoči so sprejeli naslednje predloge: a) naj se osnuje borza dela za učiteljske abituriente; b) naj se v zimskem času osnujejo razni praktični tečaji, kakor zadružni, za obrtno nadaljevalno šolstvo, za rokotvorni pouk, za gospodinjske nadaljevalne šole itd.; c) abiturijenti nameravajo prirediti akademijo, da pokažejo javnosti kaj zmorejo, in da s tem pomagajo najrevnejšim tovarišem in tovarišicam.
Sprejete in odposlane so bile naslednje resolucije:
Sekciji JUU za dravsko banovino.
Sekcija JUU za dravsko banovino naj intervenira pr: prosvetnem ministru in pri banu dravske banovine, da dobe brezposelni abiturienti in abiturientke državnih in zasebnih šol v Ljubljani in Mariboru čim prej službena mesta bodisi kot pripravniki, bodisi kot dnevničarji, ker je njihov gmotni položaj nevzdržen. Prosimo, da nas organizacija sprejme kot izredne člane in dovoli našemu zastopniku mesto v odboru, odnosno da nas organizira pod svojim okriljem. Prosimo sekcijo, da osnuje v zimskem času različne strokovne tečaje, in sicer: zadružni, za obrtno nadaljevalno šolstvo, za rokotvorni pouk, za gospodinjske nadaljevalne šole. Sekcija naj nam dovoli vsaj nekaj brezplačnih izvodov »Učiteljskega tovariša« in »Popotnika«. Organizacija naj intervenira na pristojnih mestih, da se primorski učitelji ne protežirajo na naš račun.
Gospodu ministru prosvete v Beogradu.
Zastopniki in zastopnice brezposelnih abiturientov državnih in zasebnih učiteljskih šol v Mariboru in Ljubljani iz leta 1931./32. pošiljajo s svojega informativnega sestanka, ki se je vršil v Ljubljani dne 23. nov. 1932. v prisotnosti delegata sekcije JUU za dravsko banovno, naslednjo prošnjo: Naš položaj je sila težak, ker smo povečini izšli iz slabše situiranih slojev in nas starši ne morejo več preživljati, zato najvljudneje prosimo, da nam na kakršenkoli način pomagate.
f Ivan Kocmut.
Hladen jesenski dan je objel umirajočo naravo. Nebo je razgrnilo sive oblake, iz njih je padala rahla, drobna prhalica in človek je imel občutek, da nebo žaluje.
Tam na prijaznem Ostrovcu pri Sv. Urbanu, odkoder Ti zazre oko vso lepoto čarobnih slovenjegoriških hribov, se zbirajo ob lični hišici ljudje. Domačini so, še več pa tujcev. Prihajajo prijatelji, znanci in tovariši, da spremijo na zadnji poti svojega tovariša, veterana. Pevci zapojo, Sokolska godba udari otožne akorde koračnice - žalostinke. Sprevod se pomika proti cerkvi, nato zopet na pokopališče. Krsto položijo v grob, otroci, sorodniki, ljudstvo in tovariši zaplakajo, solze jim zalijejo oči. Tovariš se poslavlja. Zadnji Zdravo! Na svidenje, dragi Ivan.
Rodil se je Ivan Kocmut 6. junija 1848. 1. pri Sv. Urbanu. V Mariboru je posečal realko, nato preparandijo, ki je imela takrat dva letnika. Ker je bil po dovršenih študijah še premlad, ni dobil službe. Zato je prevzel pri nekem grofu na Madžarskem mesto vzgojitelja. Dne 1. nov. 1867. 1. pa so ga namestili prvič pri Sv. Trojici v Slov. goricah, — toda brez plače. Opravljati je moral službo organista in njegov edini dohodek je bila »zbir-ca« od hiše do hiše. L. 1868. je dobil učiteljsko službo v Hočah, po dveh letih pa v svojem rojstnem kraju. Odtod so ga premestili
v Ribnico na Pohorju, kjer je našel blago družico, ki že dolgo let počiva. Čez 2 leti je nastopil mesto pri Sv. Martinu ob Paki, odkoder se je vrnil 1. 1879. zopet v svoj rojstni kraj kot učitelj, katero službo je opravljal 33 let. Skupno je služboval 45 let.
Z Ivanom Kocmutom lega v grob učitelj, ki je bil osebno priča križevemu potu, ki ga je moral prehoditi naš stan, dokler ni dosegel napredka, ugleda in svobode, ki mu gre.' Sam je nosil in delil s tovariši trpljenje, ki so ga učitelju nalagali takratni časi. In če pomislimo, da mu je žena podarila 13 otrok, od katerih sta 2 padla v svetovni vojni, moramo občudovati žilavost, s katero je znal pokojnik kljubovati in prenašati pezo življenja. Vkljub vsemu je ostal vedno dobrodušen in ni kazal nikoli nevolje. Kot šolski upravitelj je bil plemenit in iskren tovariš svojemu učiteljstvu, poudarjajoč vedno važnost stanovske zavesti in organizacije učiteljskega stanu.
V prostem času se je izživel v glasbi, kajti ves čas je bil pevovodja in organist. Marsikatera cerkvena pesem je bila njegova, ki je ugajala vsled narodnih motivov. Za vesele urice pa je uglasbil svojim vrlim pevcem tudi kako veselo in zbadljivo. Škoda le, da se je večina teh del izgubila.
