FRANCE PLANINA
VASI V USTJU BREBOVNICE
V dolnjem delu doline Brebovnice, iki se pri Gorenji vasi z južne strani
odpira v Poljansko dolino, so našle prostor štiri! vasi: Dolenja Dobrava, Gorenja
Dobraiva, Dobravšce in Todraž.
Pokrajina
Imena iprvih treh naselij kažejo, da 9tx>je na ravnem svetu, kjer je nekdaj
rasel gozd, morda hrastov (doibov). Od Gorenje vasi oziroma od njenih sestavnih
delov Sestranske vasi in Trat jih loči močvirnat svet ob reguliranem
potoku Mihevku, imenovan Blata. Na zahodni strani obrobljajo dolino Brebovnice
obronki! Zirovskega vrha z Debelim brdom, na vbodni strani se tik
iznad potoka Brebovnice precej strmo vzdigujejo bregovi Ajdovega (po poljansko
Jejdovega) brda in Rebri (513 m), Urbcinskega hriba (590 m) in Cme
gore (611 m). Ker so naplavine Sore in potdkov z Zirovskega vrha Brebovnico
odrinile pod te bregove, so na njenem desnem bregu le ponekod majhne
krpe ravnega sveta. Samo pri izlivu Potoške grape, ki je izpod Zadobja, Bačen
im Kremenika naplavila majhno ravnico ter odrinila Brebovnico na zahodno
stran, je na desnem bregu toliko ravnega sveta, da stojita tam dve domačiji
Todraža (št. 1 in 2). Glavni del ravnega, obdelovalnega sveta, imenovanega
Prod, V prodeh, sa vleče ob levem bregu Brebovnice. V žlebastem dolinskem
delu v Todražu se ravnica pojavlja še v dveh krpah, pri rudniku urana na
levem in pri gornjih todraških hišah na desnem bregu.
Med Blata in Prod moli samo 5 m visolka polica, na kateri stoji Dolenja
Dobrava, iznad te pa se vzdiguje kakih 30 m višja polica, ki se zložno vzpenja
proti Karlovški grapi v Zirovskem vrhu, kar da slutiti, da jo je nasul Dršak
s svojimi pritoki in je torej vršaj iz ledene dobe. Na njej so domačije Dobravšc
in oibdelovalni svet Ravne dobrave in Kobolce.'
Blata in dno' doline Brebovnice in Potoške grape so mlada naplavina, ki
jo je nanesla voda. Police, ki jih zavzemajo Dobrave in Dobravšce, so ostanek
nekdžinjega dolinskega dna, v katerega so tekoče vode poglobile svoje struge,
ob kraju pa pustile nekaj stare ravnice. Na vznožju Zirovskega vrha gledajo na
površje permijski skrilavci in pedčenci. V sivih permijskih peščencih nastopa
uranova ruda. Tudi Ajdova reber nad izlivom Brebovnice je iz enakih skrilavcev.
Reber in Urbanski hrib ter se\'erozah'odni del Orne gore so sestavljeni
iz gomjetriasn^a dolomita. Oba bregova nad gornjim delom Todraža pa sta
iz srednjetriasnih rabeljskih skladov.^ Skrilavci in peščenci so pokriti z de-
94
Gorenja Dobrava od> Mežnarja, na levi vršaj Dršaka, na njem Dobravšce. (Foto Fr. Planina)
belejšo glinasto 'zemljo, dolomit in aipnenci s tanjšo plastjo prsti. Apnene
sklade so* ponekod načeli s kamnolomi, dolomit, (ki se kruši v drobne koščike,
izkoriščajo v nekaterih peskokapih za posipanje poti (nad Mežnarjem pri Sv.
Urbanu). Vse bregove pokrivajo mešani gozdovi, le nekaj položnejših pobočij
so iztrebili za laze, kot so Plese, Homoova tratna in Janezov požar v Ajdovem
brdu.
Po dnu doKne teče Brebovnica cili Brebovščica in se med Blati in Vrbjem
izliva v Soro. Tik pred izlivom ji priteka z leve čez Blata Mihevk, 'ki izvira
za Deibelim brdom nad Dobravšcami. Izpod Zirovskega vrha teče raizen manjših
potokov Dršak in se V prodeh na Gorenji Itobravi izteka v Brebovnico.
Z desne je veičji pritok le Potoška grapa ali Potoščica. Drugi pritoki so tako
neznatni, da domačini zanje niti im-ena nimajo in govorijo le o grapi ali grapici.
Vasi, hiše in gospodinjstva
Pred dobrimi six> leti — leta 1869 — so v teh vaseh našteli 56 hiš, i. s. na
Dolenji Dobravi, ki ji je tedaj pripadal še zaselek Dobravšce, 34 hiš, na Gorenji
Dobravi 16 in v Todražu 6 hiš.' Poleti 1975 je bilo 80 naseljenih hiš,
to je 43*/o več kot pred sito leti. Najibolj je naraslo število hiš na Gorenji
Dobravi, kjer jih je 29 ali 81 "/o več. Na Dolenji Dobravi jih je zdaj 31, na
Dobravšcah 14, sikupaj 32 */» več. V Todražu jih je 6, kakor pred sto leti.
