follnl urad 9021 Celo.ee - Verlagipostamf 9021 Klagenfurl	lzha]a . Celovcu - Erscheinungrort Klagenfurt	Posameinl Izvod 1,30 ID., mesečna naročnino 5 šilingov	p b
' -<< t
Letnik XXII.	Celovec, petek, 3. november 1967	Štev. 44 (1327)
Obletnica
stoletja
Topovski streli s križarke »Auro-re« so bili 7. novembra 1917 (po starem ruskem koledarju je bil to 26. oktober) znak za napad revolucionarnih odredov na Zimsko palačo v Petrogradu, današnjem Leningradu. 2e uro pozneje je začel zasedati vseruski kongres sovjetov, ki je izdal prvi proglas nove oblasti: dotedanja začasna vlada se odstavlja, vsa oblast pa prehaja v roke sovjetov.
To je bila pravzaprav odločilna faza dogodka, ki je sel v zgodovino kot Velika oktobrska revolucija. Letos mineva od tega dogodka petdeset let, pol stoletja od trenutka, ko so prvič v zgodovini prevzeli oblast v roke delavci, kmetje in vojaki; pol stoletja od rojstva nove socialistične države, torej pol stoletja spreminjanja socialistične teorije v socialistično prakso.
Zmaga revolucionarnega gibanja pred 50 leti je bila gotovo najpomembnejši dogodek stoletja — ne samo za Rusijo, takratni dogodki so pretresli ves svet, saj so napovedali prihod novega obdobja v zgodovini človeštva — socializem. Geslo »tovarne delavcem, zemljo kmetom« se je začelo postopoma in v raznih oblikah uresničevati v številnih državah. Ne povsod z oboroženo revolucijo kot v Rusiji, toda tudi povsod drugod je postajal delovni človek faktor, mimo katerega danes nikjer ni več mogoče oblikovati družbenega življenja.
Obletnica socialistične revolucije nikakor' ni zadeva samo Sovjetske zveze — »dežele oktobra«. Dogodki pred petdesetimi leti so temeljito preusmerili dotedanji razvoj človeštva v celoti. Pod vplivom zmagovite revolucije v Rusiji so nastajale revolucionarne delavske partije tudi v drugih državah ter v eni bolj v drugi manj uspešno vplivale na proces družbenega razvoja. Niti najbolj konservativna dežela si danes ne more več privoščiti klasičnega kapitalističnega sistema, ki bi v delovnem človeku gledal le objekt za izkoriščanje, ne pa subjekt soodločanja, da niti ne govorimo o vseh tistih deželah, v katerih je delavski razred danes sploh že odločilni činitelj in reprezentant ljudske demokracije.
Vplivi dogodkov, ki so se pred petdesetimi leti odvijali v Rusiji, so svojo zgodovinsko vlogo odigrali tudi med drugo svetovno vojno, ko so revolucionarne sile širom sveta skovali v močno protifašistično fronto, ki je po zmagi nad skupnim sovražnikom v mnogih državah privedla hkrati tudi do spremembe družbenega sistema. Danes noben razsoden človek ne bo več zanikal obstoja cele vrste socialističnih dežel, kakor ni mogoče zanikati, da so se razmere bistveno spremenile tudi v veliki večini kapitalističnih držav. Ideja napredka, ki je bila med pariško revolucijo leta 1871 še obsojena na neuspeh ter je svojo prvo veliko zmago slavila pred petdesetimi leti v Rusiji, prodira neustavljivo naprej. Uresničevanje te ideje je lahko različno in nujno prilagojeno razmeram v posamezni državi, toda cilj je povsod isti: osvoboditev vsega delovnega človeštva, hi hoče živeti v svetu brez izkoriščanja in zapostavljanja, v svetu medsebojnega spoštovanja in miru.
Stvarnost, ki jo kaže svet ob petdesetletnici socialistične revolucije, je vsekakor dovolj prepričljiva, da ob tej obletnici upravičeno lahko govorimo o »obletnici stoletja«, kajti v tem stoletju noben drug dogodek^ ni tako odločilno vplival na ustroj človeške družbe, kot pa razvoj, ki je sledil zgodovinskim strelom 7. novembra 1917 na križarki »Aurore«.
Sovjetska zveza se pripravlja
na proslave 50-Geinice revolucije
Te dni prihajajo v Moskvo delegacije iz vseh predelov sveta, da se udeležijo velikih proslav ob 50-letnici oktobrske revolucije. Napovedano je bilo, da se bo ob tej priložnosti zbralo več kot sto tujih partijskih in vladnih delegacij oziroma delegacij komunističnih in delavskih partij ter več kakor 850 predstavnikov raznih naprednih organizacij v svetu. Delegacije socialističnih dežel vodijo najvišji partijski oziroma državni funkcionarji; vladne delegacije pa so napovedane tudi iz številnih afriških dežel. Povabilo sta odklonili samo albanska in nizozemska partija.
Velike proslave 50-letnice oktobrske revolucije se začenjajo danes v Moskvi, kjer bodo imeli v Kremlju slavnostno zasedanje OK sovjetske KP, vrhovni sovjet Sovjetske zveze in vrhovni sovjet ruske federacije. O pomenu velike oktobrske socialistične revolucije bo govoril generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. V prihodnjih dneh ibodo slavnostne seje partijskih komitejev ter mestnih in pokrajinskih svetov po glavnih mestih vseh sovjetskih republik. V nedeljo bodo v Moskvi položili vence na Leninov mavzolej in spomenik neznanemu junaku, medtem ko bodo glavne proslave tega dne v Leningradu, nekdanjem Petrogradu, kjer se je pred petdesetimi leti začela revolucija. Prihodnji ponedeljek bo praznovala Moskva v mestnem okviru, na dan revolucije 7. novembra pa bo na Rdečem trgu velika vojaška parada, pri kateri bodo prikazali najsodobnejšo vojaško o-premo in orožje; tradicionalni govor ob Leninovem mavzoleju bo ob tej priložnosti imel obrambni minister maršal Grečko.
Proslave ob 50-letnici revolucije bo sovjetska televizija prenašala v 66 jezikih Sovjetske zveze, poleg tego pa še v 61 tujih jezikih. S pomočjo sistema „Orbita" in satelita »Strela" bo televizijske programe praktično lahko gledala vsa Sovjetska zveza, kor velja še posebno za današnje slovesno zasedanje v Kremlju, za nedeljske proslave v Leningradu ter za parado, ki bo prihodnji torek v Moskvi. Glavne svečanosti pa bodo prenašale tudi mednarodne televizijske mreže Ev-rovizije in Infervizije, tako da bo proslave ob 50-letnici revolucije lahko spremljal širni svet.
ZVEZNI PREZIDENT JONAS:
Demokracijo je treba čuvati
Ob nedavnem državnem prazniku je imel zvezni prezident Jonas na skupni slavnostni seji parlamenta in zveznega sveta govor, v katerem je poudaril, da je treba demokracijo čuvati in jo varovati tudi pred najmanjšo nevarnostjo. Če bi demokraciji kdaj grozila -tudi še tako manjhna nevarnost, je iz udobnosti in nezanimanja ne bi smeli ignorirati, marveč ji od vsega začetka napovedati boj, preden hi bilo ^prepozno. »Čuvajmo naš socialni red, ki je osnova socialnemu miru; čuvajmo ustavo, ki nam jamči obstoj republike in svobodo državljanov.«
Opozoril je tudi na številne nevarnosti, ki (grozijo svetovnemu miru ter med drugim poudaril: Čeprav Avstrija -kot majhna dežela ne more spregovoriti odločilne besede, naj svet kljub temu sliši naš klic po sporazumevanju in miru. Z vsemi močmi hočemo utrjevati mirovna prizadevanja, z našimi sosedi vzdrževati prijateljske odnose in predvsem strogo upoštevati našo nevtralnost. »Iz izkušenj preteklosti Avstrijci vemo, kako važno je miroljubno in razumno sožitje z drugimi narodi; zato imamo razumevanje za zahteve današnjega časa, za globoko željo človeštva po miru.«
Avstrijsko ljudstvo se ne zapira pred ves svet obsegajočimi posledicami tehničnega razvoja ter njegovih gospodarskih in političnih vplivov. Zavedamo se, da je naša usoda vedno bolj povezana z usodo vsega sveta. Toda zavedati se moramo tudi tega, da je naša domovina tukaj, v tej deželi Avstriji z njeno veliko zgodovinsko preteklostjo, -kjer se zgodovina ni delala le v palačah gosposke, marveč tudi v bajtah kmetov in delavcev.«
Razlike v svetovnem gospodarstvu
predstavljajo nevarnost za svetovni mir
IZVRŠNI SVET SLOVENIJE:
Razprava o manjšinah
Odbor izvršnega sveta Slovenije za samoupravljanje in notranjo politiko je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal tudi o položaju in aktualnih vprašanjih slovenske manjšine v Avstriji in Italiji. Pri tem je bila poudarjena stalna zavzetost matičnega naroda za razmere v zamejstvu. Odbor je sklenil o teh vprašanjih poročati na seji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
V Alžiru se je prejšnji teden zaključila prva konferenca ministrov držav v razvoju, ki se je po štirinajstdnevnih razpravah obrnila na svetovno javnost s posebno »Alžirsko listino«. O tej zaključni deklaraciji prevladuje mnenje, da pomeni važen korak naprej, ker predstavlja enotno stališče vseh na konferenci zastopanih 86 držav v razvoju, in to kljub temu, da je med konferenco prišlo večkrat do precej različnih pogledov med predstavniki treh velikih skupin — namreč afriških, azijskih in latinskoameriških držav.
Pri tem dokumentu gre predvsem za manifestacijo skupnega stališča, ki ga nameravajo dežele v razvoju zastopati na -drugem zasedanju konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki -bo februarja in marca meseca prihodnjega leta v New Delhiju. »Alžirska listina« že uvodoma ugotavlja, da bi katastrofa, is katero bi se srečal svet, če se bo nadaljevalo sedanje poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami, postala takšna, da se ne bo več mogče zadovoljiti s tradicionalnim načinom reševanja problema nerazvi-
tosti, niti ne bodo več zadostovali izolirani ukrepi in delne koncesije. Zlasti 'smatrajo udeleženci alžirske konference za potrebno, da industrijsko razvite države spremenijo dosedanjo prakso v mednarodnih gospodarskih odnosih (ki gre večinoma v škodo nerazvitih dežel) ter se odločijo za jasen program, da se pospeši gospodarski in socialni napredek dežel v razvoju.
Na potrebo po odpravi -nevarnih
razlik v svetovnem gospodarstvu je v svojem zaključnem govoru opozoril tudi predsednik konference alžirski zunanji minister Buteflika. Dejal je, da je svetovno gospodarstvo zdaj pred problemi, ki ogrožajo svetovni mir. »Prihodnost človeštva bo zasenčena, dokler bodo blaginja bogatih držav in moč, ki iz tega izhaja, v službi politike dominacije in zavoje-vanja. Treba je dokončno zaključiti -dobo kolonializma in nekolonializ-ma, odnosi sile pa se morajo nadomestiti z odnosi zdravega in lojalnega sodelovanja na svetovni ravni. Samo to je -pot rešitve za vse narode sveta, ki jih njihovo tesno sožitje obsoja, da delijo isto usodo.«
Konfederacija za mir in razorožitev
odločno obsoja ameriško vlado zaradi Vietnama
Izvršni odbor mednarodne konfederacije za mir in razorožitev, ki je zasedal v Bolgariji, je bil soglasno mnenja, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za izvajane moralnega pritiska na ameriško vlado, katero je konfederacija odločno obsodila zaradi njene politike v Vietnamu. S posebnim zadoščenjem so udeleženci zasedanja ugotavljali, da je v zad-
njem času prišlo do pomembnih spre-v ameriški javnosti, kjer
memb tudi se stalno veča odstotek mnenja, da je vojno
Amerike
tistih, ki angažiranje Vietnamu napaka.
