NA OBISKU V OŠ PRIMOŽ TRUBAR V VELIKIH LAŠČAH
Veliko načrtov
za veliko šolsko družino
Je že tako, da so morali La&ani že od nekdaj pošteno stisniti zobe, če so si hoteli vliti v glavo vsaj ščepec tistega, čemur pravimo znanje. Ali je v vaški »učilniri«, kjer so ukaželjnim bosopetne-žem vtepali pamet, neusmiljeno pela palica ali pa je otroke nairtovano in brezvestno poneumljal kak nemškutarski učitelj, ki mu ni bilo mar slo-venske besede. Veliki mož Velikih Lašč Fran Levstik je nekoi zapisal o tem: »Zdaj se naši otroci ubijajo z nemškim jezikom, od katerega ne bodo imeli nobene koristi, ker se ga naučiti ne morejo, v domačem branju in pisanju bodo pa vendar zaostali . . . Morda prav zato Lašian tudi tako nerad pošiija otroke v učilnice . . .«
Danes, dobro stoletje po Levstikovi smrti, veli-kolaških kratkohlačnikov v šoli ne straši več pali-ca, niti ne stroga nemška beseda, zato pa se toliko bolj otepajo s praktičnimi problemi, ki jim jih prinaša današnje življenje.
»V naš šolski okoliš ta hip sodi že kar 88 zaselkov in vasi,« je povedal v posebnem pomen-ku za Našo komuno Edi Zgonc, ravnatelj osnovne šole Primož Trubar. »K nam pa hodijo tudi otroci iz treh krajev grosupeljske in šestih krajev ribni-ške občine. Skupaj je to skoraj 100 krajev. Vse to nujno povzroča težave s prevozom (še posebej iz bolj oddaljenih krajev), pri čemer finančno naj-bolj trpi izobraževalna skupnost.
Nič manjši problem pa ni seveda tudi vzdrževa-nje samih objektov na podružničnih šolah, saj so ti povečini že stari pa tudi preveliki. Toda brez njih za zdaj žal še ne gre.«
Novo ostrešje za šolsko poslopje
Odkar so pred kakimi dvajsetimi leti v Velikih Laščah zgradili matično šolsko poslopje, so ugoto-vili, da tudi z njim ni vse v najlepšem redu. »Ze od prvih dni so težave z ostrešjem in ob vsakem deževju imamo probleme z vodo, ki kaplja na vseh koncih in krajih,« opozarja napomanjkljivo stanje šolske zgradbe Edi Zgonc. »Že pred mano so na šoli o problemu opozarjali najrazličnejše forume in jim skušali po vsej sili dopovedati, da v teh klimat-skih razmerah ustreza samo streha dvokapnica. No, v tem šolskem letu se je stvar le premaknila, in če bo dovolj podpore tudi pri Mestni izobraževalfli skupnosti, bomo z gradnjo novega ostreSja morda pričeli že med letošnjimi šolskimi počitnicami. Pri teh prizadevanjih nas je izdatno podprla tudi ob-činska skupščina, še posebej pa Komite za družbe-no planiranje s Tatjano Brankovo na čelu. Tej smo zares dolžni vso zahvalo.«
Gradnja, za katero je projekte že izdelal Tehnik iz Škofje Loke, izvajalca del pa bodo našli prek razpisa, naj ne bi bila zgolj običajni remont, am-pak naj bi šoli navrgla tudi nekaj dodatnih prosto-rov. Te na šoli še kako potrebujejo, saj še vedno nimajo niti ene same specializirane učilnice (npr. za fiziko, kemijo, gospodinjstvo ipd.). V naslednji fazi lzgradnje, ki naj bi jo zastavili, kakor hitro bo pod streho prva, pa naj bi zgradili še novo sodob-nejšo šolsko kuhinjo in sicer v obliki prizidka. Zdajšnjo kuhinjo imajo v starem šolskem poslop-ju, kjer pa je le malo prostora, pa še ta je v sani-tarnem oziru hudo vprašljiv. Najbolje bi bilo, če bi kuhinjo 'že zdavnaj zaprli.