Dolenja Dobrava se začne v iklanou asfaltireine ceste z Blat na nizko teraso,
kjer prva hiša še spada v Gorenj o vas, njena soseda pri Jurenčkovem
Frzmcetu pa nosi številko 1. Glavni del vasi je ob cesti in na pomolu terase,
kjer stoje tri največje kmetije: pri Homcu št. 21, pri Janezu št. 9 in pri Zgaj-
95
Dolenja Dobrava z Dobravšc. (Foto Fr. Planina)
narju št. 22. Gruča novih hiš stoji pod klancem ceste na Dobravšce, med njimi
hiša Krušn'iikovega Toneta št. 33, ki je največja hišna številka v vasi. Številki
30 iK 32 manjkata. Ločeno stoji še gruča hiš na Mrzliiku, to je ob cesti proti
Gorenji Dobravi, kjer priteka z Dobravšc Petrova ali Filipova grapca. Tam
so hiša kovača Karlovškega Petra št. 25, gostilna št. 24 in pri Kovaču št. 23,
ki je zadnja hiša Dolenje Dobrave. Ob Brebovnici je na levem bregu domačija
pri Sivcu št. 26, na desni strani v bregu pa pri Dominiku št. 27, pri Jurju
št. 28, pri Mili št. 29 in opuščena Matečkova hiša, zdaj prenovljena za vikend.
Večina vašicih, hiš ima domača imena, predvsem po nekdanjem ali po sedanjem
gospodarju, seveda ne po priimku, ali po ledini, kjer hiša stoji. Rjiizen
že imenovanih naštejem še naslednje: št. 2 na Kosovcu, 3 pri Očancu, 4 pri
Jurenčku, 5 pri Očancovem Janezu, 6 na Obrunk, 7 pri Šepcu, 8 Janezova
bajta, 9 pri Janezu, 10 pri Fojkarju, 11 pri Jerebu, 12 pri Kozaretu, 13 pri
IvlEirtinu, 14 pvri Sever ju, 15 pri Sokovem Venceljnu, 16 pri Anžajevcu, 17 pri
Vovšarčku, 18 pri Slavkotu, 20 pri Krušnikovem Frencu, 31 pri Kovačevem
Fienou.^
Vas ima električno napeljavo in vodovod s Trebi je. Tik ob Brebovnici je
pod Reibrom (pravilno bi bilo p>od Rebrijo) izvrsten studenec Zviršek, ki je
pozimi in poleti precej enake temperature. Pripovedujejo, da je V rebri podzemsko
jezero, saj so potisnili v izvir lato in niso dosegli konca. Od pastirice,
ki je svoj čas pasla ovce na Rebri, je iz izvira prišla ruta (peča). Pravijo tudi,
da iz izvira prihajajo črne ribe, ki se potem zadržujejo nad Sivcovim jezom.^
Vode Zvirška ne morejo napeljati v hiše, ker je izvir preniziko, le malenkost
nad nivojem Brebovnice. Ta je v višini okoli 395 m, medtem ko večji del vasi
six>ji med 400 in 410 m nad morjem.'
Gorenja Dobrava se s posameznimi hišami veže na Dolenjo Dobravo. Glavni
del vasi sta dve gruči hiš, postavljeni od ceste pod breg Ravne dobrave
in cto Dršaku. Nekaj domačij je na desni strani Brebovnice v nadmorski višini
402 m, najviše stoji Mežnarjeva (št. 20) na prevalu 521 m med Urbansikim
96
hribom in baičeaisikim Hrastnikom. Zadnja hiša Gorenje Dobrave št. 26 pri
Lojzi je že bližnja sc«eda todraSkih domačij.
Hiše imajo tale domača imena: št. 1 pri Vrbarau, 2 Martine, 3 pri Povletu,
4 pri Jožetu, 6 pri Cadežu, 7 pri Petraču, 8 pri Sokovi Angeli, 9 pri Viktorju,
10 pri Tonetu, 11 pri Petračifcu, 12 pri Venceljnu, 13 pri Zogarju, 15 v Ralbiš,
16 Počevnik, 17 Coklan, 18 na Povhovc, 20 Mežnar, 21 pri Podren, 22 Zupenk,
23 Ferjan, 24 Trohova Franca, 25 Jamrovc, 27 Zogarjev Franc, 28 Blaža, 29
pri Petračkinem Slavku, 30 pri Andreju. Pri Ferjanu sta naseljeni stara in
nova hiša. Zogarjeva bajta 14 in hišna št. 5 sta podrti, Zgornji' Povhovc št. 19
ni stalno naseljen.*
Tudi Gorenja Dobrava ima elebtrilko in vodovod s Trebi je. Cesta Gorenja
Vcis—^Polhov Gradec, iki gre skozi Dolenjo in Gorenjo Dobravo, je do mosta
čez Drsalk, ikjer se od nje odcepi vozna pot k Sv. Urbanu, v dolžini malone
2 km asfaltirana, naprej pa makadamska. Pot na Urbansiki hrib gre čez Brebovnioo
oib izlivu Dršaka, mimo Počevniika in ob Povhovski grapci navtereber
mimo Coklana in Povhovca, se v gozdu razširi in se čez travnike vzpenja do
Mežnarja, kjer kolovoz zavije dalje v Bačne. H cerkvi na vrhu pa gre od
Mežnarja steza, sprva po travniku, nato skozi gozd. Cerkev sv. Urbana ima
na vzhodni zimanji steni gotsko fresko sv. Krištofa iz prve polovice 16. stx>
letja, v notranjosti gotf^ki preeibiterij z rebri, figuralnimi konzolami in slklepniki
ter tri zlate baročne oltarje. Ker je vrh hriba z vseh strani obrasel z
gozdom, kljub izredno izipoetavljeni legi od cerkve ni razgleda. Pač pa je lep
razgled z Mežnarjeviih travnikov, od koder se vidi Gorenja vas z okoliškimi
vasmi, Slajka, Makovce, Leskovca, Blegoš, Porezen, Hoč. Do Mežnarja pride
tudi steza od prvih dveh todraških hdš v Potoški grapi. V bližini Mežnarja
sta podzemeljski jami Kevdrc in jama za Hudimi lazi. V tej Sta se leta 1944
skrivala polbrata sedanjih dveh prebivalk Mežnarjeve domačije, a so ju beli
z bombami uibili ter odnesli njuno imetje, ki sta ga imela skritega v jami,
med drugim priprave za klefkljanje, s čimer sta preganjala čas v skrivališču.''