Tekma za osvojitev vesolja:
Sovjetska zveza dve leti pred Ameriko
V znanstvenih krogih Vzhoda in Zahoda prevladuje mnenje, da je v tekmi za osvojitev vesolja znova prevzela vodstvo Sovjetska zveza, o kateri menijo, da ji bo najmanj dve leti iprej -kot Ameriki uspelo poslati prvega človeka na Luno.
To nenadno spremembo v mišljenju tudi tistih, ki so doslej vedno govorili v vodstvu Amerike, je povzročil zlasti uspeh, katerega so sovjetski znanstveniki dosegli v začetku tega tedna. Najprej so 27. oktobra iztrelili na krožno pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo »Kozmos 186", v ponedeljek tega tedna pa je sledila še ladja Kozmos 188". Obe vesoljski kabini, ki sta bili brez človeške posadke, sta se v vesolju avtomatično združili ter tri u-re in pol skupno nadaljevali krožno pot. Potem sta se na znamenje z Zemlje spet avtomatično ločili in se vrnili vsaka na svojo lastno pot okoli Zemlje. Končno je „Kozmos 186" na povelje zapustil vesolje in rahlo pristal na Zemlji na prej določenem mestu.
Da je združevanje vesoljsikh kabin možno, so sicer najprej demonstrirali Američani, ki pa so ta manever izvedli s človeško pomočjo. Sedanji uspeh sovjetskih znanstvenikov je zato vsekakor večji, ker pri-
ča o neverjetni preciznosti tehničnih naprav, hkrati pa dokazuje tudi visoko stopnjo varnosti pri izpolnjevanju novih nalog. Zato strokovnjaki splošno zastopajo mnenje, da je napravila Sovjetska zveza važen korak naprej, saj pomeni njen najnovejši poskus pravzaprav osnovo za gradnjo vesoljske ploščadi, s katere bi potem lahko poslali vesoljsko ladjo na Luno. Tega mnenja je tudi ravnatelj vesoljskega observatorija v Bochumu (Zahodna Nemčija) Heinz Kaminski, ki je izjavil, da bi ta poskus lahko pomenil začetek gradnje take vesoljske ploščadi; svojo domnevo je utemeljil predvsem z dejstvom, da so sovjetski znanstveniki takoj po združitvi obeh vesoljskih kabin izstrelili v vesolje še »Kozmos 189".
Sovjetsik tisk je velik uspeh primerno poudaril in pri tem opozoril, da sta tako nedavni poskus z vesoljsko sondo »Venera 4", ki je kot prva v zgodovini mehko pristala na Veneri, kakor tudi avtomatična združitev obeh umetnih satelitov iz serije »Kozmos" posvečena 50detnici oktobrske revolucije. Pač pa so v Sovjetski zvezi odločno zanikali vesti, da za to obletnico pripravljajo tudi vesoljske podvige s človeško posadko.
Spričo tega dejstvi konfederacije za mir in razorožitev ne izključuje možnosti, da bi se predsednik Johnson pod pritiskom javnega mnenja le odločil za prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama. Vendar pa v tej zvezi obstoji nevarnost, da bi ameriška vlada takšno prekinitev povzela s pogojem, da mora Severni Vietnam takoj pokazati pripravljenost za pogajanja. Če bi potem ne prišlo do »konkretnih mirovnih pobud«, bi Amreika spet obnovila bombardiranje, domači in svetovni javnosti pa stvari prikazala tako, kot da je Severni Vietnam »odbil ponudeno roko sprave«. Zato so udeleženci posvetovanja v Bologni poudarili, da mora biti težišče sedanjega boja konfederacije na zahtevah o brezpogojni in dokončin prekinitvi -bombardiranja Severnega Vietnama, kajti Was-hingtonu se nikakor ne isme dovoliti, dajbi zavajal javnost s propagandistično mirovno akcijo, ki v resnici sploh ne bi bila iskreno mišljena.
Na zasedanju v Bologni so razpravljali tudi o -krizi na Srednjem vzhodu ter se je pokazalo, da se je razpoloženje v zahodni Evropi -glede Izraela v zadnjem času bistveno spremenilo. Zdaj namreč tudi v zahodnih deželah ne odobravajo več tega, da -hoče Izrael z arabskimi deželami razpravljati s pozicij sile.
expo 67	Gospodarski položaj
zaključena	se §e naprej slabša
Letošnja svetovna razstava »Človek in njegov svet* — znana pod kratico »EXPO 67* — v Montrealu je bila po 185 dneh trajanja v soboto minulega tedna zaključena. Bila je razstava rekordov. Obiskalo jo je nad 50 milijonov ljudi, med njimi 60 predsednikov držav in monarhov ter 35.417 novinarjev in dopisnikov. V času njenega trajanja je 1034 ansamblov in umetniških skupin priredilo 17.823 gledaliških predstav, baletnih nastopov in orkestralnih koncertov.
Ta velika mednarodna gospodarska in kulturna revija je stala 404,8 milijona dolarjev, dohodkov pa je prinesla 247,3 milijona dolarjev. S tem je zaključena z deficitom 157,5 milijona dolarjev. Največjo korist od nje je imelo Mesto Montreal, kajti ob njenem zaključku je dobilo podarjenih 51 od skupno 62 paviljonov. 2 njihovo pomočjo hoče mesto razstavišče spremeniti v velik kulturni center.
Za dobro počutje obiskovalcev je skrbelo 25 tisoč uslužbencev. V 80 restavracijah je bilo prodanih 92 milijonov obedov, 36 restavracij pa je imelo svojo nacionalno kuhinjo. 75.000 oseb je pri obisku razstave zbolelo in so jih morali zdraviti v bolnišnicah, 25.000 otrok pa se je zgubilo na razstavišču.
Največ zanimanja je zbudil sovjetski paviljon. Ogledalo si ga je 15 milijonov obiskovalcev, medtem ko si je ameriškega in francoskega ogledalo po 9,5 milijona obiskovalcev. Na četrtem mestu je po številu obiskovalcev češkoslovaški paviljon, ki ga je obiskalo 8,6 milijona ljudi.
Kupna moč denarja v Evropi nazaduje
Primerjava kupne moči denarja, ki je v veljavi po zahodnoevropskih deželah, kaže, da je bilo leta 1961 mogoče za isti denar kupiti več, kakor je bilo mogoče kupiti lani. Najmanj je v tem času kupna moč denarja padla v Zahodni Nemčiji in Belgiji, najbolj pa v Španiji. V prvih dveh državah je njegova kupna moč padla za 14 odstotkov, v Španiji pa za 33 odstotkov. Na Danskem je padla za 25 odstotkov, na Holandskem in v Italiji za 21 odstotkov, na Švedskem za 20 odstotkov, v Švici, Avstriji in Angliji za 17 odstotkov, v Franciji pa za 16 odstotkov.
V tem obdobju je torej naša država razmeroma dobro odrezala. Vse slabši je postala vrednost šilinga v primerjavi med njegovo kupno močjo med lanskim in letošnjim prvim polletjem. V tej primerjavi se je uvrstila že med štiri države, v katerih je kupna moč denarja najbolj padla. Primerjava namreč kaže, da je tekom enega leta kupna moč šilinga nazadovala za 3,8 odstotka. Bolj je nazadovala le še na Švedskem, Danskem in v Španiji, kjer je nazadovala za 4,2, 4,9 in 5,7 odstotka. Skoraj v isti meri kot v Avstriji je padla kupna moč denarja v Švici in sicer za 3,7 odstotka. V Angliji je padla za 3,3, v Italiji za 2,9 v Franciji za 2 6, na Holandskem za 2,5, v Belgiji za 2,4, v Zahodni Nemčiji pa le za 1,8 odstotka.
Tako sodi Avstrija med tiste države, kjer je v primerjavi med prvim polletjem 1966 in med prvim polletjem 1967 kupna moč najbolj nazadovala. Sorazmerno je kupna moč denarja nazadovala le še v Angliji, medtem ko se je pričela na Holandskem in v Italiji kupna moč denarja spet stabilizirati. Močnejše nazadovanje kupne moči je v isti primerjavi mogoče ugotoviti tudi v Združenih državah Amerike. Medtem ko je tam vrednost denarja med 1961 in 1966 nazadovala le za 8 odstotkov, v povprečju torej za 1,6 odstotka letno, je med lanskim prvim in letošnjim prvim polletjem nazadovala za 2,6 odstotka.
Gospodarska recesija v naši državi dobiva čedalje bolj podobo trajnejše gospodarske krize. Tej ugotovitvi se ni mogel izogniti niti generalni sekretar ŠVP, dr. Wit-halm, ko je minuli petek v generalni debati avstrijskega parlamenta k državnemu proračunu za leto 1968 zaradi tega razmeroma ostro kritiziral svojo stranko, zlasti pa njeno vlado. Gornjo ugotovitev pa najbolj neusmiljeno navaja zadnje mesečno poročilo avstrijskega inštituta za gospodarsko raziskovanje. Iz tega poročila namreč sledi, da industrijska proizvodnja še naprej upada, da cene še naprej naraščajo, da turizem tudi v
avgustu in septembru ni prinesel donosov čedalje nagleje narašča.
Čeprav je tekom leta prišlo do zvišanja osebnih dohodkov delojemalcev, je industrija v septembru na mezdah izplačala za 0,4 odstotka manj, kot v septembru 1966, ker je število zaposlenih nazadovalo za skoraj 4 odstotke. Industrijska proizvodnja letošnjega poletja je bila za 1 odstotek nižja kot lani, pri čemer je proizvodnja industrije investicijskega blaga nazadovala celo za 5 odstotkov. Gradbeništvo je poleti trpelo nad pomanjkanjem naročil, z njim pa so na pomanjkanju naročil trpela tudi transportna podjetja, v gotovi meri tudi zaradi tega, ker je razvoj turizma pričel upadati in ker je bil
minulega lela in da nevarnost brezposelnosti
tudi v avgustu in septembru slabši 'kot lani.
Inštitut za gospodarsko raziskovanje se v svojem zadnjem mesečnem poročilu bavi tudi z naraščajočo brezposelnostjo. V septembru je število zaposlenih nazadovalo za nadaljnjih 4500 na 2,4 milijona oseb, medtem ko je število oseb, ki so iskale zaposlitve naraso za 4100 na okroglo 41.000, v prvi polovici oktobra pa na 48.300. Temu nasproti število prostih delovnih mest čedalje bolj nazaduje, zlasti v gradbeništvu. Inštitut iz tega zaključuje, da bo prišlo v prihodnjih mesecih do brezposelnosti, ki je Avstrija v zadnjih letih še ni doživela.
Konzumno zadružništvo pred pomembnimi reformami
V soboto in v nedeljo je na Dunaju v sejemski palači zasedal občni zbor Zveze avstrijskih konzumnih zadrug. Občnemu zboru te pomembne organizacije samopomoči proti izkoriščanju na trgu je prisostvoval tudi zvezni prezident Jonas ter številni predstavniki delavskih združenj, saj so konzumne zadruge eden glavnih stebrov delavcev in nameščencev. Njihova vloga in vpliv na trgu sta najbolj razvidna iz tega, da oskrbujejo s svojimi 1530 poslovalnicami okroglo 1,4 milijona prebivalcev z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. S tem igrajo na trgu podobno vlogo, kakor jo na delovnem mestu igrajo sindikati. Njihova posebnost pa je tudi v tem — kakor je dejal zvezni prezident Jonas — da niso na lovu za cenenimi efekti, marveč da neprenehno poskušajo z zboljšanjem strukture stroškov zboljšati usluge svojim članom, s čemer doprinašajo k ostvaritvi zdrave osnove za stalno gospodarsko rast.
Tokratni občni zbor se je bavil predvsem z vprašanjem razvoja integracije v konzumnem
zadružništvu. V tozadevnem referatu je direktor Zveze avstrijskih konzumnih zadrug, dipl. trg. Franz Schmidt dejal, da sedanja stopnja te integracije ne zadošča več zahtevam razvoja na trgu. Na poti integracije konzumnih zadrug bo treba podvzeti nadaljni korak. Le-ta naj bi obstojal v ustanovitvi združenja, ki bi povezovalo in usmerjalo osrednje tri organizacije konzumnega zadružništva, to je Zvezo konzumnih zadrug, centralno hranilnico in posojilnico ter velenabavno družbo konzumnih zadrug {GOC), k reševanju konzumnega zadružništva.