Lepšo in privlačnejšo podobo naj bi nenazadnje dobila tudi sama zunanjost šole. Tembolj, ker pod njeno okrilje sodi tudi WO z okrog 55 otroki. ¦ O tem pravi ravnatelj Edi Zgonc: »Radi bi pred-vsem zasadili rože in postavili klopi, igrala in plezala za malčke, tako da bo okolica šole precej
drugačna kot je. Tudi stare betonske pregrade, ki so pred šolo, bomo podrli in izkoristili pridobljeni prostor za najrazličnejše rekreativnosti učencev.«
Večji poudarek kulturi in turističnemu delu
Na OŠ Primož Trubar dobro vedo, kaj pomeni-ta za kraj velika moža, kot sta Primož Trubar in Fran Levstik. Zato nameravajo že v bližnji pri-hodnosti zbrati o njima kar največ eksponatov, ne da bi seveda pri tem kopirali spominsko zbirko na Rašci. »Naš namen je samo dopolniti že obstoječo zbirko z novimi koristnimi spoznanji o teh dveh možeh«, zavzeto razmišlja vodja šole. »Del avle
pa bomo namenili tudi pomembnim dogodkom iz NOB na našera.območju, saj otroci skoraj vsak dan hodijo mimo številnih spomenikov in nanje prinašajo celo rože, ne da bi poznali vsebino, ki jo predstavljajo. Skratka, splošni kulturni utrip kraja naj odseva tudi tu v šoli.«
Dan šole na Rašci
Sicer pa bodo velikolaški učenci lahko preizku-sili svojo kulturno in turistično žilico že prav kmalu. Že 22. aprila pripravljajo na Trubarjevi domačiji dan šole, ki naj bi bil poučen in simboli-čen uvod v novo turistično sezono, hkrati pa naj bi z njim počastili tudi občinski praznik in 1. maj. Poleg ogleda spominske sobe velikega reforma-torja, njegovega domačega mlina in žage, se bodo tu učencera predstavili tudi ribiči iz revirja Rašce, ki bodo prikazali odlov z agregatom, najrazličnej-še ribiške pripomočke in še nekaj podatkov o ribi-ški zakonodaji. Učenci se bodo srečali tudi s ste-klopihačem z Rašce - poslednjim te vrste v Jugo-slaviji, pri čemer bodo lahko tudi sami skušali oblikovati kake figurice.
Še bolj »specializirani« otroci pa se bodo posve-tili reki Rašci: ti bodo prikazali poizkuse v zvezi s čistočo reke, indikatorje onesnaževanja, pa tudi to, kakšna favna in flora vse še uspeva v njej in ob njej. Tu bodo morali zavoljo zapletenosti imen pritokov in studencev priskočiti na pomoč tudi geografi, ki bodo izdelali karto z natančnimi ime-ni. Ne bo pa seveda šlo tudi brez kulture: mladi literati se bodo pomerili v pisanju in mladi umet-niki v risanju, šolske enote iz podružničnih šol pa bodo predstavile svoje šole in kraje. Še pomemb-nejši pa bo sam dogodek za turistični podmladek TD Turjak, ki bo ta dan uradno začel s svojim delom.                •
»Z dnevom šole želimo predvsem spoznati širše zanimivosti, ki so vezane na naš okoliš, to znanje z leti še obogatiti, radi pa bi se v prihodnje tudi povezali s šolami v Sloveniji in zamejstYU, ki nosijo ime Primoža Trubarja,« je ob koncu pogo-vora predstavil ključni pomen prireditve Edi Zgonc. Prizadeven in vztrajen kot je velikolaški šolski kolektiv, je bržčas na dobri poti, da tudi te načrte slednjič okrona z uspehom.
BRANKO VRHOVEC