Zadnja leta je preživel pokojnik na Ostrovcu v svoji prijazni hišici, kjer je 22. oktobra v 85. letu starosti zaspal za vedno.
Dragi tovariš! Jesensko cvetje Ti krije gomilo. V domači zemlji, ki si jo ljubil s to-
likim zanosom, počivaj mirno ter se odpočij in oddahni, kajti življenje Ti je nudilo kupo mučen štva, ki si jo moral izpiti do dna pri izvrševanju svojega vzvišenega poklica.
Šetinčov Frence:
Spominska črtica.
Ko sem svojčas služboval na Ponikvi, seznanil sem se z upokojenim nadučiteljem Kraner-jem, ki je poučeval mladino v zadnjih letih v Slomškovi domačiji in tukaj umrl 1. 1884. Zvesto je izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti, poleg tega pa se je rad bavil tudi z godbo in s slikanjem. Ob 70-letnici Slomškove smrti naj sledi tu pismo, ki ga je prejel od škofa-pedagoga. Glasi se:
Častiti gosp. Kraner!
Lepa podoba »Vstajenje Zveličarjevo«, ktero ste mi s pismom 8. t. m. za pisanko poslali, me je tembolj razveselila, ker Vas do sedaj še nisem poznal kot tako izvrstnega risarja. Sprejmite mojo zahvalo za ta lepi spornim, dokler bom imel priliko Vas tudi s čim razveseliti.
Pozdravim Vas in Vašo družino, kakor tudi vse pridne učence na Ponikvi in sem
Vam srčno udani
Anton Slomšek, s. r.
Maribor, 15. aprila 1860.
Prepričani smo, gospod minister, da boste imeli popolno razumevanje za naše težje.
Tistim, ki se jih tiče!
Apeliramo na. vse učitelje in učiteljice, ki imajo polna službena leta, in pa na učiteljice, ki ste poročene z dobro situiranimi neučitelji, da u vidite naš težak položaj in se nam prostovoljno umaknete. Apeliramo na vaš socialni čut in na vašo resnično stanovsko zavest. Upamo, da ne bo naš klic zadel na gluha ušesa.
Zvezi slušateljev Aleksandrove univerze.
Zastopniki in zastopnice brezposelnih abiturientov državnih in zasebnih učiteljskih šol v Ljubljani in Mariboru, zbrani na informativnem sestanku ob prisotnosti delegata JUU, javno protestiramo proti izpadom akademske omladine na račun abiturientov državnih učiteljskih šol, ki študirajo na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Prepričani smo, da večina akademske omladine obsoja resolucijo, ki je bila izdana v soboto 19. t. m. na svobodnih akademskih tleh.
Brezposelni učiteljski abiturienti.
Opomba sekcije: Da se izognemo vsakemu napačnemu tolmačenju, pripominjamo, da je zastopnik sekcije na tem sestanku točno pojasnil položaj primorskega učitelj stva in delovanje organizacije v tem vprašanju.
M. Zor:
Gospodarska znanja — nov učni predmet v narodni šoli.
Novi zakon o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. leta nam je v čl. 42. prinesel med ostalimi učnimi predmeti povsem nov predmet: praktična gospodarska znanja in vednosti z ozirom na potrebe kraja, posebej pa še gospodarstvo oziroma gospodinjstvo. Sprva smo si belili glave, kaj spada pod eno, kaj pod drugo in šele izdani začasni učni načrt višje narodne šole je prinesel širšemu krogu jasnosti. Gospodarsko znanje je učni predmet le v deških, gospodinjstvo pa le v dekliških šolah. V mešanih šolah bodo morali pač otroke ločiti po spolu in poučevati vsake posebej, kakor smo to delali že sedaj pri telovadbi in ročnih delih.
Ker so učni načrti za osnovno šolo tudi pred uvedbo in so že več ali manj, vsaj v projektu, znani, se mi ne zdi odveč, ako se v splošno informacijo o novih predmetih nekoliko pomenimo
So ti predmeti potrebni ali ne, ali spadajo v narodno šolo ah ne in ali je predpisana snov iz teh predmetov preobširna ali premajhna — so vprašanja, katerih se ne bom dotikal, ker se ne čutim za 10 zmožnega niti poklicanega. Moje mnenje je tako: učni načrti so tukaj, novi predmeti so uvedeni — poizkusimo jih najprvo in potem šele izre-cimo svojo sodbo. Le na podlagi vsestranskih in temeljitih izkušenj bomo to mogli storiti in upamo, da bo sodba vsekakor ugodno izpadla.
Gospodinjstvo in en del gospodarskih znanj je bilo pod skupnim nazivom: »Kmetijski pouk (v šolah na kmetih)« uvedeno že z začasnim učnim programom iz 1. 1927. Iz tega načrta pa nam ni bilo jasno, kaj naj mesto tega poučujejo v mestnih šolah, oziroma kje naj v podeželskih šolah vzamejo ure za ta pouk. Navadno se je ta predmet poučeval med prirodopisnimi urami.
Kaj pravzaprav razumemo pod nazivom: praktična gospodarska znanja. Učni načrt pravi: »Pod tem novim učnim predmetom se morajo razumeti različne stvari: na deželi pomeni to poglavitno kmetijstvo v raznih oblikah po krajevnih potrebah, po mestih pa trgovsko-obrtna znanja in vednosti t. j. glavne elemente za razumevanje trgovsko-obrtnih
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne 1

poslov«. Ker pa so gotova trgovska in obrtna znanja potrebna tudi deci na podeželskih šolah, se naj poučujejo te stvari ob slabem vremenu tudi tam.