To sodelovanje in usmerjanje bi bilo po njegovih izvajanjih zlasti potrebno na področju nabave in mreže razdelitve blaga, pa tudi na področju financiranja investicij in poslovanja konzumnega zadružništva ter na področju vzgoje in šolanja naraščaja za njegov vodilni kader in potrebnih strokovnjakov na špecial-nih področjih konzumnega zadružništva, končno pa tudi na področju informativne službe v prid članov in konzumentov.
Razvoj jugoslovanskega turizma v zadnjih 15 letih
Na nedavnem zboru turističnega gospodarstva v Rogaški Slatini so obravnavali razvoj turizma v Sloveniji v zadnjih 15 letih. Pri tem je bilo povedano, da se je med letom 1953 in letom 1966 število turističnih nočitev v Sloveniji povečalo od 1,277.000 na 3,840.000. K povečanju nočitev so pripomogli zlasti inozemski turisti, katerih število nočitev se je v tem razdobju povečalo za 1200 odstotkov, medtem ko se je število nočitev domačih turistov povečalo le za 82 odstotkov. Ne glede na to pa so bili pri nočitvah še lani domači turisti na prvem mestu. Na nje je odpadlo 53,9 % nočitev, medtem ko je na inozemske turiste odpadlo 46,1 odstotka nočitev. Letos pričakujejo, da bosta inozemski in domači turizen na nočitvah v enaki meri udeležena.
Leta 1953 so v Sloveniji našteli 11.591 turističnih postelj. Njihovo število se je do leta 1965 povečalo na 43.499 ali za 460 odstotkov, medtem ko se je število nočitev pove-
čalo le za okroglo 300 odstotkov. To povečanje turističnih postelj gre predvsem na račun prvih treh let, kajti v desetletju 1956— 1966 se je po hotelih, penzionih, motelih in zdraviliščih število postelj povečalo le za 86 odstotkov od 7625 na 14.180.
Glede bodočega razvoja turizma1 v Sloveniji računajo, da se bo število nočitev do leta 1970 povečalo na 5,7 milijona in da bo v tem času število nočitev domačih turistov močneje naraslo, kot število nočitev inozemskih turistov. Število nočitev sledniih bo po računih leta 1970 znašalo le 2,7 milijona, medtem ko bo število nočitev domačih turistov predvidoma naraslo na 3 milijone. Da bi ponudba zadostila naraščajočemu povpraševanju po nočitvah, bi morali do leta 1970 zgraditi še nekaj turističnih objektov, urediti še okoli 10.000 restavracijskih sedežev in preurediti tujske sobe z okroglo 9800 ležišči. V ta namen pa bo potrebnih okoli 53 milijard sedanjih dinarjev.
Sibirija zakladnica Sovjetske zveze
Milijarde rubljev, ki jih je vložila Sovjetska zveza v času od resničnega odprtja Sibirije, ki se je začelo pred 10 leti, v to prostrano deželo med Uralom in Tihim oceanom, med Kitajsko in Ledenim morjem, se že bogato obrestuje. Zakladnica Sibirija, ki daleč zasenouje zakladnico Urala, se je začela odpirati. Sibirija, ki so jo rodovi pred nami poznali le kot deželo pregnanstva, je medtem postala vir bogastva, izobilja in oblasti, za Moskvo pa kijuč bodočnosti.
Sibirije ne pokrivajo le neizmerno večji gozdovi kot z lesom bo-gaio Skandinavijo. Danes je že znano, da ima mnogo več diamantov, kot Južna Afrika, nafte in podzemeljskega plina več kot Bližnji vzhod, znatno več premoga kot vsa Severna Amerika in ogromne količine barvastih kovin. K temu se pridružujejo še bogata ležišča raznih drcgocenosti, kot so živo srebro, kobalt, volfram, titan in uran. Zlato, ki leži v Sibiriji, popolnoma zadošča, da reši Moskvo prejšnjih skrbi za devizne rezerve.
Poleg diamantov pod ledeno odejo Jakutije so odkrili samo letos in samo na področju Novosibirska naftna ležišča, ki lahko krijejo vse potrebe sibirske industrije za pol stoletja. Petrolejska ležišča zahodne Sibirije cenijo na mnogo milijard ton, zaloge podzemeljskega plina pa na mnogo bilijonov kubičnih metrov. Celo v plitvem obalnem morju pred obalo Ledenega morja so pred kralkim ugotovili ležišča nafte. Pri Bakinarju so geologi ugotovili nad 100 milijo-
nov ton železne rude in na Kamčatki zlato, premog, žveplo, nikelj in druge kovine.
Nasprotno pa Sibiriji še vedno primanjkuje ljudi. Z mezdami in plačami, ki so še enkrat večje kot v Moskvi, poskuša Moskva s preselitvijo pridobiti novo delovno silo za Sibirijo. Zaenkrat vendar priseljenci še ne morejo potrošiti teh velikih vsot svojih zaslužkov. Zato gradijo sedaj ustrezna velika naselja z modernimi stanovanjskimi hišami, trgovinami in drugimi objekti, kakor so to šole vseh stopenj, gledališča, predelovalna industrija »podjetja z uslugami" in podobno. V Sibiriji, ki zavzema eno dvanajstino površine zemeljske oble, se razvija novo življenje in nov svet, ki verjetno ne bo imel para ne v Evropi in ne v Ameriki.
Desetletja je pomanjkanje virov energije in prometnih zvez oviralo razvoj in naseljevanje Sibirije. Sedaj so že nekaj časa odročnim področjem na voljo prenosni jedrski reaktorji, ogromne tundre in tajga niso noben problem več. Povsod nastajajo nova letališča, potniški in blagovni promet pa prevzemajo letala. Do pred kratkim je bila skozi Sibirijo speljana le ena železniška proga, sedaj pa gradijo 300 do 400 km severno od te proge drugo sibirsko železnico, ki bo zlasti odprla bogata rudarska področja in jih povezala s svetom. Za prevoze od severa in k severu omogočajo promet sibirske reke, katerih led sproti drobi celo brodovje ledolomilcev.
posiROKea)sveai
KOLN. — Po enoletnem procesu je sodišče v K6lnu izreklo sodbo v obravnavi proti dvema bivšima funkcionarjema nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen«, kjer so nacistični zločinci med drugo svetovno vojno umorili več kot 100.000 Ljudi. Danes 50 let stari bivši SS-UntersturmfOhrer Streitwieser, ki je vodil več podružnic taborišča Mauthausen, je bil obsojen na dosmrtno ječo, medtem ko je bil bivši politični šef taborišča Mauthausen SS-ObersturmfUhrer Schulze obsojen na 15 let ječe. (V Avstriji bi bila — vsaj po dosedan}i praksi — oba vojna zločinca verjetno oproščena.)
BOHINJ. — V Bohinju se je z delovno konferenco zaključilo mednarodno srečanje slovenskih, koroških in italijanskih esperantistov, ki so se ob tej priložnosti zavzeli za večjo uporabo mednarodnega jezika zlasti v turizmu. Prihodnje leto bodo na Bledu organizirali festival popevk in lutkovnih gledališč v esperantu, medtem ko bodo o nadaljnjih možnostih uveljavljanja tega jezika razpravljali na srečanju, ki bo prihodnje leto v Trstu.
LOS ANGELES. — V govoru v Los Angelesu se je predsednik letošnje glavne skupščine OZN, romunski zunanji minister Corneliu Manescu, zavzel za trajno rešitev krize na Srednjem vzhodu, kar je po njegovem mnenju izjemno nujen problem. Ta rešitev mora biti v skladu z življenjskimi interesi vseh narodov tega območja. Prav tako se je Manescu zavzel za to, da bi napravili konec vojni v Vietnamu, ker bi le-ta lahko izzvala nove nevarnosti za mir. Pri tem je dejal, da bi morali Vietnamu pustiti, da sam sklepa o svoji usodi. Končno je Manescu še poudaril, da bi umik tujih enot z ozemlja drugih držav lahko precej prispeval k izboljšanju političnega in moralnega ozračja v Evropi in v svetu sploh.
TEL AVIV. — Odnosi med Izraelom na eni ter arabskimi deželami na drugi strani so se v zadnjem času znova poslabšali. Bistven del krivde za to poslabšanje nedvomno nosijo izraelski državniki, katerim je zmaga v nedavni vojni na Srednjem vzhodu očitno zlezla v glavo, tako da o reševanju krize zdaj najraje govorijo s pozicij sile. V ta okvir sodijo tudi izjave predsednika izraelske vlade Levijo Eškola, ki je v nekem govoru apeliral, naj se poveča priseljevanje 2idov iz zahodnih držav, da bi naraslo izraelsko prebivalstvo »velikega Izraela”. Eškol je dejal, da potrebujejo dotok Židov tako za sam Izrael, kakor tudi za »mesta, v katerih nas sedaj ni, nosijo pa biblijska imena”. Politični opazovalci iz tega sklepajo, da vključujejo izraelski državniki v meje Izraela tudi okupirana arabska ozemlja zahodno od reke Jordan.
STOCKHOLM. — Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David bo v kratkem uradno obiskal Švedsko in Finsko. Na švedskem bo obisk češkoslovaškega ministra trajal od 20. do 22. novembra, nato pa se bo David za štiri dni ustavil na Finskem.
WASHlNGTON. — Izgube ameriških enot na vietnamskem bojiiču so letos za 70 odstotkov večje kot lani. V desetih mesecih tega leta je v Vietnamu padlo 7456 ameriških vojakov in oficirjev, medtem ko jih je lani celo leto padlo .le" 5006. Te podatke je javnosti sporočilo ameriško obrambno ministrstvo, ki je hkrati ugotovilo, da sedanje izgube v Vietnamu ne predstavljajo niti polovico človeških žrtev, ki so jih ameriške vojaške sile imele v Koreji; prav tako pa teh podatkov tudi ni mogoče primerjati z izgubami med drugo svetovno vojno. Da se ameriško obrambno ministrstvo zateka k takim precej dvomljivim primerjavam, je samo dokaz, kako izkorišča vsako možnost, da bi se »opravičilo” pred ameriško javnostjo, ki vedno odločneje zahteva mir v Vietnamu.
MOSKVA. Največje sovjetsko transportno letalo »Antej”, znano tudi pod označbo »AN 22", je z enim samim poletom zrušilo 15 dosedanjih svetovnih rekordov. Ta gigantski transporter, ki je registriran za 80 ton tovora, je dvignil v višino 7800 metov 100 ton blaga. Rekord ameriškega letalstva znaša le 53,5 ton« blaga, dvignjenega do višine 2000 metrov. Novi rekordi sovjetskega letala so bili za registracijo predloženi mednarodni letalski federaciji.
LONDON. — Britanski minister za rozorožitev in evropska vprašanja Chalfont je poskrbel za pravo politično senzacijo. Za primer, da Velika Britanija ne bi bila sprejela v Eropsko gospodarsko skupnost, je namreč omenil možnost, da bi Britanska vlada temeljito spremenila svojo evropsko politiko. Pri tem je omenil priznanje Vzhodne Nemčije in izstop iz Atlantskega pakta. Zunanje ministrstvo je njegove izjave sicer demantiralo z utemeljitvijo, da so »te govorice nastalo na podlagi svobodno interpretacije nekega Chalfontovega privatnega pogovora”, vendar so Izzvale silno razburjenje tako v Britanski kakor tudi v mednarodni javnosti.
VARŠAVA. — Na mednarodnem kongresu poljskih pravnikov so sprejeli posebno odločitev, s katero se izrekajo proti zastaranju vojnih zločinov. Na kongresu so ugotovili, da so v Zahodni Nemčiji obsodili doslej samo 9,9 odstotka vojnih zločincev, ki živijo v tej državi in proti katerim se je začela preiskava.