7 I^oSkl razgledi
Gorenja Dobrava. (Foto Fr. Planina)
97
Osrednji del DobravSc, zadaj levo Blegoš. (Foto Fr. Planina)
Dohravšce šele od zadnje vojne veljajo za vas, i>rej soi bile zaselek Dolenje
Dobrave. Štejejo 14 naseljenih hiš, ki so razložene po vegasti polici jugovzhodno
od Dolenje Dobrave, s katere drži makadamska cesta od odcepa kraj
Martinove hiše. Nad klancem prek ježi podobnega brega se cesta zravna na
polico k prvim hišam v višini nekaj nad 435 m in se zložno dviguje proti
grapi pod Karlove, kjer stoji v višini okoli 475 m zadnja dobravška hiša.
V Zirovsikem vrhu se iz več grap zibirajo pritoki Dršaka, ki teče po južnem
robu police. Po sredi police je zajedena struga Petrove grapice, ki se spodaj
na Mrdiku izliva v Brebovnico. Pod Debelim brdom se po globokem jariku
odteka potoček Strufarica, ki se na močvirskem svetu i>ri vikend hišici znanega
mojstra fotografije Vlastje Simončiča izliva v onesnaženi Mihevk. V jarek
gornjega toka MiheVka dovažajo namreč smeti iz Gorenje vasi. Svet ofc
Mihevtku seveda ne spada več k Dobravšcam.
Domača imena dobravšOdh hiš so: št. 1 pri Soteu, 2 pri Pucu, 3 pri Soštarju,
4 pri Strufarju, 5 pri FUipu^ 6 pri Petru, 7 pri Vovšovcu, 8 na Ilovš, 9 pri
Jaiku, 10 pri Kozini, 11 na Repiiš, 12 pri Matiji, 13 na Tramah, 18 pri Kozinčku.
Hišo št. 14 so podrh, 15 pa rabi za garažo.'
Todraž zavzema dolino Brebovnice od Potoške grape nekaj več kot 1 km
navzgor med Cmo goro 611 m na vzhodu in Zirovskim vrhom nad Zalo 900 m
na zahodu, ima pa v dolini le 4 naseljene hiše, dve hiši pa stojita v hribu. Med
Trohovo hišo v dolini 417 m nad morjem in Cmogoroevo pod vrhom Cme
gore v višini 605 m je skoraj 190 m višinske razlike. Dolina je tod zelo ozika.
Brebovnica in cesta se držita sprva vznožja Cme gore (612 m) in je le na
nasprotnem vzhodnem bregu ozka proga obdelovalnega sveta. Ob cesti je opuščen
kamnolom apnenca. Približno v sredi med dolnjima in gornjima todraškima
hišama so v vznožju Zirovskega vrha naprave uranovega ru^dnika, do njih
gre cesta čez most. Takoj za tem se goed z obeh bregov zgrne k cesti. Ko se
spet odpre pogled na podolgasto dolinsko jaso, se Brebovnica pirim.alkne k zahodnemu
bregu, ob njej je opuščena Kovačeva žaga in odcep stranske poti
98
k spodnjim kmetijam Zirovskega vrha. V dolini se pokažeita zgornji dve todraški
hiši, njima sosedna hiša pa že nosi tablico Žirovski vrh nad Zalo št. 9.
Dolnji domačiji ista št. 1 pri Trohi, 2 pri Vrbanici, gornji št. 6 pri Kovaču,
7 pri Lukaču, v hribu pa št. 4. pri Črnogorcu, 10 na Medelenovšu. Hiše
manjkajočih številk so opuščene.*
Stanovanjskih razmer nisem sam ugotavljal, zato navajam podatke uradnega
popisa prebivalstva iz leta 1971** v iprepričanju, dai v štirih letih ni tako
bistvenih sprememb, da bi nam starejši podatki ne pokazali vsaj približne
slike današnjih razmer. Prav tako uporabljam podatke navedenega popisa
tudi za gospodinjstva, ker so v zvezi s stanovanji.