O vzroku uvedbe tega. predmeta, in gotovo velja to tudi za gospodinjstvo pri deklicah, pravi načrt v svojem uvodu prav lepo:
»Tak predmet se ne nahaja v nobenem učnem načrtu osnovnih šol v zapadnih državah; to je sploh novost za osnovno (vzgojno) šolo. Njegovo uvedbo v učni načrt je povzročila močna življenjska potreba, ker dosedanja šola ni dajala dovolj praktičnega za življenje: narodna šola je bila bolj ideološka ustanova brez velike realne podlage. Pritegnitev šole k praktičnemu življenju se je smatrala skoro za izvestno prozaičnost, ki se ne spodobi taki ustanovi. Danes se ne sme več tako misliti, to tem manj, ker se nahaja naš združeni narod v družbi velikih in kulturnih narodov, katerih gospodarska znanja in vednosti moramo s pospešenimi koraki dohiteti, da jim bomo ravnopravni tovariši v človeški družbi in mednarodni edinici ter v mednarodnem tekmovanju. Ono, kar je bilo pri njih izvršeno s počasnim in nalahnim procesom evolucije v toku vekov, moramo mi razviti hoto-ma in zavestno, če hočemo vzdržati v tekmi, ki se nam je šiloma vrinila. Močno razviti svetovni promet, mnogostransko razvita svetovna trgovina ter industrija, potreba, da se razdelitev gospodarskih dobrin uredi z mednarodnim izmenjavanjem in prometom, zahteva imperativno, da naš narod ekonomsko napreduje močneje in hitreje, da bo mogel vzdržati v mednarodni tekmi. Šola mora pomagati z vso energijo narodu, da bo dosegel z večjo intenziteto v proizvodnji maksimum uspeha v vseh gospodarskih panogah. Ker je naša zemlja v prvi vrsti poljedelska, je vsakogar dolžnost, pomagati našemu kmetu, da postane napreden in zaveden poljedelec, živinorejec, sadjar, vinogradnik, čebelar, vrtnar, gozdar itd. — vse po prilikah njegove ožje domovine. Z dosego večjih dohodkov s svojega posestva bo našemu kmetu omogočeno boljše in civiliziranejše življenje, katerega mu, to lahko priznamo, še vedno primanjkuje. Vsled tega mora nuditi šola več praktičnosti, aktivnosti in produktivnosti. Kmetijstvo se mora učiti na praktični podlagi. Šolski vrt, čebelnjak, sadovnjak in gozdna drevesnica morajo postati na vasi ugledne agronomske postaje.«
S temi besedami nam učni načrt dovoljno ■obrazloži važnost novega predmeta. Tej važnosti primerne so mu tudi odmerjene učne ure. V III. in IV. razredu osnovne šole po dve uri tedensko, v višji narodni šoli pa v vseh štirih razredih po tri tedenske učne ure. Ker število skupnih učnih ur ni zvišano, je čas za druge predmete, posebno za učni jezik in računstvo okrnjen. To pa samo na videz, kajti mnogo, kar se je do sedaj poučevalo pri jezikovnem pouku in pri računstvu, odDade na novi predmet, n. pr. uporabno spisje, trgovsko računstvo itd.
Učni načrt loči trgovsko-obrtna gospodarska znanja, zato je tudi predpisana učna snov za mesta ter industrijske kraje drugačna nego za deželo. Nekaj pa je vendarle skupnega, to kar morata obe plasti našega prebivalstva vedeti. Kar je skupnega, predpisuje načrt za III. razred osnovne ter za I. in I'I. razred višje narodne šole, v IV. razredu osnovne in v III. ter IV. razredu višje narodne šole pa je ločitev po strokah že strožje izvedena.
Osnovna šola mora podati osnovne pojme iz gospodarstva in praktičnih življenjskih vednosti, višja narodna šola pa se bolj poglobi v posamezne kraju primerne panoge ter poda precej vsestransko znanje iz gospodarstva.
S tem poukom pridobi učenec osnovne šole mnogo za življenje. Nauči se uporabljati pošto, telegraf in telefon, spozna namen poštne in taksne znamke, prejme navodilo za gospodarsko izrabo prometnih sredstev.
Učenci po mestih spoznajo korist ;n pomen trgovine in obrti, stopnjo strokovne izobrazbe od početka do samostojnosti, dalje spoznajo razne vrste trgovine in obrti ter industrije. Objasni se jim marsikaj iz narodnega gospodarstva n. pr. o hranilnicah, agen-turah, o borzi, o zavarovanju, o tujskem prometu, dalje o denarnih tečajih, davkih, carini, monopolih itd. Vse to seveda le na praktični podlagi in le v osnovnih pojmih.
Učenci po deželi pa spoznavajo razne kmetijske panoge in njih pomen za pridobivanje življenjskih dobrin.
Višja narodna šola se pa že temeljiteje spušča v gospodarsko prakso.
Za obrtništvo in trgovstvo vežba učence v trgovskem in obrtnem spisju, v občevanju z oblastmi, v spoznavanju raznih zakonov in odredb, v kalkulaciji, knjigovodstvu, razdelitvi dela itd. Pri narodnem gospodarstvu spoznavajo učenci pomen bank in drugih denarnih zavodov, posebno narodne banke, bistvo denarja in njegovih nadomestil, važnost posameznih panog za državo in narod itd.