OSLO. — Odbor norveškega parlamenta za podelitev Nobelove nagrade za mir je sklenil, da to nagrado tudi letos ne bo podelil. To pomeni, da odbor zdaj že drugič po vrsti ni smatral nikogar vrednega, da bi mu bila podeljena Nobelova nagrada za mir. švedska akademija znanosti pa je odločila, da bo letošnjo Nobolovo nogrado za fiziko prejel ameriški profesor Hans Bethc, medtem ko bodo nagrado za kemijo prejeli nemški znanstvenik Manfred Eigen ter britanska znanstvenika R. O. W. Norrish in George Parter.
KdLN. — Predsednik svetovnoga cerkvenega odbora nemški pastor Mariin Niemčller je na nekem protestnem zborovanju ugotovil, da ameriški vojaki, ki jih zajamejo Vietnamci, niso vojni ujetniki marveč zločinci, katerim je treba soditi po tamkajšnjih zakonih.
LENINGRAD. — V počastitev 50. obletnice oktobrsko revolucije je v Leningradu zasedal kongres mednarodno zvezo sindikatov, katerega se J« poleg voditeljev sovjetskih sindikatov udeležilo nad 300 sindikalnih funkcionarjev iz 80 držav sveta.
v-e/<vc/tuur
Teden slov. gledališč
v okviru mariborske kulturne revije
Maribor se spet pripravlja na svojo tradicionalno kulturno revijo, katere osrednji del — Teden slovenskih gledališč — bo letos razumljivo posvečen slovenskemu gledališkemu jubileju, katerega v sezoni 1967-68 obhajajo vsa slovenska poklicna gledališča. Začetek letošnje kulturne revije v Mariboru bo 13. novembra, trajala pa bo do 22. novembra, medtem ko je gledališki teden določen za čas od 13. do 18. novembra.
Otrokova
ljubosumnost
Pri otrocih, ki dobijo mlajšega bratca ali sestrico, se pogosto dogaja, da postanejo ljubosumni. Prej so bili vedno sami v središču zanimanja, starši so se ukvarjali le z njimi. Potem morajo pa nenadoma spoznati, da je poleg njih še nekdo, ki ga starši vključujejo v svojo ljubezen, mu iz naravne potrebe posvečajo celo več pozornosti itd. Tako dobi otrok občutek zapostavljenosti in zapuščenosti; vedno bolj je prepričan, da imajo starši »rajši« mlajšega otroka, na katerega postaja zato ljubosumen.
Toda otroci niso vedno ljubosumni le na mlajšega bratca ali sestrico. Nekateri otroci so že po značaju tako ljubosumni, da postanejo ljubosumni tudi na svoje starše; v šoli so ljubosumni na sošolce, pozneje bodo ljubosumni na svoje prijatelje, nato na zakonca ali pa celo na svoje lastne otroke.
Tako nagnjenje k ljubosumnosti je za prizadete skrajno boleče. Gre za neko bolezen čustvenosti, ki navadno temelji na občutku manjvrednosti.
Medtem ko se druge otrokove napake popravijo z vzgojo, se prirojena in pridobljena ljubosumnost težko odpravi, ker za to ne zadošča le samo-premagovanje ljubosumnosti. Če želimo ljubosumnemu otroku pomagati, je še najbolje, da se z njim odkrito pogovorimo o njegovem nagnjenju in da mu primerno dokažemo, da so vzroki njegove ljubosumnosti skoraj vedno le namišljeni. Jasno dokazovanje pomiri notranjo vročico in razkropi predstave, ki jih je ustvarila prenapeta domišljija.
Ljubosumni mora spet najti zaupanje vase in v druge, kajti v resnici 'trpi zaradi pomanjkanja zaupanja. Posebno skrbno je treba paziti, da ne pride do dvoumnih položajev, ki bi mogli opravičiti ljubosumnost. Ta previdnost je potrebna tako v otroštvu kot v mladeništvu in moški dobi, kajti ljubosumni ne preneha biti nemiren, ker želi biti ljubljen in po svoje edinstven.
Ljubosumni se najbolj boji tega, da bi ga zapustili tisti, ki jih ljubi. Vrniti zaupanje, dokazati vdanost, vzdrževati med otroki resnično pravičnost, ne da bi dajali prednost enemu ali drugemu, ponuditi pomoč — vse to prav tako pomaga ljubosumnemu, da bi našel izhod iz svojih nadležnih misli. In končno: vaditi čut kritičnosti, ki ljubosumnemu razjasni njegov značaj. To je sredstvo, ki ga ne smemo zanemariti, ker bo tako videl stvari takšne, kakršne so, in ne takšne, kakršne si jih zamišlja.
Kot uvod v te prireditve bo 13. novembra dopoldne v mariborskem razstavnem salonu Rotovž odprta razstava »Tempelj slovenskega gledališča", ki jo je za letošnjo stoletnico slovenskega gledališča pripravil gledališki muzej v Ljubljani. Poleg tega bo v Mariboru prirejena razstava »Slovenska scena 1955— 1965", pri kateri bodo sodelovala slovenska gledališča iz Maribora, Celja in Trsta.
'Prvo predstavo v okviru gledališkega tedna bo priredila Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo 13. novembra gostovala v Mariboru s Shakespearovim »Kraljem Learom”. Naslednjega dne bodo obiskali Maribor slovenski gledališčniki iz Trsta, ki bodo uprizorili Pirandellovo delo „Saj ni zares". Slovensko ljudsko
Jubilejna razstava
v celovškem Domu umetnikov
Do 12. novembra je v celovškem Domu umetnikov (dnevno od 10. do 18. ure) odprta zanimiva razstava, ki demonstrira pravzaprav tri generacije koroškega slikarstva. Zastopani so namreč prof. Arnold Clementschitsch (zo njegovo 80-lelnico), Kurt Schmidt (za 50-1etnico) in 27-leini Werner Tatschl.
Skupno obsega razstava 113 oljnih slik in risb, ki pa niso razdeljene po avtorjih, marveč po motivih in tako nudijo izredno posrečeno konfrontacijo oziroma možnost primerjave med učiteljem in njegovima dvema učencema.
Hkrati je to zadnja razstava, ki jo društvo koroških umetnikov prireja pod vodstvom dosedanjega predsednika dr. Brandla, kajti na bližnjem občnem zboru bo društvo izvolilo novo vodstvo.
gledališče iz Celja se bo 15. novembra predstavilo s »Cvetjem zla" Dominika Smoleta, ljubljansko Mestno gledališče pa bo 16. novembra izvajalo Anouilhov »Valček toreadorjev". Za 17. november sta na sporedu dve gledališki predstavi, in sicer bo popoldne Mladinsko gledališče iz Ljubljane predstavilo dramatizacijo Tvvainovega »Toma Sawyerja", medtem ko bo zvečer mariborska Drama uprizorila Shakespearovega »Hamleta". Zaključno predstavo gledališkega tedna bo Imela spet Drama SNG iz Ljubljane, ki bo izvajala Mrakovo »Marijo Tudor".
V okviru kulturne revije bo v Mariboru tudi simpozij o stoletnici slovenskega gledališča, ki se ga bodo udeležili gledališki teoretiki, praktiki in dramatiki. Poleg tega 'je na sporedu literarni večer slovenskih dramatikov, katerih dela bodo brali gledališki igralci, medtem ko bo 22. novembra koncert okteta Gallus, povezan s podelitvijo tradicionalnih nagrad mesta Maribor za posebne dosežke na področjih kulture in umetnosti.
KULTURNE DROBTINE
© Izdatki za državna gledališča na Dunaju so iz leta v leto večji ter bodo prihodnje leto, kakor je razvidno iz osnutka državnega proračuna za leto 1968, dosegli nov rekord v vižinj 441,5 milijona šilingov. Od tega je za perzonalne izdatke določenih 357,8 milijona šilingov, medtem ko je za stvarne izdatke predvidenih 83,7 milijona šilingov. Nasprotno pa so dohodki teh gledališč predvideni le v višini 126,8 milijona šilingov. Za primerjavo navajamo, da je proračun državnih gledališč lani dosegel le 383 milijonov šil.
0 Madžarska narodnostna skupnost v Jugoslaviji je te dni obhajala pomemben jubilej, namreč desetletnico obstoja in delovanja svoje založbe »Forum" v Novem Sadu, ki igra vodilno vlogo v založniškem in novinarskem prizadevanju madžarske manjšine v Jugoslaviji.
© Na 50-letnico revolucije se je temeljito pripravila tudi sovjetska televizija, ki je ob tej priložnosti začela oddajati že svoj četrti redni program, kateri je v pretežni meri posvečen kulturnim oddajam. Najbolj razširjen in priljubljen je seveda prvi program, ki ga bo po zaslugi televizijskih satelitov v kratkem lahko sprejemalo več kot 100 milijonov sovjetskih državljanov. Drugi program je namenjen predvsem Moskvi in okolici ter služi v veliki meri poskusnim oddajam, medtem ko obsega tretji program samo šolske oddaje. Poleg tega pa ima sovjetska televizija od 1. oktobra dalje tudi redne oddaje v barvah.
Celovško gostovanje vLjubljani
Po nedavnem obisku Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane ter simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki sta se z uspehom predstavila v Celovcu (o koncertih smo poročali v zadnji številki našega lista — op. ured.), je minuli petek celovški radio vrnil obisk ter z orkestrom in zborom gostoval v Ljubljani.
V dvorani Slovenske filharmonije so koroški gostje — celovški madrigalisti v .malem sestavu ter instrumentalisti celovškega Glasbenega krožka — pod vodstvom dirigenta dr. Nikolausa Fheodoroffa izvajali »Čarovni napoj« švicarskega skladatelja Franka Martina. Ob sodelovanju devetih vokalnih solistov, med katerimi sta bila tudi mednarodno priznana sopranistka Laurence Dudoit in tenorist Kurt Equiluz, so navdušenemu občinstvu predstavili staro zgodbo o Tristanu in Izoldi po romanu Josepha Bediera, za katero je Frank Martin napisal svojstveno -glasbo, ki je napravila globok vtis zdaj v Ljubljani prav tako kot .pred meseci pri prvi uprizoritvi v Celovcu.
Predstave so se udeležili tudi številni predstavniki kulturnega in .javnega življenja Slovenije, medtem ko sta bila iz Celovca navzoča mestni svetnik dr. Romauch in intendant celovškega radia prof. Goricscbnig. Gostovanje je izzvenelo kot nov prispevek k uspešno se razvijajočemu sodelovanju, s tem pa tudi k čedalje tesnejšim in prijateljskim odnosom med sosednima deželama Koroško in Slovenijo.
Lep denar za grde slike
V Franciji so prišli na sled največji kupčiji s pornografskimi filmi, posnetki in brošurami, v katero je zapletenih okoli dvesto ljudi, med njimi filmski snemalci, fotografi in fotografski tehniki, predvsem pa manekenke in dekleta »s prvih strani« revij, vrednost zaplenjenega »materiala« pa je bila ocenjena na milijon frankov.
Policija je že dalj časa sumila, da obstaja »črna 'borza pregrehe«, in sicer na kraju, kjer bi jo najmanj pričakovali — namreč v prodajalni verskih predmetov. Na otipljivo sled je spravil policijskega agenta starejši mož, ki je nosil temna očala ter se je na ulici previdno ozrl, preden je prestopil prag tiste trgovine. Policist ga je nato videl, kako 'si je ogledoval rožne vence in svetniške kipce, nato pa na prodajalkin migljaj izginil v zadnji sobi. Nekaj minut pozneje se je kupec z zavojem pod pazduho vrnil iz trgovine. Policist je stopil k njemu in mu ukazal, naj pokaže, kaj nosi. Mož je zardel in nekaj jecljal, nato pa le pokazal: v zavoju je bila zbirka razkošno o-premljenih publikacij, ilustriranih s slikami lepih deklet in postavnih fantov v bolj sugestivnih kakor dvoumnih pozah.
Preiskava >se je začela. Med zasliševanjem trgovca in njegovih prodajalk je policija prišla do šefa organizacije ter odkrila zanimive podrobnosti njegove donosne kupčije. Filmski snemalci in fotografi, njegovi »sodelavci«, so vabili manekenke, naj pozirajo za »umetniške akte«; ponujali so jim 300 frankov za posnetek. Potem so stala dekleta pred kamero v mešani družbi in sodelovala v pornografskih filmih, za kar so dobivala
tudi do 3500 frankov. Skrivna tiskarna je -tiskala »albume« v elegantni vezavi, kak ducat knjigarnarjev in drugih trgovcev pa je te reči prodajal »ljubiteljem« po cenah od 50 do 500 frankov, medtem ko so pornografske filme prodajali po 7000 frankov. Svoje poslovne zveze organizacija ni imela le v Franciji, marveč jih je razširila tudi na Nemčijo, Belgijo in Veliko Britanijo.