Stanovanj je bilo leta 1971 sikupno 87, i. s. 33 na Dolenji, 34 na Gorenji
Doibravi, 14 na Dobravšcah in 6 v Todražu. Posebni sobi sta bili dve na Gorenji
Dobravi, enosobnih stanovanj je bilo 12, dvosobnih 21, trisobnih 27 in
štiri- ali večsobnih 25. Na stanovalca je prišlo ipoprečno 20,2 m^ stanovanjske
površine, na Dobravšcah 17 m^, na Dolenji Dobravi 19,7 m^, na Gorenji Dobravi
21,1 m^ in v Todražu 29,6 m^, to je povsod več kakor pride poprečno v
Sloveniji in v Jugoslaviji (glej Loške razglede 1974, str. 122). 37 ali 42 */(• stanovanj
izvira izi časov do konca prve svetovne vojne, od tedaj do konca zadnje
vojne je biLo zgrajenih le 9 stanovanj, od osvoboditve do 1960. leta 26 ali
skoraj 30 "/o, po letu 1960 pa 15 ali 17"/» stanovanj. Iz trdega gradiva je zidanih
82 stanovanj. Etnografsko zanimiva je lesena s slamo krita Filipova
hiša na Dobravšcah št. 5. 32 ali dobra tretjina stanovanj je že leta 1971 imela
kopalnice, 69 jih je imelo električno razsvetljavo in vodovod in le eno je bdlo
brez inštalacij. Ker so tudi v zadnjih štirih letih nekaj gradili in prenavljali,
so se navedene stanovanjske razmere gotovo še iaboljšale. Vsa stanovanja v
teh vaseh so zasebna lastnina, družbenih stanovanj tod ni. Geološki zavod je
skušal kupiti neko hišo na Gorenji Dobravi, a mu ni uspelo. Za poslovne
prostore pri rudniku urana ima postavljeno barako v Todražu.
99
Filipova hiša na Dobravšcah. (Foto Fr. Planina)
stanovanja za oddih so bila 1971. leta štiri, eno na Dolenji, tri na Gorenji
Dobravi. Na Gorenji Dobravi sta ianeli dve po eno sobo,, treitje pa 3 sobe.
Površina stanovanja za oddih na Dolenji Dobravi je znašala 40 m*, vseh treh
na Gorenji Dobravi pa 65 m*.
Pri popisu leta 1971 so ugotovili, da je bilo na Dolenji Dobravi 43. gospodinjstev,
na Gorenji Dobravi 35, na Dobravšcah 15 in v Todražu 6, skupno
torej 99 gospodinjstev. Z enim samim članom je bilo 24 gospodinjstev, z dvema
16, s tremi 11, s štdrimi 25, s petimi, 9, s šestimi 7, s sedmimi 5 in z osmimi 2.
Sedem gospodiinjstev je imelo po enega člana v tujini.'' Po mojih ugotovitvah
je bdlo j>oleti 1975 število gospodinjstev in njihovih članov nekoliko manjše,
kalkor je razvidno iz naslednje tabele. Število gospodinjstev s 3,4 in 5 člani je
nekoliko večje, z 1, 2, 6, 7 in 8 člani pa manjše. Osem članov ima le gospK>-
dinjstvo pri Filipu na Dobravšcah.
Gospodinjstva
leta 1975
Dolenja Etobrava
Gorenja Dobrava
Dobraivšce
Todraž
Skupaj
1
9
4
1
1
15
2
3
5
2
1
11
Število članov
3 4 5 6
4 10
5 10
4 1
3 1
16 22
9
5
1
—
15
1
—
3
—
4
7
1
1
1
—
3
8
—
—
1
—
1
Štev.
gospodinjstev
37
30
14
6
87
Skupno
štev.
članov
125
101
59
16
301
Podatke o oskrbi z vodo in o snagi navajam spet po popisu 1971:" 83 gospodinjstev
je imelo vodovod v stanovanju, 5 na dvorišču, 1 vodnjak na dvorišču,
1 kapnico (v Todražu), 9 pa je dobivalo vodo iz studencev. Stranišča
Pogled z Blat na Zgajnarjevo in Janezovo domačijo na Dolenji Dobravi, zadaj Reber.
(Foto Fr. Planina)
100
Uranov rudnik. (Toto VI. Simončič)
>^f
Z izpiranjem v hišno kanalizacijo je imelo 46 gos{>odinjstev, brez izpdranja v
stanovanju 5, brez izpiranja na dvorišču 47.
Po viru dohodkov je bilo 9 gospodiinjstev čisto kmetij sikih, 17 mešanih, tj.
lakih, ki imajo dohodek tudi od kajke druge dejavnosti, 73 pa nekmetijskih.
Poleti 1975 so bila med čisto kmetijsikimi gospodinjstvi na Dolenji Dobravi 3
(Homec, Žgajnar, Jurij), na Gorenji Dobravi 2 (Mežnar, pri Lojzi) in v Todražu
3 (Troha, Vrbanica, Črnogorec).
Prebivalstvo
Poleti 1975 je na Dolenji Dobravi bivalo 125 ljudi, na Gorenji Dobraivi 101,
na Dobravšcah 59 in v Todražu 16, skupaj 301 prebivalec. Talbela o številu
prebivalstva s^cozi sto let kaže leta 1975 najmanjše število. Od štetja leta 1869
se je število rahlo dvigalo in leta 1900 doseglo višek — 368 ljudi. Nato se je
stalno manjšalo in ob popisu 1953 doseglo nizek — 307 prebivalcev. Popdsa
1961 in 1971 kažeta spet rahel vzpon.*^ Letošnje ugotavljanje po hišah pa je
pokazalo 28 ljudi manj kot v letu 1971. Temu so vzrok odselitve nekaterih
družin in tujih delavcev z juga. Popis 1971 je izkazal v teh vaseh 15 delavcev
iz drugih republik, sedaj so še štirje, od teh sta dva moška poročena z domačinkama,
ena ženska poročena z domačinom. Raizen teh štirih so vsi drugi
pi'eibivalci Slovenci.