Otroci z dežele pa dobe podlago za umno kmetijstvo pri temeljiti obdelavi snovi, razdeljene na posamezne mesece, kakor se pač vrši delo zunaj na posestvu. Vsa kmetiško -gospodarska predavanja se morajo vršiti večinoma zunaj na polju, v sadovnjaku, v gospodarskih poslopjih, ker je prav lahko razumljivo, da se morejo le tam z uspehom vršiti.
Kakor je za dečke potrebna temeljitejša priprava za gospodarsko življenje, tako je za deklice potrebna boljša priprava za njihov najvažnejši in osnovni poklic, za gospodinjstvo. Zato je vzporedno z gospodarstvom za dečke predpisano gospodinjstvo za deklice.
Ze v osnovni šoli morajo prejeti osnovne nauke o gospodinjskem delu. Stanovanje, njega oprema in snaženje, kuhinja s posodami1 in pripravami, pogrinjanje mize za kosilo, posteljnina, mrčes, red v hiši in po dvo-
rišču, obleka in perilo, vse to mora zanimati že učenko III. razreda. V IV. razredu se temu priključi še kurivo, razne vrste hrana za zdrave, za bolne in za otroke, konzerviranje ze-lenjadi in sadja, uporaba mleka, ureditev vrta i. dr.
Višja narodna šola pa se oprime gospodinjstva bolj sistematično in na širši podlagi. Učenkam podaja precej znanja o hrani, o hranilni vrednosti posameznih pridelkov, o začimbah ter dišavnicah itd. Žita za krušno moko in mesitev ter peka kruha, pomen kvasa, kuhanje enostavnih jedil, pripravljanje slaščic — vse to spada sem.
Domače knjigovodstvo, inventar pohištva in perila, prva pomoč ob nezgodah, borba proti nalezljivim boleznim, dolžnosti mlajših do starejših, delo, odmor in igra, svečani dnevi v družini in kaj vem, kaj še vse spada v področje gospodinje in v pouk o gospodinjstvu.
Prvi hip se nam čudno zdi o vsem govoriti v šoli sploh. Ako pa pomislimo, kako je to potrebno za življenje, se ne bomo več čudili' uvedbi teh predmetov v šolo. Kje je otrok dobival potrebna navodila za življenje? Doma od očeta in matere? Nekoliko, da, toda le mimogrede, napol izsiljeno od njih. Življenjski koraki šoli odraslega otroka so bili doslej
vedno tavajoči, nesigurni, bojazljivi in to rav no vsled nevednosti in nepoznanja življenja. Otrok je hodil osem let v šolo, osem let se je učil — in kaj ima po dovršeni šoli od tega. Čitanja in pisanja je zmožen, tudi računati zna, pozna zemljepis in zgodovino, spoznava nekaj živali in rastlin, si zna razložiti nekatere prirodne pojave, zapisati zna celo posamezne črke lepo kaligrafično, kako se pa kruh služi, kako se pride v življenju do uspeha, tega pa ne zna, o tem ni slišal nikoli v šoli. —: Osem zamujenih let! Z učenjem mora pričeti znova, s težkim in mukepolnim učenjem, v katerem se vrste razočaranja in težke izkn-šnje, ki stanejo zdravja in denarja in časa. Časa, katerega je že bilo toliko zamujenega.
Otroci, ki bodo zapustili novo narodno šolo, bodo mnogo bolj usposobljeni za življenjsko borbo. Oni bodo znali pograbiti za priliko, koderkoli se jim bo nudila in znali bodo tudi priliko poiskati. V življenju bodo napredovali, kajti osem let šolanja jim je poleg ostalega podalo tudi osnovne pojme življenja in borbe za obstanek in napredek.
Zato se moramo novovpeljanih predmetov oprijeti z ljubeznijo, da pridemo končno do dobrih rezultatov in da se končno vel javno lahko odločimo, kaj spada v naiodno šolo in kaj ne.
SploSne vesti.
—	Važen sestanek. Pretekli teden se je vršil pri kmetijskem oddelku kralj, banske uprave pod predsedstvom načelnika kmetijskega oddelka gosp. ing. J. Zidanška, ob navzočnosti g. kmet. svet. Trampuša, g. šolskega svet. Krošla in ostalih gg. kmetijskih strokovnih referentov razgovor o sodelovanju sreskih kmetijskih strokovnjakov z učitelj-stvom. Prosvetni oddelek je zastopal nadz. A. Skulj, Jugoslovensko učiteljsko udruženje pa tov. Jos. Ribičič. Po poročilih, ki so jih podali: gg. načelnik, kmet. strok, referenti, zastopnik prosv. oddelka, kakor tudi zastopnik JUU, je bilo soglasno ugotovljeno, da je sodelovanje važno in potrebno. Potreba pa je ožjih stikov med prosvetno upravo in kmetijskim oddelkom, med sreskimi šolskimi nadzorniki in sreskimi kmetijskimi referenti in učiteljstvom, kar bo mogoče doseči zlasti na zborovanjih učiteljskih društev. V ta namen bo stopil kmet. oddelek v stik z učiteljsko organizacijo v svrho organizacije zadevnih predavanj. O zadevi, ki jo smatra učiteljstvo za važno, in za povzdigo kmetijstva potrebno, bomo še pisali, posebno, ker ima učiteljska organizacija tudi v svojem programu delo za gospodarski podvig naroda.