Prihodnje leto:
Karavana prijateljstva
bo zajela tri sosedne države
Turistična prireditev »Rancarija", ki je bilo letos omejena več ali manj le na Jugoslavijo, bo prihodnje leto kot karavana prijateljstva zajela tudi Avstrijo in Madžarsko. O tem so se sporazumeli zastopniki vseh treh držav na posvetovanju, ki je bilo prejšnji teden v Mariboru.
Po dosedanjih načrtih bodo ran-carske prireditve prihodnje leto od 28. junija do 2. julija. Začele se bodo v Beljaku in zaključile v Barc-su na Madžarskem. Iz Avstrije se bo koroški skupini pridružila še posebna štajerska skupina, ki bo prispela po Muri do Drave in potem skupaj z jugoslovanskimi udeleženci nadaljevala pot na Madžarsko. Prav tako pa se bodo »Rancarije 1968" udeležili mnogi turisti tudi iz Švice, Nizozemske, Belgije in drugih držav, tako da bo res v pravem pomenu besede »karavana prijateljstva".
Kako se bo turizem razvijal v bodoče?
Kako ocenjuje nadaljnji razvoj turizma inštitut za gospodarsko raziskovanje?
Ko Izhaja iz stališča, da bo v prihodnje v turizmu konkurenčnost ponudbe še bolj odločala kot doslej, meni, da je Avstrija lahko optimistična, ker ima možnosti za zimski šport In celoletni oddih in ker njeno prebivalstvo govori jezik več kot treh četrtin turistov, ki prihajajo v državo in ki dominirajo v evropskem turizmu.
Avstrijska ponudba ni preveč podvržena modnim vplivom menjanja krajev. Lažje je menjati med Italijo in Španijo na eni strani in med afriško severno obalo na drugi strani, kakor pa med Avstrijo in tamkajšnjimi turističnimi kraji. Možnosti mirnega oddiha najdejo turisti v Avstriji prej kot v deželah, ki so se vrgle na modni turizem zgoščenih turističnih centrov. Tudi premik iz dragih v cenejše kraje je v Avstriji enostaven ter ni povezan s preveliko zamudo časa in večjimi stroški.
Na splošno inštitut ugotavlja: Povpraševanje za turističnimi uslugami ima na daljšo dobo gledano solidno osnovo. Želja po oddihu spričo čedalje večjega pomeščanjenja življenja narašča. Zato je pričakovati, da bo v prihodnje še večje število ljudi želelo nekaj časa preživeti izven vsakodnevnega okolja. Izpolnitev te želje bo še naprej pospeševala motorizacija družin, pospeševal ga bo tudi skrajšan delovni čas in daljši čas oddiha in dopusta, končno pa tudi stopnjujoči se realni dohodek po prebivalcu.
Vendar je računati s tem, da potujoče družine v prihodnje ne bodo potrošile več denarja, ker zahtevnost človeka v vsakodnevnem življenju vidno narašča. Pričakovati je tudi, da se bo delež izdatkov za po-
tovanje v prekomorske in vzhodnoevropske dežele, 'ki je 1965 pri zahodnonemških, angleških, holandskih in francoskih turistih znašal 14 %, do leta 1980 povečal na 26 %. Do tedaj se utegnejo dohodki zahodnoevropskih držav od teh in ameriških turistov povečali za 149 %. Pri tem meni inštitut, da bo po tendencah zadnjih let Avstrija v stanju, da bo lahko obdržala dosedanji delež na teh dohodkih.
Avstrija lahko računa, da bo do leta 1980 pri sedanjih cenah njen devizni dotok Iz turizma narasel na 25 milijard šilingov. S tem pa povprečni letni porast 3,5 °/o vendar ne bo več dosegel povprečnega prirasta zadnjih let. Tudi ni pričakovati, da bi rast števila nočitev držala korak z rastjo deviznega
dotoka. Število nočitev se utegne povprečno letno povečati le še za 3 %, kar bi sumarično odgovarjalo porastu nočitev od 43 milijonov leta 1965 na 66 milijonov leta 1980.
Kaj pa turistično še nerazvito podeželje?
V zvezi s tem vprašanjem meni agrarno-gospodarski inštitut zveznega ministrstva za kmetijstvo, da bo treba precej naporov, da se bodo sedanje »vasi oddiha" obdržale in se ustrezno razvile, ni pa računati, da bo po turistično nerazvitih pokrajinah kje uspelo ustvariti nove turistične centre. V glavnem velja to seveda za nižinske predele Nižje Avstrijske, Gradiščanske in jugovzhodne Štajerske. K tema ugotovitvama še dodaja, da bodočnost avstrijskega turizma ni več v »masi”, marveč v diferencirani, potrebe kvalitete si svesti ponudbi s posebno nego naravnih in kulturnih posebnosti določenih krajev, ki so pripravni za oddih.
Osnovna zapoved: konkurenčnost ponudbe!
Inštitut za gospodarsko raziskovanje svojo prognozo o razvoju turizma v Avstriji v bodočnosti zaključuje z naslednjimi bistvenimi ugotovitvami:
Devizni dotok, ki ga državi prinaša inozemski turizem, bo do leta 1980 v glavnem naraščal tako, kakor je pričakovati, da bo naraščal avstrijski nacionalni brutoprodukt
(doslej je močneje naraščal — op. pisca). S tem razvojem pa se potreba po zaposlenih v turizmu ne bo zmanjšala, marveč bo prej narasla, kajti usluge ni mogoče tako racionalizirati kot druge gospodarske dejavnosti.
Bodoči razvoj turizma se ne bo toliko gibal v mejah razvoja mednarodnega povpraševanja, kakor v mejah konkurenčnosti ponudbe avstrijskih turističnih podjetij. Turistično gospodarstvo si je doslej lahko oskrbelo potrebno delovno silo in kapital za svoj razvoj, v prihodnje bo to težje. Odseljevanje ljudi iz kmetijstva, ki je turističnemu gospodarstvu dajalo doslej razmeroma ceneno delovno silo, v prihodnje ne bo več tako močno, kot je bilo. Na dolgo gledano bo turistično gospodarstvo potrebni kapital in delovno silo privabilo le, če bo lahko z drugimi podjetji konkuriralo pri obrestovanju in pri plačah. V tem pa se skriva nevarnost nadaljnjega podraževanja turističnih uslug, ki bo upravičena le, če bo kvaliteta ponudbe tako narasla, da bodo turisti pripravljeni na dan dopusta izdati več denarja. To vprašanje pa ne bodo mogla rešiti turistična podjetja sama, še manj zasebni oddajale! turističnih sob, rešiti ga bo treba z ustreznim dalekosežnim načrtom turistične infrastrukture.	Blaž Singer
Uporabljeno gradivo:
Sfatislisches Handbuch fUr Kdrnfen >1961—1966 Monafsberichte Obcr die ttiterreichische Landwirtschaft 1967 — 5, 7, 8
fjfeschehen in	t=
Sudkarnten
Nach vorheriger Einladung empfing der neu akreditierte Bolschafter der SFR Jugoslawien in Wien und bevollmdchtigte Minister Lazar M o j s o v am 2. Oktober in den Raumen des jugos|awischen Generaikonsulaies in Klagenfurt den Obmann des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen in Kdrnten Dr. Franc) Z w i 11 e r und den Obmann des Rates der Kdrntner Slowenen Dr. Valentin I n z k o. Dem Empfang wohnten der Oeneralkonsui der SFR Jugoslawien in Klagenfurt Ing. Karmelo Buri i h n a und Konsul Željko Jeglič bei. Anldfjlich des Empfanges wurden aktuelle Fra-gen der slowenischen Minderheit in Kdrnten besprochen.
•
Nach den Sommermonaten lebte der Kulfur-austausch zwischen den Kdrntner Grenzgebie-ten und den Kulturorganisationen Sloweniens wieder auf. Am 1. Oktober besuchte zum drit-fen Mal der Kammerchor des Kulturvereines Kropa den befreundeten slowenischen Kultur-verein Radiie/Radsberg und gab dorf in An-wesenheit der Gemeindevertreter ein qualitativ hochweitiges Konzert. Zum Schluf) sprach der Chor aus Kropa dem Chor des Kulturvereines Radrie/Radsberg eine Einladung nach Kropa aus. Am Vorabend gastierte der Chor aus Kropa in Globasnica/Globasnitz.
Am 14. Oktober stattete der AGV .Stahl-klang" aus Borovlje/Ferlach mit seinem Mdn-nerchor und dem Stadtchor dem Kulturverein .Lojze Kokol” in Rače bei Maribor einen Ge-genbesuch ab. Ein Chor und ein instrumentales Ensemble des genannfen Vereines besuchten am 24. April 1966 den AGV .Stahlklang” und gaben dort ein Konzert.
Am 22. Oktober gab der berOhmte und auch in Kdrnten bestens bekannte Akademische Chor •Tone Tomšič” aus Ljubljana auf Einladung des Slowenischen Kulturverbandes in Klagenfurt im groben Konzerthaussaal ein Konzert. Den ersten Teil des Konzertes fullten zum Grofjteil Madrigale des slowenischen Kompo-nisten Jacobus Gallus — Petelin aus, im zwei-ten Teil waren Volkslieder der europdischen Nationen vertreten.
•
Zum dsterreichischen Nationalfeiertag am 26. Oktober sprach im Studio Kdrnten des Ostcr-reichischen Rundfunks dsr Obmann des Zentralverbandes s!owenischer Organisationen in Kdrnten Dr. Franci Z w i t t e r . In seiner An-sprache stelIte er fest, dafj sich die Kdrntner S|owenen als treue dsterreichische StaatsbUrger reichs und mit dem steten BemOhen um seine 4st keine leere Phrase, sondern eine aufrichtige Erkldrung, d*ie bekundet ist mit dem grofjen Beitrag im Kampfe um die Befreiung Oster-reichs und mit dem steten BemUhen um seine Erneuerung und seinen Ausbau.
Am Nationalfeiertag legten unter anderen auch der Verband der Kdrntner Partisanen und der Zentralverband slowenischcr Organisationen in Kdrnten am Mahnmal der Opfer fOr die Freiheit dsterreichs in Klagenfurt Krdnze nle-der.
O
Am 29. Oktober hielt in Klagenfurt die Kmečka gospodarska zveza — Bauemwirt-schaftsbund die diesjdhrige Jahreshauptver-sammlung ab, bei we!cher die Berichte des Se-kretdrs Dr. Marko D u m p e I n I k und des Kammerratcs Mirko Kumer behandelt wur-den. Die Jahreshauptversammlung sc h I o tj mit der Neuvrahl des Vorstandes ab.
Regionalni načrt
mestne občine Celovec
V svrho sprememb regionalnega načrta za mesto Celovec ima vsak lastnik zemljišč v mestni občini Celovec možanost, da do 13. novembra predloži svoje želje in zahteve po njegovi spremembi. Te želje in zahteve je treba predložiti pismeno v sobi 63 v četrtem nadstropju magistrata na Novem trgu v uradnih urah od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. V tem času je mogoč tudi pregled regionalnega načrta. Kdor zamudi ta rok, do leta 1972 ne bo mogel doseči spremembe regionalnega načrta.
URADNE URE
Pokojninska zavarovalnica delavcev, deželno vodstvo Graz, urad v Celovcu ima v novembru uradne ure v naslednjih krajih:
7.	11. Šmohor, uradno poslopje
8.	11. Brele, mestni urad
14.	11. St. Vid ob Glini, Friesacher Strafje 1
15.	11. Spittal ob Dravi, Lutherstrafje 4
21.	11. Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1
22.	11. Wolfsberg, Weyerplafz
Uradne ure so povsod od 8 do 12 ure dop.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava 9C21 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124.