101
število prebivalstva akoei sto let:**
1869 1880 1890 1900 19" O 1331 1948 1953 1961 1971 1975
Dolenja Dobrava
Gorenja Dobrava
Dobravšce
Todraž
Skupaj
131 117 122 149 118 123 139 134 135 139 125
108 122 121 104 112 113 »6 88 98 109 101
63 57 60 72 58 59 75 65 70 63 59
36 46 52 43 54 41 28 20 15 18 16
338 342 355 368 342 336 328 307 318 329 301
Po spolu je med prebivalstvom lepo številčno ravnovesje — 151 je moških,
150 žensk. V Todiražu je razmerje 8 :8, na Dobravšcah 30 :29, na Gorenji Dobravi
48 : 53, na Dolenji Dobravi pa 65 : 60.
Starostna sestava (razvidna iz diagrama) je precej neenakomerna. Otrok,
rojenih v letih 1971 do 1975, je malo. Deloma to pojasnjuje krajša doba
(4 leta namesto 5, leto 1975 le do poletja). Razveseljivo je precejšnje število
moških najbolj zgodnjih zrelih leti od 20 do 24, ki jih zaposlitev v gorenjevašiki
industriji zadržuje na domačij ah. Razmeroma malo je ljudi, rojenih v letih po
orvOboditvi, in tistrih, ki so bili mladi med osvobodilno vojno. Med starimi
nad 60 let prevladujejo ženske (30 žensk, 15 moških). Med moškimi je najstarejši
star 91 let {Dobravšce št. 10), medi žeaiskami 86 let (Ekrt. Dobrava št. 6).
7S in v«c let
76-74
65-69
<0-i4
55-59
50-^h
iiS-M9
MO-hh^
35-39
5
1 3
4
3
5
4i
8
12
13
30-34
25-29
7
7
20-24 I 2k
15-19
10-<4
f - 9 _.
do 5 l«+
1 10
1?
17
6
m.151
8
5
9
8
1
1«
d
16
10
9
7
11
14
11
7
9
150 Ž.
1
1
1
I
1
I
1
starostna struktura prebivalstva
Od rojstva živi v rojstnem ikraju 115 ljudi, 86 moških in 47 ženSk. V druge
kraje se poroča več ženskih kot moških, ki ^prevzemajo domaičije ali imajo zaposlitev
v bližini. K rogaikom domače vasi smemo šteti tudi tisite, 'ki so jih
maitere v zadnjih 20 do 30 letih šle rodit v porodnišnico v Kranj ali Ljubljano
in so potem od dojenSkih dni živeli v domači hiši. V Kranju je bilo ,po zadnji
vojni rojenih 49, v Ljubljani 26 otrok iz teh krajev. Teh ne smatramo za
Kranjčane ali Ljubljančane, temveč za vaščane teh ikrajev. Tako je domaiči-
102
nov pravzaprav 190 ali) 63 "/o, i. s. 111 moških in 79 ženskih oseb, drugi so priseljeni.
Med priseljenci je največ ljudi iz teh ikrajev samih, npr. žena iz Todraža,
poročena na Dolenji Dobravi. Razen obravnavanih štirih vasi sem vzel
še bližnje vasi — Gorenje vas, Brebovnico, Zirovsiki vrh in Bačne. Priseljenci
od tod {npr. z Dobravšc na Dolenjo Dobravo, iz Zirovsikega vrha na
Gorenjo Dobravo) seveda niso tujci, temveč domačini. Talcih priseljencev je
53, i. s. 18 moških in 35 žensk. Priseljenlke so večinoma ženske, 'ki se primožijo
iz ene vasi v drugo, in teh je več kot moških, ki se prdženijo drugam.
Isto velja za priseljenke iz 'bo*lj oddaljenih krajev Poljanske doline, ki jih je
23, medtem ko je priseljencev iz drugih krajev loške občine le 6. Iz Slovenije
izven loške občine jih je 24, 12 moških in 12 žensk, iz drugih republik pa
štirje, 3 moški in 1 ženska. K priseljencem na moremo šteti edine osebe, ki je
pnišla iz tujine izven J^lgoslavije, to je leta 1973 na Švedskem v adomski
družini rojeni deček, ki so ga starši ob vrnitvi prinesU domov na Dobravšce.
Od priseljenih je velika večina prišla iz vasi, le trije izvirajo iz mesta.
Glede izsolanosti nisem sam ugotavljal podatkov in moram navesti ugotovitve
popisa iz leta 1971,'' ki pa v glavnem veljajo še za sedaj. V ipoštev so
vzeli osebe, stare nad 10 let. Teh je bilo 237, tj. 126 moških in 111 ženi^cih. Brez
šol je bilo 8 moških in 12 žensk, skupaj 20. Samo štiri raeirede osnovne šole
je imelo 54 moških in 50 žensk, sikuipaj 104. S končano osnovno sodo je bik)
36 moških in 64 žensk, skupaj 100. Morda skoraj dvakratno število ženskih lahko
pripdišemo njihovi večji pridnosti. Nasprotno je s šolanostjo na šolah za
kvalificirane in visoko kvaltCiciraine delavce, za katere imajo moški večje zanimanje
in potrebe kakor ženske. Take šole je ikončalo 37 moških in le 6 žensk,
skupaj 43. Gimnazijsko iadbrazbo je navedel samo eden. Na srednjih strokovnih
šolah so se izšolale 4 osebe, na višji 1 in na visoki 1. Vsi ti so bili iz Dolenje
in Gorenje Dobrave. Za 2 osebi popisovalci niso mogU ugotoviti šolanosti.