—	Skrb za nove šole. V zadnjih treh letih je bilo zgrajenih v vrbaski banovini 180 novih šolskih poslopij. Samo v banjaluškem srezu' je bilo zgrajenih 22 šol in ravno pred kratkim so otvorili novo šolsko poslopje v Dolnjih Bakincih. Številke jasno kažejo, kako veliko je prizadevanje v vseh krajih naše države, da se dviga šolstvo in prosveta.
—	Razstava šolskih vrtov. V prihodnjem poletju odnosno jeseni bo prirejena razstava šolskih vrtov. Na tej razstavi bodo razstavili učitelji vrtnarji vse, kar je potrebno za delo na šolskem vrtu in za praktični pouk iz kmetijskih panog, v kolikor jih je mogoče gojiti na šolskem vrtu. Razstavljeni bodo vzorni načrti in modeli šolskih vrtov, sadjarsko in vrtnarsko orodje, razna učila, posebno lastni izdelki učiteljev in otrok. Poseben oddelek bo določen tudi za pridelke in bo ta razstava prva te vrste v dravski banovini.
—	»Miklavževa noč« se je začela razpošiljati v ponedeljek. Otroci so jo pozdravili povsod z velikim veseljem. Pa kako bi jo tudi ne, saj je knjiga res lepa. Polna je ilustracij. Barve, barve in barve. Take knjige Slovenci še nimamo.
—	Izšla je 1. štev. »Oračev«, lista učiteljske mladine! Naročajte jih pri Upravi »Oračev«, državna učiteljska šola v Ljubljani. — Letna naročniia (10 številk) Din 40'—.
—	Poverjenikom Slov. šolske matice!
Odbor Slov. šol. matice bi rad razposlal letošnje svoje publikacije vsaj do Novega leta na naslov svojih poverjenikov, zato je določil 15. november kot zadnji termin za nabiranje članstva. Na našo tozadevno prošnjo pa se je do danes odzvala komaj dobra polovica poverjenikov, tako da je odboru nemogoče določiti knjigam naklado. Vsled tega podaljšuje odbor dobri stvari na ljubo rok za prijavo do 10. decembra t. 1., na kar opozarja vse zakasnele^ gg. poverjenike ter jih prosi, da dostavijo Šol. matici najkasneje do tega dne članske sezname Svojega okoliša. Ker bomo natisnili knjige v nakladi, ki bo odgovarjala skupnemu številu prijavljenih članov oziroma le malemu plusu nad to število, pripominjamo že danes, da se odbor SŠM na prepozno došle prijave, t. j. prijave, došle po 10. decembru, sploh ne bo oziral. Nujno prosimo na vse strani, držite se določenega termina! — V Ljubljani, dne 28. novembra 1932. — Pavel Plesničar, t. č, blagajnik.
—	Alkohol in zločinstvo je najbolj žalostno slovensko vprašanje, ki ga bo začel
obravnavati pri sestanku društva »Treznost« g. dr. Stojan Bajič, sodnik v Ljubljani in dobro znani izborni javni predavatelj. To predavanje se bo vršilo v petek 9. decembra t. 1. točno ob 20. uri v palači OUZD na Miklošičevi cesti. K temu vabimo vljudno vse cenjeno učiteljstvo, da se tako dobro pouči o tem našem najbolj žalostnem dejstvu; saj je ono pred vsemi poklicano, delovati proti nezmernemu pijančevanju, ki preti zajeti v zadnjem času celo našo mladino. — Odbor društva »Treznost«.
— V zadevi Slov. šol. matice. JUU sre-sko društvo za Maribor desni breg je dne 15. oktobra (po poročilu »Učitelj, tovariša« od 24. novembra 1932.) sprejelo na predlog g. Vranca resolucijo, v kateri se omalovažujoče govori o Gogalovi knjigi »Pedagoške vrednote mladinskega gibanja«, ki jo je SI. šol. matica izdala lansko leto; a Goethejeva »Pedagoška provinca«, ki jo SŠM namerava letos izdati, se v tej resoluciji proglaša za nesodobno — še preden je izšla! Proti takemu, reči moram, zastrupljevanju vodnjakov najodločneje protestiram. Kajti knjiga o mladinskem gibanju pač ni kako diletantsko zmašilo, temveč zrel in tudi zelo aktualen spis, na čegar podlagi bo njen avtor dr. St. Gogala, sedaj ugleden profesor pedagogike na ljubljanskem učiteljišču, postal docent istega predmeta na naši univerzi. A Goethejeva »Pedagoška provinca« je literarno delo, ki se je vštric s »Faustom« največ naglašalo po vsem kulturnem svetu, kateri se je letos v en glas poklonil velikemu geniju Goethe-jevemu ob stoletnici njegove smrti. In ko je rokopis o »pedagoški provinci« že bil v tiskarni. mi je prišla v roke knjiga »Goethes Wilhelm Meister und die Entwicklung des modernen Lebensideals«, ki jo je spisal profesor tubingenske univerze Max Wundt in ki obsega nad 500 strani. Tenor knjigi pa je ta, da se i današnja »moderna« pedagogika lahko kar največ uči — iz poglavij »pedagoška provinca« v Goethejevem »Bildungs«-romanu »Wilhelm Meister«. Hz dna svoje znanstveniške vesti in iz najpoštenejšega pedagoškega prepričanja izjavljam, da smatram obe zgoraj imenovani deli za — kar najbolj sodobni ter i povsem vredni, da jih Slov. šol. matica pokloni krogu svojih naročnikov.