SINDIKALNA MLADINA SPRAŠUJE:
Velikovški okraj pastorek Koroške?
Okrajno vodstvo sindikalne mladine je v nedeljo priredilo diskusijski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Na vprašanja mladine, ki so se v glavnem nanašala na gospodarske, socialne in kulturne probleme velikovškega okraja, so odgovarjali deželni poslanec Lubas, velikovški župan H o s p in 2. predsednik deželnega zbora dr. M a y r -h o f e r. Vsebino vprašanj je bilo mogoče združiti na kardinalno vprašanje; kako dolgo bo velikovški okraj še pastorek Koroške) Ugotovljeno je namreč bilo, da mora zaradi pomanjkanja delovnih mest v okraju šest od 7 fantov in deklet iskati vajeniškega mesta izven okraja in da manjka v okraju najmanj 600 novih stalnih delovnih mest.
DELAVSKA ZBORNICA ZAHTEVA:.
Več načrtnosti za gospodarski napredek
uspešen razvoj. Usoda tovarne celuloze v Rebrci pa v sklopu racionalizacije obratovanja število delavcev prej manjšajo, kakor pa večajo. Rafinerija ob naftovodu Trst —Dunaj, ki bi problem mladine v precejšnji meri lahko pomagala rešiti, pa je medtem padla v vodo.
V zvezi s svojimi problemi je mladina upravičeno postavila svojo zahtevo po ustanovitvi vajeni-
25 let elektrarne v Žvabeku
V oktobru je minulo 25 let, odkar je bil spuščen v pogon prvi agregat elektrone Žvabek. Elektrarno je pričela leta 1939 gradili Alpska elekfrarska družba, leta 1947 pa jo je v sklopu podržavljenja
Slovenska prosvetna zveza
Vabilo
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze bo
SLOVENSKI OKTET
s koncerti nastopil
•	v soboto, 18. novembra 1967 ob 20. uri
v Kulturnem domu na B r n c i
*	v nedeljo 19. novembra
ob 11.30 uri v Železni Kapi i ob osmih zvečer v dvorani pri Schvvarzlu v Pliberku
Uvodoma v diskusijo je deželni sekretar sindikalne mladine Hau-senblas govoril o vprašanjih mladine v sindikatih, nakar je bilo govora o gospodarskih pogojih okraja v zgodovini zadnjih 50 let. Okraj je bil v tem času gospodarsko zapostavljen in se ni mogel razviti in držati koraka z napredkom v ostalih okrajih. Šele pred desetimi leti je dežela pristopila k izdelavi načrta za povečanje njegove gospodarske moči. Kakor pa so pokazala vprašanja mladine in odgovori predstavnikov okraja, izvajanje tega načrta pričakovanj ne more zdovoljevati. Mladina v okraju skoraj nima bodočnosti, ker je turizem dobro razvit le v neposrednem območju Klopinjskega jezera in ker v okraju še vedno primanjkuje industrije, ki bi ji bil zagotovljen
V torek je imela koroška zbornica za delavce in nameščence svoj občni zbor. V zaključni resoluciji zasedanja je delavska zbornica ostro kritizirala sedanjo vladno politiko na .področju gospodarstva, ki se zrcali v neprestanih podražitvah in v naraščajoči skrbi delavcev za svoja delovna mesta.
Predsednik zbornice, deželni poslanec Scheiber je v svojem govoru od zvezne vlade zahteval dale-kosežne gospodarske koncepte. Pri tem je zlasti zahteval
■	izdelavo energetskega načrta, ki bo privedel do koordinacije v energetskem gospodarstvu;
■	davčno in gospodarsko politiko, ki bo povečala kupno moč;
■	investicije na tistih gospodarskih področjih, ki jim bo v prihodnosti dodeljen poseben pomen;
® reformo agrarne politike v svrho
ČESTITAMO!
Našemu rojaku Eriku P r u n č u, ki ga imamo v spominu kot organizatorja „odra mladje", je ministrstvo za pouk podelilo lektorat za slovenščino na graški univerzi.
Ko mu k tej podelitvi čestitamo, želimo, da bi imel pri svojem na-daljnem delu na znanstvenem področju obilo uspehov.
popolnejše oskrbe prebivalstva z živili;
■ strukturnopolitične ukrepe, ki bodo odpravili sedanje razlike v produktivnosti med posameznimi deželami, in
® učinkovite ukrepe za tiste predele v državi, ki v gospodarskem razvoju zaostajajo in katerih podjetja so v čedalje večjih gospodarskih težavah.
O nekaterih bistvenih vprašanjih, ki jih je občni zbor načel, bomo poročali prihodnjič.
Koroški turizem:
škega izobraževališča po vzorcu KELAG. Kritizirala pa je tudi pomanjkanje števila učilnic po šolah, nezadovoljivo stanje cestnega o-mrežja in turistično nerazvitost večine občin okraja.
elektrogospodarstva v Avstriji prevzela Družba avstrijskih dravskih elektrarn.
S svojo zmogljivostjo 60.000 kilovatov in letno proizvodnjo 350 milijonov kilovatnih ur je bila žva-beška elektrarna skoraj 10 let največja rečna elektrarna v Avstriji. Tekom 25 let pa je avstrijskemu gospodarstvu in prebivalstvu dobavila 7800 milijonov kilovatnih ur električne energije. Toliko je doslej še ni dobavila nobena avstrijska rečna elektrarna.
Tekom zadnjih 25 let se je v avstrijskem elektrogospodarstvu mnogo spremenilo in je bil dosežen ogromen napredek v proizvodnji, pa tudi v potrošnji električne energije. V dolgi vrsti elektrarn, ki so nastale v povojnih letih, je sedaj že 12 večjih od žvabeške. Na-jveč-ja med njimi Aschach ob Donavi producira letno 1680 milijonov kilovatnih ur. Tudi med avstrijskimi
dravskimi elektrarnami je moral Žvabek prvo mesto odstopiti Ka-zazam, ko pa bo prihodnje leto pričela obratovati elekrarna na Bistrici v Rožu, se bo žvabeška elektrarna umaknila na tretje mesto.
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
ČAJNA. — V ponedeljek zvečer je 26 letni -kmet in gostilničar Ignac Andritsch na ovinku med Čajno in Smerčami zgubil oblast -nad svojim motornim kolesom, vsled česar se je zaletel v steber mostu, od tam pa ga je vrglo na železniški tir, -kjer je mrtev obležal. Kmalu nato je privozil iz Podklo-štra osebni vlak. Ker je strojevodja mrtveca na tiru prepozno opazil, je vlak zavozil čez njega. Prometna nezgoda pri Čajni je od četrtka naprej zahtevala deseto človeško življenje na cesti. Vzroka vseh nezgod sta bila predrzna vožnja in prehitevanje v megli in na spolzki cesti.
BELJAK. — Mestna -tržnica se je te dni preselila iz Kaiser-Josef-Platza v novo poslopje na Burg-platzu. Kakor je sklenil občinski svet, bo mestna občina nadaljevala z ureditvijo mestnega muzeja. Koroška deželna vlada ji je v ta namen zagotovila pomoč v višini 20 jona šilingov.
ŠT. JAKOB V ROŽU. — Občina se bavi z načrtom gradnje občinskega kopališča. S podobnimi načrti se na Koroškem bavi 14 občin, med njimi tudi občine Bil-čovs, Otmanje in Štefan v Ziljski dolini. Da bi proučili tehnična vprašanja in gospodarnost takih -kopališč, so se zastopniki teh občin red kratkim podali na Tirolsko, jer so si ogledali vrsto kopališč, -katerih ureditev je stala okoli milijon šilingov.
CELOVEC. — Prihodnji petek se bo konstituiral pri volitvah 8. oktobra izvoljeni občinski svet. Ker ima SPO absolutno večino, je gotovo, da bo novi župan spet Hans Ausserwink-ler. Za njegovega namestnika je SPO imenovala sedanjega mestnega svetnika dr. Hansa Romaucha, za mestna svetnika pa Otmarja Schwingla in Walfrieda Teuberja. Za drugega namestnika župana je OVP predlagala sedanjega mestnega svetnika Walterja Elucherja, glede mestnega svetnika, ki ji pripada, pa si v njenih vrstah še niso edini. EPO je za svojega mestnega svetnika nominirala Gerta Vallona.
MIKLAVČEVO. — Požarna ibramba je dobila nov gasilski avtomobil tipa Landrover. Stal je 120 tisoč šilingov. Denar so gasilci pripravili s podporo občine, deželnega gasilskega poveljstva in deželne vlade.
ZGORNJA PLAZNICA. — Te dni je na 4 posestvih Zgornje Plaz-nice zasvetila električna luč. Do njih je bilo treba iz Rebrce preko soteske Bele speljati 1,5 km električnega voda. K stroškom elektrifikacije v višini 383.000 šilingov so posestniki dobili 70 odst. podpore.
PLIBERK. — Mesto bo dobilo svojo umetniško galerijo. V ta namen je Občina sklenila z znanim -podjunski-m umetnikom Werncr-jem Bengom pogodbo za ustanovitev Galerije Wernerja Berga. Pogodba je zaenkrat omejena na dve leti.
Tudi v septembru manj nočitev
Še bolj kot prejšnji trije meseci, je mesec september potrdil, da bo turistično leto 1966-67 slabše od turističnega leta 1965-66. Tudi v septembru so v deželi našteli manj turističnih nočitev, kot Ioni. Število nočitev je v primerjavi z lanskim septembrom padlo za 3,68 odstotka od 1,323.694 na 1,274.972 nočitev. Tudi v septembru je šlo to-nazadovanje izrecno na račun nazadovanja nočitev zahodnonemških turistov. Število njihovih nočitev je nazadovalo za 6,24 odstotka na 918.391 nočitev.
Kakor v prejšnjih mesecih je bilo tudi v septembru število nočitev domačih turistov večje, od lanskega števila. Naraslo je za 3.56 odstotka na 188.324 nočitev. Celokupno število inozemskih nočitev je temu nasproti v septembru nazadovalo za 5,64 odstotka na 1,003.430 nočitev. Dobro so v septembru odrezali campingi. Število nočitev v njih se je namreč povečalo za 11,71 odstotka na 61.555 nočitev.
»GLOSAR]EVI ZAPISKI*
Menjati način
Kaj naj človek razume pod naslovom »krščanska politika*, »krščanska država*, »krščanska umetnost*? Je nekaj takega sploh mogoče? Oznako »krščansko* so si kristjani prisili na jopiče v času, ko so se morali braniti pred napadi in so se zato umaknili izven družbe v izrecno krščanske četrti. V takšnih getih se je ohranjala krščanska misel in se tako ubranila okuženja tujih, sovražnih vplivov. Vseskozi od krščanskih otroških društev do krščanskih učiteljev, od krščanskih skavtov do krščanskih nabiralcev poštnih znamk, od krščanskih lovcev pa do krščanskih političnih strank se je člo-vek-kristjan zapiral v svoj svet in se obdajal navadno tudi z zaščitnim oklepom. V tem času je bilo poudarjanje krščanstva za mnoge ljudi edino zatočišče.
Toda čas, ko se kristjani niso upali na cesto, je mimo in pričakovali bi, da se bodo zato otresli tudi starega načina. Kajti nova, preobratna doba, kot jo doživljamo, vendar ne vzdržuje metod, ki so bile v rabi pred toliko leti v docela drugačnem okolju. Budni kristjani že dolgo časa razmišljajo, kako zrcaliti v svet svoje versko prepričanje, da bo ustrezalo času; in ljudje smo vendar otroci časa. Za spremembo metode gre torej, ne za ni-kakšno krajšanje osebnih svoboščin, ne za zatiranje, »napadanje* druge in drugačne miselnosti, tudi ne za sovražno zahrbtnost, kadar se pojavlja kritična beseda o »krščanskih* priimkih.
Na politični ravni se pogosto ponuja vtis, da imajo tisti, ki pred javnostjo zaprisegajo na krščanstvo, le po-
litične namene. Vedno zapojejo te strune ali zadone registri, kadar gre za važne odločitve: pred volitvami, pred stvorjenjem določenih predpisov, pred uresničitvijo zakonov, pred obstankom ali propastjo določene ideje, tradicije, šege, naroda ... Vsakdo sicer ne spregleda, da so ta rotenja krščanske kulture, krščanske demokracije, krščanske dolžnosti le prazne formule.