Nepismene so bile 3 žensike, stare nad 65 let, in 1 moški, star med 15
in 19 leti.
Zaposlitev prebivalstva
Od 301 prebivalcev teh štirih naselij jih je 191 ali 63,5'/o aktivnih, med
temi 100 moških in 91 žensk. Upokojencev je 16 ald 5,3 "/o, vzdrževanih pa 94
ali 31,2 */o. Delež aktivnih je znatno večji kot paprečno v Jugosiaiviji, pa tudi
ko* v Sloveniji (glej Loške razglede 1974, str. 125), deleža upokojenih in vzdrževanih
pa sta znatno manjša.
Skoraj tretjina (30,5 */o) prebivalcev je zaposlena v indiiStriji in rudarstvu.
Delo jim dajejo predvsem podjetja v Gorenji vasi (Jelovica, Alpina) in v Škof j i
Loki (Kroj, Termaka) ter rudnik urana v Žirovskeh vrhu. Po nekaj teh vaščanov
je zaposlenih skoraj v vseh bližnjih podjetjih (v Gorenji vasi pri Seširju,
na Hotavljah pri Marmorju, v Sfcofji Loki pri LTH, Peksu, Gorenjski predil-
103
niči, Avtokovinarju, Inštalacijah, Embalažno grafičnemi zavodu, v Bodovljah
pri TertmiiM in v Retečah pri Iskri). Pri Uranu ima zaslužek 12 Ijiidi, od tega
8 priseljencev in 4 doma&ni. V kmetijstvu je aktivnih 48 (o tem več v naslednjem
poglavju). V prometu je zaposlenih 11 (delavci dn usliožbenci pri
Alpetouru in prevozniki), v trgovini in gostinstvu 10 (gostilna je samo na
Dolenji Dobravi št. 24), v obrti 9 (2 mehanika, 2 čipkarioi, kljuičavničar, 2uidar,
krojač, mesar, mizar; več mizarjev dela v Jelovici, čevljarjev v Alpdni, krojač-
ev in šivilj v Kroju in! so štetij kot industrijski delavci), v kulturi in sooiali 7,
v gradbeništvu 5 (Gradiš, Tehnik), v družbeni dejavnosti 2, v goedairstvu 1,
ostalo 5. Kakor je že iz teh podatkov razvidno, se mnogo vaščanov vsak dan
vozi na delo izven domače vasi.
Kmetijstvo
Okolica Gorenje vasi z dolino Bretaovnice je bila naseljena s Slovenci pred
sredino 13. stoletja. Urbar iz leta 1318 navaja med drugimi In Hard Inferiori,
današnjo Dolenjo Dobravo s tremi hubami (kmetijami). In Hard Superiori,
današnjo Grorenjo Dobravo s štirimi hubami in Witodiras, daneišnji Todraž z
dvema hubama. Tu obravnavana naselja in kmetijstvo v teh krajih je torej
stairo več kot 700 let. Urbar iz leta 1500 ima vpisano še isto število gruntov.
V 16. in 17. stoletju se je razvilo tudi kajžarstvo in urtbar iz 1630 navaja na
Dolenji in Gorenji Dobravi po tri kaj že. Leta 1825 so bili na Dolenji Dobravi
poleg 3 gruntov še 4 tretjinski grunti in 17 kajž (zraven so štete tudi kajže na
sedanjih Dobravšcah), na Gorenji Dobravi poleg 4 gruntov 1 tretjinski grunt
in 5 kajž, v Todražu pa poleg 2 gruntov 2 kajžL'*
Od kmetijstva je v teh vaseh odvisnih še 60 ljudi, tj. približno petina
preitaivalstva, od teh je 48 aktivnih kmetijskih delavcev in 12 vzdrževanih
otrok in preužitkarjev. Največji delež kmetijskega prebivalstva — 9 ali 56 "/o
— ima mali, od Gorenje vasi najbolj oddaljeni Todraž. Na Dobravšcah znaša
ta delež 14 ali 23,7"/», na Gorenji Dobravi 17 ali 16,8«/», na Dolenji Dobravi
pa 20 ali 16 »/»."• «• «• »
Naslednice tistih prvotnih gruntov so gotovo še danes največje kmetije.
Na Ddenji Dobravi so to Zgajnarjeva, Homčeva in Janezova (ta že precej
zmanjšana), katerih domovi stoje na pomolu najnižje poEce. Na Janezovi domačiji
je se dobro ohranjena nabožna silika in na njej podoba staiih, deloma
še lesenih dveh poslopij.