Prof. dr. K. Ozvald,
predsednik Slov. šol. matice.
'_t
In . iA.	y» ia.
i I «^w^S ti/UL s-if-o
LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR
Gledališka 4 Selenburgova 4 Slovenska 18
— Zbirajte knjige za obmejne knjižnice!
Podpisana Zveza kulturnih društev v Mariboru ima iz več ko 20 obmejnih krajev prošnje za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic. Da bo mogla vsaj nekaterim prošnjam ugoditi, prosi vsa šolska vodstva in vse narodno občinstvo po deželi in po mestih, da zbere vse v posameznih hišah odvišne in v to svrho primerne knjige ter jih dopošlje ali naravnost na naslov Zveze, ali pa jih hrani pri šolskih vodstvih, obenem pa Zvezi sporoči. Šolska vodstva pa prosimo, naj Zvezo po dopisnici obveste, da bo poslala svojega zaupnika po knjige. — Opozarjamo pa, da pridejo v poštev v prvi vrsti leposlovne knjige (povesti, romani itd.), v drugi vrsti lažji gospodarski, zgodovinski in drugi podobni spisi. Težke znanstvene in statistične knjige so za ta namen samo balast. — Prosimo, da se ta akcija izvrši najkasneje do 20. decembra ter se naj do tega termina Zveza o uspehih v posameznih krajih obvesti potom dopisnice. — Zveza kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica 1.
Osebne zadeve.
—i Praktični učiteljski izpit so opravili v jesenskem roku na mariborskem državnem učiteljišču pred izpraševalno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Kadunca naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Zorana Belec-Fromova, Elizabeta Benkovičeva, Martina Bi-dovc-Petaničeva, Erna Cesnikova, Štefanija Firmova, Ana Gaberčeva, Mirko Koželj, Marija Klemenčičeva, Franja Knafelčeva, s. Mir-jam Kranjčeva, Marjeta Markičeva, Vera Pichlerjeva, Iv. Pregljeva, Frančiška Roševa, Karol Vollmaier, Marija Zerovčeva, Franjo Borko, Mihaela Burgerjeva, Neža Cverlino-va, Danila Černigojeva, Leopoldina Dugarje-va, Barbara Ferenčakova, Anton Ferlinc (z odliko), Marija Koršič-Flajsova, Ant. Hvala, Ana Ivančičeva, Alojzija Knafelčeva, France Kolar, Pavlina Korbarjeva, Frančiška Kosova, Mira Koserjeva, Ljudmila Vukovičeva, Stanko Lampič, Vladko Loparnik (z odliko), Marija Ogorelčeva in Jožica Zupan-Sreševa.
»Daj-Damov« avtomat, kot čarodejca aparat za mal denar užitka pričara brez napitka.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Naša gospodarska nrpa«?*?»ciia.
—g Članom Učit. samopomoči. V teh
dneh ste dobili položnice za nakazilo dveh smrtnih slučajev: 280. Blejec Luka, Ljubljana, in 281. Strguljec Alojzij, Konjice, skupni znesek za samce 11 Din, za zakonske pare pa 21 Din. Člani, ki imajo zaostanke izza več mesecev nazaj, so prejeli opomine s položnicami in vnešenimi zneski. Uprava vljudno prosi, da poravnate vse te zneske takoj v prvi polovici decembra 1932.
—g Poziv članom bivšega društva »Učiteljski dom« v Mariboru. S sklepom občnega zbora dne 12. julija je likvidiralo društvo Učitelj, dom v Mariboru ter se preosnovalo v zadrugo z omejeno zavezo. §11. novih zadružnih pravil pa pravi sledeče:
»Na račun deležev se na izrecno željo posameznih članov lahko preneso njihova vplačila večjih zneskov izza zadnjih petih let likvidiranega društva »Učiteljski dom v Mariboru«. Pač pa ne smejo ti zneski presegati višine petih deležev in morajo to željo dotičniki sporočiti načelstvu tekom prvih šestih mesecev od obstoja zadruge.«
Ta rok poteče z 12. januarjem 1933. O tem obveščamo članstvo bivšega društva »Učiteljski dom v Mariboru« s pripombo, da znaša delež 100 Din in pristopnina 10 Din. Pri prijavi naj vsakdo sporoči, kedaj približno je vplačal večje zneske in koliko.
Učiteljski dom v Mariboru, reg. zadr. z om. zavezo, dne 26. novembra 1932.
Tajnik:	Načelnik:
Štefan Blažič.	Hren.
—g Tudi »Narodne pravljice iz Prekmur-ja« so cenejše. Založba Uč. dom v Mariboru ima še večjo zalogo 'II. zvezka ilustriranih narodnih pravljic iz Prekmurja. Prvi zvezek je popolnoma pošel. Sedaj je tej otrokom toliko priljubljeni knjižici ceno znižal. Vezane stanejo 12 (prej 16), broširane pa 8 (prej 11) Din. Vsaka šola naj bi izpopolnila z njimi svojo knjižnico, ki je zelo pripravna tudi za Miklavževo, oziroma božično darilo!
—g Tovarišicam in tovarišem, ki prihajajo po opravkih v Maribor in so primorani ondi prenočiti je udobno prenočišče na razpolago v Učiteljskem domu. Koserjeva ulica štev. 41 proti odškodnini 10 Din. Uporabljajte ugodno priliko! Na željo dobite tudi prehrano.