Sklicevanja na krščanska načela nas ne bo rešilo, ne bo ustavilo razkroja, pač pa solidno delo. Ko bo šlo za odločitve, bo samo verodostojna storilnost prepričala, ne pa klicanje starih čutov. Kdor danes izobeša krščansko zastavo na kateri koli način, dela to, ker se še ni povzpel iz defenzive, vsaj na znotraj ne. Groteskno bi bilo trditi, da je med Slovenci na Koroškem 4.272 kristjanov — toliko Slovencev je namreč volilo Koroško volilno skupnost pri deželnozborskih volitvah 1965.
»Ali oznaka ,krščansko' pri politični skupini ne pomeni: poglejte, samo mi smo dobri kristjani, drugi niso. Ne pride tako neposredno do izraza, da v vseh drugih političnih 1taborih ni kristjanov? Marsikdo izmed nas se drži tega vzorca samo zato, ker sc boji, da bi o-b spremembi ne izgubil volivcev . . .* Ta glas 'tehta tem več, ker prihaja iz vrst krščanskega sindikata, objavljen pa je bil novembra 1965 v »Aufbruchu*, listu avstrijskih delavcev in nameščencev.
Da bodo s časom krščanski napisi izginili v ozadju in se bo krščanstvo zato kazalo v notranjem zadržanju, o tem priča najnovejši razvoj. Tudi mimo Slovencev ne bo mogel iti. In kaj bi že stalo, če bi hodili korak pred časom!
Kajti časi se spreminjajo, da se v njih spreminjamo tudi ljudje.	-nsch
Noč ima svojo moč
V celici je bilo tesno, tiho in popolnoma temno. Nikakršen zvok ni prodrl skozi debele stene. Niti najmanjši žarek svetlobe ni razsvetljeval temno črnino. ,.Takšne terne še nikoli poprej nisem doživel,” je povedal študent Charlie Lawrence, ki je preživel 96 ur v prostoru, ki je meril le tri kvadratne metre. Ni smel govoriti ali peti, niti potihoma mrmrati. Ležal je na postelji, zrl v temo in si skušal krajšati čas s tem, da je v mislih ponavljal poštevanko in črkoval abecedo od zadaj naprej. Končno ni mogel več slediti mislim in je zaspal. Ko se je prebudil, je imel občutek, da ne bo nikoli več videl. Vedel je, da to ni res, kljub temu pa se strahu ni mogel otresti.
Charlie je bil eden izmed stotih študentov, ki so se prostovoljno prijavili za poskuse v „črni celici” inštituta za psihologijo na prin-cetonski univerzi. S to črno celico raziskujejo tamkajšnji psihologi, kako reagira človek, ki je povsem odrezan od sveta, ki mu je odvzeta možnost, da bi njegovi čuti biti zmožni reagirati. Namen teh poskusov je, pravi profesor Vernon, odgovoriti na nekaj zelo zanimivih vprašanj o človeku.
i^riKDivosapn«?
Že prvi poskusi so dali dokaj zanimive rezultate:
■	Že po kratkem bivanju v črni celici so ljudje zaspali in se niso prebudili deset do štiriindvajset ur.
■	Psihologi so pričakovali, da bodo ljudje v temnici precenili čas, ki so ga preživeli v njej; v resnici pa so ga precej podcenjevali.
• Po poizkusu so udeleženci laže rešili preproste miselne naloge kot pa tisti, ki niso bili v temnici; pri težjih nalogah pa so odpovedali.
namestil kukalo, ki so ga študentje lahko po volji vključili. Kljub temu, da je slika v kukalu predstavljala samo dva komaj vidna kroga, so se vsi te možnosti precej posluževali.
Udeleženci poizkusa so imeli na voljo tudi izbrano hrano. Psihologi so menili, da bo jed vsem udeležencem zelo teknila, saj bi tako lahko zadovoljili vsaj enega izmed svojih čutov. Vendar temu ni bilo tako: skoro vsi se za jed niso zmenili. Razen tega v temi niso mogli uganiti, kaj sploh jedo. Tako so mesno juho zamenjali za druge vrste juh; piščanec se jim je zdel tunina, šunka goveji zrezek in bel kruh je imel okus po rženem. Strokovnjaki si ne vedo razložiti, kako je mogoča taka zmota.
Po končanih poskusih so psihologi z dodatnimi testi ugotovili še tole: večina udeležencev je shujšala in oslabela; postali so občutljivejši za bolečine; čas reagiranja na različne zunanje dražljaje se je podaljšal. Najpomembnejša posledica poskusov po je nedvomno to, da so udeleženci postali zelo dovzetni za propagando. »Osamljeni posameznik," razlaga Vernon, »občuti strahovito monotonijo in dolgočasje, tako da mu je dobrodošla vsakršna sprememba. Če bi
TV-reklama za radio
Nove slikovne cevi ameriških televizorjev imajo na gornjem robu zaslona rezerviran pas za svetlobni zapis, ki javlja tekoči radijski program. S pritiskom na poseben gumb se osvetli ta pas in gledalec televizije lahko prebere, kaj ob tem času oddaja radio. Svetlobni zapis za radijski program teče med televizijskim prevajanjem. Za seboj ne pušča nobenih začasnih senc, niti ni potrebno pri vključitvi počakati, da zapis zažari.
Od te novosti si obetajo ameriške radijske družbe večje zanimanje za radijski program, ki že nevarno upada v korist televizijskega sporeda.
iz kakršnegakoli vzroka želeli uporabiti to metodo za ,pranje možganov', bi gotovo dosegli velike uspehe."
• Pariški profesor je hotel ugotoviti, kako reagirajo podgane na razne zvoke in glasbo. 2ivali so zdresirane tako, da so s pritiskom na gumb prekinile zvok, če jim ni ugajal. Rezek zvok zvonca so prekinjale podgane po Štirih sekundah, slabega pa po devetih. Melodično glasbo so poslušale 14 do 18 sekund. Rekord pa je dosegla popularna francoska popevka »Povej mi za ljubezen”, ki jo je prekinila polovica podgan pri 20 sekundah, druga polovica pa jo je poželjivo poslušala do konca.
0 V bližini mesta Asuan je stari kamnolom, kjer so tesali bloke za gradnjo piramid. Velike kose kamna so prevažali po Milu do Kaira. V kamnolomu pa je ostalo že mnogo že obtesanih kamnov. Po tisočletjih je bilo ugotovljeno, da je bil to odbirek.
0 Moka iz posušenega ribjega mesa bi lahko bila odlično beljakovinsko hranilo, če ne bi imela tako neprijetnega vonja. Zdaj pa se je kemikom univerze v Lundu na švedskem posrečilo, da so iz ribjih beljakovin pridobili bel prah brez kakršnegakoli duha. Neprijetni vonj povzročajo maščobne kisline in aldehidi. Toda čeprav ribjo moko uporabljajo samo za živalsko krmo, z njo ne smemo pokvariti živalim teka. Novi švedski postopek pridobivanja ribje moke je enostaven in poceni. Tako bodo zdaj ■ribjo moko lahko uporabljali tudi za pripravo človeške hrane, saj v splošnem beljakovin v prehrani človeštva zelo primanjkuje.
0 Največjo opazovalno in merilno postajo za potrese so zgradili v ZDA v bližini mesta Billings. Postaja je opremljena s 525 geofoni. Vse naprave so nameščene v vrtine okoli 70 metrov globoko v zemlji. Podatke o najmanjših potresnih sunkih zbere osrednja naprava, kjer jih tudi analizirajo z elektronskimi možgani, da bi določili središče in jakost potresa. Posamezne merilne naprave so razporejene v krogu 200 kilometrov, centrala sama pa stoji na ozemlju, kjer se potresni sunki le malokdaj pojavijo, 1ako da bi tudi najmanjši potres z gotovostjo registrirali. To opazovalno postajo so postavili predvsem z namenom, da bi dobili podatke o vseh podzemskih atomskih eksplozijah kjerkoli na svetu. Razen tega pa pričakujejo tudi veliko natančnejše podatke o naravnih potresih.
0 Pri iskanju kovine, ki ne bi zvenela, ko pride v nihanje, so angležki inženirji v laboratoriju za raziskavo kovin v Poolu odkrili »tiho” kovino. To je zmes bakra in mangana in je trša od jekla. Glasbene vilice iz te kovine ostanejo neme, če jih spravimo v nihanje. To kovino bodo uporabili predvsem kot nadomestek za jeklene dele v strojih, motorjih in pločevinastih delov, ki drugače radi vibrirajo. Tudi zlitine iz te kovine vibrirajo za polovico manj kot lito železo.
*	Po poizkusu so bili študentje zelo dovzetni za propagando.
*	Vsak peti udeleženec poizkusa ni vzdržal in so ga morali izpustiti iz temnice pred določenim rokom (čeprav so bili vsi zelo dobro plačani).
Večina študentov, ki se je podvrgla poskusu, je vzela zadevo kot ugodno priložnost, da v miru premislijo strokovne ali osebne probleme. Vendar skoro nihče izmed njih z razmišljanjem ni bil zadovoljen. Večina se je pritoževala, da se že čez kratek čas ni mogla več skoncentrirati. Predvsem so vsi takoj v začetku poskusa zaspali. Vzrok temu je bil beg iz monotonije. Vendar je bil ta pojav pri vseh povsem podzavesten: skoro vsi so menili, da so spali manj časa, kot so v resnici. Neki študent je spal 19 ur, zdelo se mu je, da je spal komaj eno uro. Nato niso mogli več zaspati; osamitev je postala nevzdržna in vsak peti udeleženec je prosil za predčasno prekinitev poskusa.
Zelo rafinirano je Vernon preizkusil potrebo udeležencev po spremembi. V celici je
UGOTOVITVE V ANGLIJI:
Zgodovina šivalnega stroja
Prvi poskus, konstruirati uporaben šivalni stroj, je napravil okoli leta 1755 Anglež Wiesanthal. Razen nekega skromnega opisa, da naj bi bil to stroj z naudarkom, ni kaj več znanega o tem in misel ni bila pomembna.
Leta 1790 mu je sledil Anglež Thomas Saint. Njegov stroj je imel nabodalo s kljukasto iglo, s katero je lahko delal verižne vbode. Tudi ta stroj ni imel nobenega praktičnega pomena.
Približno ob istem čaisu so se trudili v Nemčiji, da bi napravili uporaben šivalni stroj, ki bi nadomestil zamudno ročno delo. Okoli leta 1800 je izumil Boltežar Krems stroj z verižnim vbodom. Uporabljal ga je za šivanje nočnih čepic. Za tiste čase je bila to že pomembna naprava, saj je imela tudi nožni pogon kolesa. Na žalost stroja niso poznali v širšem krogu krojačev, zato so nanj pozabili. V poznejših letih iso morali tako nekatere elemente še enkrat odkriti. Kremsov najpomembnejši doprinos k razvoju pa je bila šivanka z ušesom, ki so jo pozneje prilagodili strojem in je še danes v uporabi.
Inteligenca po poklicih
»Fizika je za fizike pretežka,« matematiki v šali zbadajo ljudi tega poklica. Ponekod pa so fiziki mnenja, da je naravoslovje pretežko za biologe. Zrnce resnice sta izbezala iz teh zbadljivk angleška raziskovalca John Gibson in Phyllis Light z univerze Cambridge.
Gibson in Light sta napravila inteligenčni preskus s 148
mladimi znanstveniki, ki delajo na inštitutih te britanske izobraževalne ustanove. Tako sta ugotovila vrstni red strok, v katerih se udejstvujejo preiskovalci.
Najvišji povprečni inteligenčni kvocient imajo po njunih ugotovitvah matematiki, ki jim v razmeroma majhnem pre-
sledku sledijo biokemiki in kemiki. Potem se zvrstijo fiziki, medicinci, biologi, inženirji in končno — z inteligenco, ki je le nekoliko nad povprečjem — družboslovci in kmetijski strokovnjaki. — To je njuna ocena. Tisti, ki mu vrstni red ni všeč, naj ne pozabi na dejstvo, da je pri inteligenčnih preskusih še cela vrsta nedognanih reči.