Za primer stanja m načina kmetovanja navajam Zgajnarjevo kmetijo,
kjer sta mi mati in sin kljub oibilnemu dela rada med razgovorom pojasnjevala
svoje razm^e,'' medtem ko pri obeh sosedih niso bili voljni za to. Zgajnarjeva
kmetija ima 38 ha 52 a 18 m^ zemljišč, ;ki so po kategoriji kulture takole
razdeljena: njiv je 12,6 */o, travnikov 12,3 "/o, sadovnjaka 0,3"/», pašnika
2,8"/», gozda 71 */o in neplodnega sveta 1 */»." Na gruntu živita samo mati —
vdova in sin. Od 6 otrok so 3 hčere poročene na bližnjih kmetijah, en sin ima
hišo v Gorenji vasi in se vozi na delo v Bodovlje, drugi sin je doštudlral za
živinozdravnika, tretji je doma za gospodarja. Domačija, ki sestoji dz velike
nadstropne hiše cerkljansko-loškega tipa, veBkega in manjšega gospodarskega
poslopja, stoji na vzhodnem rtu n i ^ e police. Pod polico proti potoku Brebovnici
je prodnat, proti Mihevku močvirnat svet. Večina njiv in travnikov je
okodi doma, gozda pa v Jejdovem brdu. Sadovnjak je pri hiši. Njive imenu-
104
jejo: pri zeljnifcu, ta dolga, na paanah, pri novem kozlu, pod bajto, pod kozlam,
na Mrzliku; v travnike so jih pustili v Blatih in na Plešah, to je laz v
gmajni na bregu Jejdovega brda, tam je zdaj pašnik. Travniki so: pod hišo,
pri kozlu, na produ, Polud (mokroten), Krvave onstran Mihevka in za Sovra.
Glavni dohodek daje živinoreja. Ob mojem obisku je bilo v hlevu 24 glav
govedi, krave, telioe in bikci za pitanje (la, imajo manj masti in več mesa).
Hlev še ni moderniziran, gnojnica se sicer odteOca, gnoj pa morajo voziti ven,
živino imajo priklenjeno, ker se tako naj^bolj redi. Govedo redijo za meso,
odvažajo pa vsak dan mleko v zadrugo v Gorenjo vas, le nekaj litrov ga oddajajo
bližnjim strankam. Tudi konja imajo še, v vasi so samo še štirje. Redijo
4 prašiče, praišičke so kupili v ZirovSkem vrhu in v Brežicah, enega spitanca
bodo prodali, druge zaklali za dom. Kdkoši imajo okoli 20. Med vojno so
redili tudi ovce zaradi volne.
Moker svet je še dober za koruzo in deteljo, slab pai za krompir. Krompir
pridelujejo le za dom in za prašiče. Koruze imajo eno njivo za zrnje, dve za
siliranje. Za silažo gojijo večjo sorto in jo bolj zgodaj pospravijo, zrnje dajejo
tudi prašičem in živimi. Koruzi Škoduje neki plevel, ki ji odvzema hrano.
Kazen koruze so glavni pK>ljski pridelki krmne rastline — črna detelja, pesa,
repa in korenje. Pred vojno so sejali vse vrste žita, letosi so pridelali samo
pšenico, iki je kljub deževnemu letu zelo dobro obrodila. Seme sorte Marinka
so dobili v zadrugi. Ajdo so popolnoma opustili, ker je zanjo svet premoker
in jo sme preveč uničujejo.
Gozd je mešan. Sekajo manj, kot dovoljuje etat, ker je pri hiši premalo
delovne sile, najemanje sekačev pa bi bUo predrago. Prodajo smrelkove hlode
in les za celtilozo, zase pridobijo drva. Pomemben je gozd — pravijo mu
gmajna — zaradi štel je. Menjaje grabijo listje in borovje zdaj v tem, zdaj v
onem delu gozda. Za nabiranje borovnic in gob ni časa, poberejo jih drugi.
Oglja tu nihče več ne kuha.
Od sadja imajo v glavnem jalblane — voščenke in tepke — moštnice.
Sadno drevje je bolj staro in ga ne sfcropdjo. Jabolk ljudje ne kupujejo, saj
drugod dobijo 'bolj izbrana. Porabijo jih za žganje in mošt, nekaj jih posušijo.
Leta 1932 j e pokojni gospodar vsadil štiri, orehe, a so samo enkrat do sedaj
rodiK. Orehom in kostanju tod ne prija.
Pšenico dajo mlet v Kairlovec v Zdrovskem vrhu. Za hrano kupujejo sladkor,
olje, sol, poleti meso, kako leto tudi moko. Belijo z mastjo. Živino in
mleko prodajo zadrugi.
Zadnja štiri leta imajo dva silosa, enega za travo, drugega za koruzo.
Brez strojev en sam moški pri (hiši ne bi mogel opraviti vsega dela. Zdaj
imajo traktor, naMadač, obračalnik in naotomo žago. Mlatilnica je že stara,
modeme nima nihče v vasi, ker sejejo malo žita. Sejalnik je za konjsko vprego.
Pri hdSi je tudi osebni avto, kakor ^pri večdni hiš v vasi. V prostorni 'kuhinji
imajo velik štedilnik na drva, od gospodinjskih strojev pa pralni stroj.
Imajo kopalnico, ne pa še stranišča na izpiranje. Domačija je opremljena z
elektriko in vodovodom s Trebi je. Plačujejo požarno, zdravstveno in starostno
zavarovanje.
Na Gorenji Dobravi sta največji 'kmetiji Martinčeva št. 2 in Cadeževa
(nad 25 in 28 ha),'* iki pa ne premoreta toliko gozda kakor kmetije na Dolenji
Dobravi. Z obeh hodita gospodinja in sin oziroma gospodar in sin na de!Lo
drugam in ni nobene prave kmetije, kjer bi noben član družine ne donašal
105
zaslužka od neifcmetijskega dela. Le pri dveh kajžah {št. 20 in 26) z nekaj
nad 1 ha zemljišča živita dve oziroma ena žensOca, ki ne hodijo drugam na delo.