—g Nad 300 šol je že naročilo stenske šol. slike »jesen«, »žetev« in »čas«. Ali jih že ima vaša šola? Čitajte strokovnjaško kritiko tov. Humeka v zadnjem »Popotniku«!
Mladinska matica
—mm Vsem šolam smo poslali po eno knjigo »Miklavževe noči« ne glede na naročila. Prepričani smo, da smo s tem vsem ustregli. Knjigo odkupijo lahko šole za knjižnice. Ne more biti dobra knjižnica brez te knjige. Kjer je ne bodo mogli odkupiti za knjižnice, jo bodo morda lahko oddali kakemu učencu, kjer pa bi bilo tudi to nemogoče, prosimo upraviteljstva, da nam knjigo vrnejo.
—mm O rednih publikacijah Mladinske matice za 1932. leto poroča tudi 11. številka »Svobode«. Bevkov »Lukec išče očeta« je po mnenju ocenjevalca šibkejši kot »Lukec in njegov škorec«. Kresnice V so mu pretežke. Kritika zanimajo predvsem prispevki Klop-čiča, Seliškarja, Pahorja in Mrzela. Derža-jeva slikanica »Življenje hudobne kavke Katke« mu ugaja. Slike, pravi, da so ljubke in bodo najmlajšim v veselje. Tudi zgodba, ki jo prikazuje, ni brez jedra. Kritika zadovoljuje tudi »Botra z Griča« od Hafnerjeve. Nasveti za gospodinjstvo — pravi — so zelo prikladni in bi bilo knjižico priporočati predvsem dekletom.
FRANKIRANJE REKLAMACIJSKIH DOPISNIC.
Vse cenj. poverjenike prosimo, da poslej frankirajo reklamacijske dopisnice z znamko 75 par, ker moramo sicer plačevati pri upravi dvojno pristojbino. Plačano znamko naj si poslej vsak poverjenik odračuna pri poslani naročnini in to zabeleži na zadnji strani poštne položnice.
—mm Prva številka »Našega roda« se je
ponatisnila in se je razposlala skupaj z drugo 23. t. m. Tisti, ki so na to številko dalj časa čakali, naj nam oprostijo. Tiskarna ni zmogla dela prej.
Po prvih naročilih sodeč bo odziv na »Miklavževo noč« res lep. Vsi knjigo težko čakajo. Pa saj je delo tudi v resnici lepo. »Miklavževo noč« je napisal Josip Ribičič, ilustriral in opremil je knjigo Milko Bambič. Kljub temu, da izide delo v štiribarvnem tisku, na prvovrstnem' papirju, v velikem formatu, stane knjiga v prednaročilu do 30. t. m. kartonirana le 16, vezana pa 22 Dm. Naročila sprejema »Mladinska matica«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
KAJ BO NUDILA LETOS »MLADINSKA MATICA« svojim članom za Din 22-50:
1.	Cel letnik »Našega roda«.
2.	Kresnice VI.
3.	Bogomira Magajne čudovito pravlj'eo »Brkonja Čeljustnik«.
4.	Slikanico z besedilom v štiribarvnem tisku.
Kdor ne plača vseh številk Našega roda, izgubi pravico do knjig.
Najlepša knjiga za Miklavža in Božič je »MIKLAVŽEVA NO C«!
—mm Z 12. seje, 16. XI. 1932. 1. Prva številka »Našega roda«, ki se je tiskala v 20.000 izvodih, je zmanjkala. Sklene se tiskati še 1500 izvodov. 2. Reklamni oglas za »Miklavževo noč« se je priložil »Učit. tovarišu.« 3. Z akcijo za razprodajo knjiž. zaloge naj se prične po Miklavžu. 4. Stopili smo v stike z dediči pok. Milčinskega zaradi njegove književne zapuščine. 5. Poizve naj se, v koliko so upravičene nekatere pritožbe glede poslovanja uprave. 6. Sklenilo se je izplačati honorar ilustratorju za »Miklavževo noč«.
■
d


Šolski radio.
—r Program za X. teden. V torek, dne 6. decembra bo pripovedovala gdč. Manica Komanova pravljice. Stavila bo malim poslušalcem tudi nekaj ugank in jim povedala mnogo zanimivega o sv. Miklavžu. I.—II. V petek, dne 9. decembra bo povedal g. Josip Zabkar: »Nekaj zanimivosti o zraku« po sledečem razporedu: 1. Ozračje. 2. Sestavine zraka. 3. Tekoči zrak. 4. Uporaba zraka. 5. Pomen za življenje. 'I.—II.
IliiHi l<IIIHW<ilMBMMMM>MMMMMMM8MMWBMBMBMM
Sfftiiivfcka organizacija JUli
it dridfoav:
Vftbsl»
-L JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU zboruje v sredo dne 7. decembra 1932. ob 9. uri v hotelu Miklič v Ljubljani. — Dnevni red: 1. »O volji« predava to>v. Pero Horn. 2. Poročilo o zborovanju društvenih predsednikov v Mariboru. 3. Aktualne šolske zadeve. 4. Predlogi in slučajnosti.
Odbor.
- JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
bo zborovalo dne 12. decembra t. 1. v Ptuju v Mladiki ob 9. uri.
Točke dnevnega reda so običajne. Spo-polnil se bo dnevni red s poročilom tovariša Jurančiča o proučavanju šolskega okoliša ter z referatom tov. Debenaka o najnovejši socialni književnosti.