Neikdanje kajžarsko naselje Dobravšce nima velikih faneitij. Največ imajo
nekaj nad 7 ha zemlje. Vse hiše so odvisnei od zaslužka izven kmetijstva. Druga^
ie je v Todražu, kjer sta veUM kmetiji pri Vrbanici (št. 2) in pri Trohi (št. 1)
odvisni le od kmetijstva. Prva ima nekaj nad 66 ha zemlje, druga nekaj nad
49 ha, pri obeh je večina površine pod gozdom (53 in 38 ha), obdelovalne zemlje
pa je razmeroma malo.
Navajcun nekoliko značilnosti o kmetovanju na Trohovi 'kmetiji.' Gozdove
ima na Zirovskem vrhu in pod Cmo goro, v njih. prevladujejo hrast, bukev
in smreka. Btat je precej velik, ves les prodajo gozdnemu gospodarstvu, razen
nekaj ifcubikov za dom; če potrebujejo več lesa, je treba razliko plačati. Kovačeve
žage ni več, hlode je treba zvoziti v Sovodenj, Žirii ali Polhov Gradec.
Dohodek je tudi od živinoreje, tj. od prodaje živine, mleka, prašičkov in jajc.
Konja imajo pri treh hišah. Zemlja vi dolini je od velike povodnji 1926 mnogo
slabša, ker je voda nanesla proda in p>eska, zaradi česar jo zelo prizadene morebitna
suša. Po bregovih je težka ilovnata prst. Njive opuščajo zaradi pomanjkanja
delovne sile in zaradi škode, ki jo povzročajo sme in divji prašiči. Pri Trohovih
so včasih pridelali do 60 mernikov fižola, zdaj dobijo le malo stročja.
Pridelujejo kmme rastline, toda korenje opuščajo, ker ni časa za pletev. Kupovaiti
morajo moko, meso, sol, a zalbele ne. Hlevov nimajo modemiziTainih,
tudi silosa še ni nikjer v vasi, nabavili pa so traktor za oranje, fcosOnico,
obračalnik in motorno žago. Sadovnjak daje jabolka in hruške. Pozabiti ne
morejo uničenja sadovnjaka, iko je povodenj v letu 1926 vzela nad sto debel
sadnega drevja.
Eleiktriko ima vsaika hiša, vodovoda pa Todraž nimia, saj je dosti studencev
izpod Cme gore in Žirovskega vrha. Obrtnik je samo mizar. Pri Kovaču,
kjer je nad 17 ha zemlje, seveda skx>raj tri četrtine goada, živita samo gospodar
ini gospodinjai,, pa še ta hodi delait v ix>vaimo Mpina v 4 'km oddaljeno Gorenj
o vas. Skozi Todraž in obe Dobravi vozi redni avtobus iz Suhega Dola.
V i r i
1. Osnovna držaivna karta 1 :10 000, list Skofja Loka 6, Geodetski zavod SRS
1972. — 2. FT. Kossmat, Geologische Karte Bischoflack imd Idria, 1910 (s popravki
Antona Ramovša). — 3. Imenik krajev Vojvodine Kranjske, Ljubljana 1874, str. 39. —
4. Franc in Silvestra Ferlan, Dol. Dobrava 1. — 5. Jožef Oblak, Dol. Dobrava 7. — 6.
Ciril Trček, Gor. Dobrava 9 in Jožefa Prelog, Gor. Dobrava a. — 7. Jožef Oblak,
Dol. Dobrava 7, |ilaiija in Pavla Frlilc, Gor. Dobrava 20. — 8. Ciril Justin, Dobravšce
1. — 9. Prandfca Selak, Todraž 1. —i 10. Rezultati za stanove po naseljima — Opština
Skofja Loka, Savezni zavod za statistiku Beograd 1972. — 11. Rezultati za stanovništvo
i domačinstva po naseljima — Opštiina Skofja Loka, Savezni zavod za statistiku
, Beograd 1972. — 12. Krajevni leksikon Slovenije I. knjiga, Ljubljana 1968,
sti. 348/349. — 13. Krajevni urad Gorenja vas, gospodinjski Utetd obravnavanih vasi.
— 14. P. Blaznih, Kolonizacija Poljanske doline, Ljubljana 1938, str. 7, 9, 50. —
15. Marija in Janez Bogataj, Dol. Dobrava 22. — 16. Posestni listi k. o. Dolenja Dobrava,
Geodet^a uprava Skofja Loka. — Krajevnemu uradu Gorenja vas, Geodetski
upravi Skofja Loka in vsem navedenim in nenavedenim domačinom, ki so mi pomagali
z ustnimi podatki, se za pirijazno pomoč lepo zahvaljujem.
106
R e s u me
LES VILLAGES A L'EMBOUCHURE DE BREBOVNICA
L'auteur de Tarticle continue sa description des villages dans la vallee de
Poljane du niimero de Loški razgledi de Tannee passee (LR 1974, pp. 119—136) par
la description des villages voisins comme Dolenja et Gorenja Dobrova, Dobravšce
et Todraž qui eux-aussi seront exposes a des changements sociaux et econoniiques
h Touverture de la mine d'uranium. Dans cet article, Tauteur note la croissance
actuelle du nombre des bcitiments et cite les noms patronymiques de leurs proprietaires.
II constate un baissement du nombre d'habitants surtout des paysans
et il explique Temploi actuel des habitants. Dans un chapitre a part, il montre Tetat
de Tagriculture et les methodes de travail qu'on y emploie actuellement.
107