Odbor ima ob 8. uri sejo tudi v Mladiki.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo v sredo 7. decembra 1932. ob 10. uri v šoli v Kozjem. — Dnevni red: 1. Zapisnik. — 2. Dopisi. — 3. Predavanje tov. Podjavorška »Razširjanje pojmov v razredih višje narodne šole v okviru novodobnih načel. — Metodični razgovor. — 4. Slučajnosti. — Pridite vsi in pravočasno! —
Odbor.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — vzhodni del bo zborovalo v sredo, dne 7. decembra 1932. ob 8. uri v osnovni šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika sekcije tovariša Dimnika.
2.	Poročila delegatov o banovinski in državni skupščini.
3.	Predavanje: Tolstoj kot pedagog. — Predava g. dr. H. Turna.
4.	Slučajnosti.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 10. decembra t. 1. ob 10. uri dop. v Žužemberku. — Dnevni red: 1. O seji predsednikov, o stanovskih zadevah in spomenici poroča tovariš predsednik. — 2. O higieni v gospodinjstvu poroča tov. TeTpinova. — 3. Podrobni učni načrt iz higiene, poroča tov. Sive. — Pridite polnoštevilno! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH priredi v proslavo 60-letnice društvenega obstoja slavnostno zborovanje v soboto, 10. XII. 1932. ob 10.30 v Narodnem domu v Brežicah. — Radi skupnega obeda naj vsak udeležnec pošlje prijavo do 6. XHI. upravi narodne šole v Kapelah. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU zboruje v sredo, dne 7. decembra 1932. ob 11. uri v drž. nar. šoli v Kočevju. Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo in dopisi.
2.	Sodobna arhitektura. Ing. Iv. Medved.
3.	Slučajnosti.	Odbor.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Dr. med. A. Kunze: Naš svetovalec v bolezni in zdravju. Poslovenil dr. Pavel Gu-stinčič, pregledal prof. Srečko Brodar.
To je knjiga, ki spada res v vsako hišo in v vsako šolsko knjižnico. Posebno danes, ko je potreba po zdravem načinu življenja postala vprašanje širokih krogov naroda, nam je ta knjiga res dober svetovalec. V pr-
vem delu nam opisuje naša zdravilna zelišča, njih zdravilno vrednost ter uporabo, v drugem delu nam opisuje bolezni in najbolj preizkušena domača zdravila, ki jih smemo brez zdravnika uporabljati, v tretjem delu pa obravnava nastajanje človeka pod nazivom mati in dete. Tem trem delom sledi še marsikaj zanimivega. — Na deželi, koder zdravnik ni vedno pri roki, je knjiga vredna suhega zlata.
Neizmerne važnosti je tudi za naše učiteljstvo. Novi učni načrti zahtevajo mnogo bolj intenziven pouk iz higiene in zdravstva. Naša knjiga prinaša v tem pogledu več ko dovolj. Na vsa vprašanja dobite odgovor, za vsako učno uro je dovolj snovi na razpolago.
Knjigo krasi mnogo nazornih slik, med njimi precej lepo barvanih na celi strani. — Priložen je knjigi tudi model človeškega telesa v petih plasteh, na katerih moremo opazovati ves ustroj naših organov.
Kr. banska uprava je s posebnim odlokom z dne 17. nov. 1932., IV., No. 17459/2. opozorila vsa šolska upraviteljstva in vse narodne knjižnice na to knjigo.
Krasno vezana knjiga, ki obsega 733 strani, stane 400 Din. — Dobi se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, ki daje knjigo učiteljem tudi na obroke.
HAilOGlAtl
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmame^
Mali oglasi, ki Mlužijo « posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, Izpraian optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Miklavž prihaja
Ver

v
.o VVV
KNJIGARNA Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 Maribor, Gor. Gosposka ulica 44
Šgkg*,
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
LEGAT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
DRAGO GORUP & (o.
MIKLOŠIČEVA CESTA $TEV. 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije, meri se izvršujejo hitro in točno
LJUBLJANA
Naročila po
Naročajte pri tvrdkah, ki inseriraio v našem glasilu!
Hoja po vrvi
je kakor
nehigiensko življenje
V vsako hišo spada knjiga
Naš svetovalec v bolezni in zdravju
Šolam priporočeno po odloku kr. banske uprave IV. No. 17.459/2 z dne 17. nov. 1932.
Cena 400 Din - Tudi na obroke
Knilgaina Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
1 I J I I	UGODNOST! )amske galoše Din 70 kloške galoše Din 75 )amski snežni čevlji Din 100 ^^HB loški snežni čevlji Din 110	
		
ANTON KftISPER, LJUBLJANA MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3		
Tvrdka Ion Žsrni ■ .Pri nizki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 11
pri poroča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
Mrzla zima, topla pet,
dobra knjiga!
Zakaj	fBUS^ŠSS	Slovenska
odlašate	BhBHd	in drugojezična
in si ne	literatura
preskrbite	hbUb	v veliki izbiri,
knjig za	Leposlovje in
zimo za svo jo	znanost, zlasti pa
knjižnic o?	^m	še pedagogika
Najnovejše	V	so v veliki meri
knjige dobite	W	vednona
vedno pri nas!	^^^^^	razpolago.
Knjigarna
Učiteljske tiskarne,
Ljubljana, Frančiškanska ul.6