Naslednjj konstruktor je bil tirolski krojaški mojster Jožef Madersberger. Leta 1830 je izdelal in uporabljal stroj z dvema Kremsovima iglama, s katerima je šival po dva kosa blaga skupaj. Čeprav ga je avstrijski cesar javno pohvalil in mu podelil odlikovanje, ni uspel prepričati svojih stanovskih kolegov — krojačev o uporabnosti stroja.
Nesrečno usodo je v istem obdobju doživel tudi Francoz Thimonnier is svojo kovinsko izvedbo. Ko je prodal že okrog 80 šivalnih strojev, so navalili na njegovo delavnico pariški krojači. V paničnem strahu za svojo eksistenco so razbili vse preostale stroje ter demolirali vso delavniško opremo.
Šele novi svet onstran oceana je pripomogel, da se je ideja stroja popularizirala in tako velja Elias Howe za dejanskega izumitelja današnjega šivalnega stroja. Tudi on je uporabljal Kremsove igle. Ko je predložil načrte, so se hitro našli podjetni ljudje in realizirali konstrukcijo. Za dosego patentnih pravic pa je moral pozneje sprožiti velik sodni proces, da so mu jih priznali.
Mnogi iznajditelji pa tudi tovarnarji so pozneje ta sistem še izpopolnjevali. Najpomembnejši od teh — Američan Singer, je proizvajal serijske Howerjeve stroje in s uspešno reklamo uspel razširiti uporabo po vsem svetu.
Leta 1852 je uspelo Američanu Wilsonu zboljšati tedanji sistem z uporabo ročnega za-ganjalnega kolesa. Z nadaljnjim razvijanjem so se nato še bavili Pfaff, ki je izdelal 1. 1862 prvi stroj, nadalje Gritzner in Diehl.
Medtem ko ročno lahko napravimo kvečjemu 50 vbodljajev na minuto, jih je Howov stroj napravil že 300. Moderni šivalni stroji z električnim motorjem dosežejo že desetkratno število, industrijski, posebno hitri stroji pa celo 5000 vbodljajev na minuto.
".......................................................................................................t.......i T TTirir iT riHiiriniiiHiiiiiiiiiiiiiii ..............................mm
imrnwRflinuiinuiMtmiiuniM(u»
Robert merle	58
»Torej so mu jo le zagodli!”
„Kje pal" je vzkliknil Georg. »Poslušaj, Himmler jim jo je zagodel... Ko so ga peljali na zaslišanje, je napravil samomor."
Osuplo sem ga gledal.
»Le poslušaj, kakšen tič je bil ta Himmler!" je nadaljeval Georg, se pri tem pačil in nekajkrat ptosnil z rokami. »V ustih je imel ampulo ciankalija, pregrizni! jo je, pa je bilo!"
„Ha!” se je zadovoljno zasmejal. »To jih je potegnil!"
Ponovil sem:
»Ubil se je torej!”
»Kaj pa ti je?” je nadaljeval Georg. »Kakšne čudne obraze pa režeš? Lahko priznaš, da jih je pošteno potegni! *a nos. Kaj se ti ne zdi, da ni naredil prav?”
Molče sem ga gledal. Georg si je drgnil brado in me zmedeno gledal.
»Te pa res ne razumem ... Za velikega šefa se pač spodobi, da se ubije, ko ga ujamejo, nichf wahr? Zmeraj smo tako govorili pri nas. Se spomniš, koliko so očitali von Paulusu, da se ni ubil po porazu v Stalingradu? . ..”
»Kaj ti je vendar?” je gnal Georg in postaja! čedalje
bolj vznemirjen. »Zini no kaj! Saj si kot lipov bog! Pa menda ne boš nazadnje rekel, da ni naredil prav!”
Pred očmi se mi je meglilo od bolečine in besa. Začuti! sem, kako me je Georg stresel za rame, in z medlim glasom sem rekel:
»Izdal me je.”
»Reichsfuhrer da te je izdal?” se je zavzel Georgov glas.
Opazil sem, kako me njegove ostre oči prebadajo, in zavpil sem:
»Ti tega ne razumeš! Dajal nam je strahotna povelja, zdaj pa nas je pustil same v blatu!"
»Tako ti govoriš o Reichsfuhrerju?” je rekel Georg.
„... Namesto da bi vstal pokonci . .. namesto da bi rekel: Jaz sem za vse to odgovoren!... On pa ti gre in se ubije! .. . Nič lažjega kakor to! Pregrizneš ampulo cian-vodika in svoje ljudi pustiš na cedilu!"
»Pa menda ne boš rekel...”
In zasmejal sem se:
»Meine Ehre heifjt Treue! Da, da, za nas to velja! Ne pa zanj! Nam ne preostane nič drugega kakor zapor, sramota, vrv ...”
»Misliš, da te bodo obesili?" me je Georg debelo pogledal.
»Kaj pa drugega! ... A vseeno mi je, razumeš! Čisto vseeno. Smrt je zame manj kot nič... V bes pa me spravlja, če pomislim, da je on ...”
Zgrabil sem Georga za roko:
»Ne, ti tega ne moreš razumeti! ... Pobrisal jo je ... on, ki sem ga spoštoval kakor očeta .. ."
»No, že res, da jo je pobrisal,” je rekel Georg z omahujočim glasom. »Kaj pa, če bi ostal? Ali misliš, da bi ti to rešilo življenje?"	•
Divje sem ga tresel:
»Nehaj že govoriti o življenju! Čisto vseeno mi je, če me obesijo! Toda če bi ostal, bi umrl z 'njim! S svojim šefom! In Himmler bi lahko rekel: Jaz sem tisti, ki je Langu dal povelje, naj uničuje Žide!... In nihče ne bi imel nič reči!...”
Nič več nisem mogel odpreti ust. Bolečina in sram sta me do kraja portda. Ne beg in ne katastrofa me nista bolj prizadela.
V	naslednjih dneh se je Georg pričel pritoževati, češ da sem še bolj molčeč kakor prejšnje čase. Da, res sem bil sila zaskrbljen, kajti krize, ki so me napadale nekoč, po smrti očeta, so se na lepem spet pojavile. Napadale so me vedno pogosteje in močneje in celo takrat, kadar se mi je zdelo, da sem docela normalen, mi je v srcu ležala silna tesnoba. Razen tega sem tudi opazil, da večkrat uporabim drugačno besedo, kakor sem bil nameraval. Včasih sem jecljal ali pa se mi je na lepem ves stavek zavozlal v grlu. Teh motenj sem se skoraj bolj bal kakor kriz, kajti dotlej jih še nikoli nisem opazil, vsaj v tako močni obliki ne. Bal sem se, da se mi bo vse to še poslabšalo in da bo moje motnje opazila tudi okolica.
Dne 14. marca 1946 sem pravkar kosil z Georgom in njegovo ženo, ko smo zaslišali, da je na dvorišče posestva pripeljal neki avto. Georg je z nosom sunil v zrak in rekel:
»Stopi no pogledat, kdo je.”
Vstal sem, hitro odšel okrog 'hiše in skoraj trčil v dva ameriška vojaka: eden je bil plavolas, z očali na nosu, drug pa majhen in temnih las.
Mali temnolasec se je nasmehnil in rekel po nemško:
»Ne tako hitro, mein Herr!”
V	roki se mu je prikazal revolver. Pogleda! sem enega, pogledal drugega in po oznakah na ramah spoznal, da sta oficirja.
Stopil sem v pozor in rekel:
Pravilno uporabljajmo meso
Otrok noče spati
Zvečer, ko je treba v posteljo, se začno z večino otrok velike težave. Mali si izmislijo vse mogoče, samo da bi omehčali starše in bi še smeli ostati pokonci. Zaželijo si pravljice, na vso moč pospravljajo knjige, urejujejo igračke, jočejo, se stiskajo k mamici, jo božajo, skratka nočejo v1 posteljo. Po navadi bitko dobijo in tako svojo prakso ponavljajo iz dneva v dan.
Kje so vzroki, da otrok noče spatif Eden je prav gotovo razburjenost živčnega sistema, kar povzroči, da se otroci zvečer počutijo sveži, razpoloženi in pripravljeni lotiti se vsake igre ali dela brez vsake utrujenosti. Take občutke navsezadnje poznamo tudi starejši, samo s to razliko, da se jih zavedamo. Odpor pred spanjem pa lahko utemeljujemo tudi s tem, da se otrok zaveda, da se z odhodom v posteljo loči od staršev, ki pa še zmeraj ostaneta skupaj.
Starši bi se morali zavedati, da je dolgo in trdno spanje njihovim otrokom nadvse potrebno. Otrok, ki je mlajši od dvanajstih let, mora spati najmanj deset ur. Dejstvo je namreč, da so včasih šolski neuspehi, nervoza in utrujenost — ki jo včasih po krivici imenujemo lenoba — marsikdaj posledica prekratkega spanja. Otroci so slabo razpoloženi, ne vedo pa, kaj jim manjka. To bi morali ugotoviti starši.
Starši bi morali otroke navaditi, da sami gledajo na uro in ugotovijo, kdaj je treba v posteljo. Otroci naj pred spanjem opravijo svojo večerno toaleto, nato pa naj z veseljem odidejo spat. Ne obiski, ne zanimivi televizijski spored in ne družinski prazniki ne bi smeli biti izgovor. Le ob počitnicah morda, ko otrok zjutraj lahko poleži urico ali dve, sme zvečer dlje bedeti.
Spanje je odvisno od navade. Red in določena ura povzročita, da otrok postane zaspan vsak dan točno v istem času. In čeprav je to še tako ljubeznivo in prijetno, ne navajajte otroka na to, da bo zaspal šele, če ga držite za roko. Tudi luči ne puščajte prižgane. Otrok se mora uspavati sam in to v mraku.
Torej — če otrok noče v posteljo, so starši ponavadi sami krivi. Bodite dosledni in vztrajni, pa bo uspeh kmalu tu. Otroci bodo sprošče-nejsi, živahnejši in ljubeznivejši.
Meso je med najdražjimi živili, zalo nam je še več do lega, da ga pripravimo najbolje in najokusneje. Vedno se nam pa to ne posreči. Marsikdaj ne zalo, ker ne dobimo pri mesarju takšnega mesa, kakršnega bi radi. Vendar, če je le mogoče, zahtevajmo takšen kos, ki ga potrebujemo za določeno jed.
Meso goveda, teleta, svinje in ostalih klavnih živali delimo na posamezne dele, ki se med seboj razlikujejo predvsem po kakovosti. Neki del mesa vsebuje veliko vezivnega tkiva, drugi manj, tretji pa je masten itd. Vsak tak del je primeren le za določeno mesno jed, ta pa nam uspe samo takrat, kadar jo pripravimo iz pravega kosa. Zaradi lažjega razumevanja razdelimo meso klavnih živali na štiri vrste, vsaka izmed njih pa zahteva drugačen način priprave.
V	prvo vrsto prištevamo: telečji hrbet, telečje stegno, goveji hrbet, pljučno pečenko, svinjski hrbet, svinjsko stegno (le od mladih živali). Tovrstno meso vsebuje zelo malo vezivnega tkiva oziroma močnejših kit in je zato primerno za peko na žaru in ražnju, za pečenko itd.
V	drugi vrsti so: telečja pleča, telečji vrat, telečje prsi, goveje stegno, goveja pleča, svinjsko pleče. To meso je nekoliko trše od prvovrstnega. Uporabljamo ga lahko za kuhanje, dušenje in tudi za pečenje, če ga kombiniramo z dušenjem (obare, raguji, golaž, dušena govedina itd.).
V	tretjo vrsto prištevamo najtrše kose: telečji in svinjski bočnik, vrat stare svinje, goveji bočnik, goveji vrat. To meso le kuhamo in dušimo, pečemo pa ga le tedaj, če ga prej sesekljamo.
V	četrto vrsto prištevamo preostale dele, n. pr. glavo in noge, ki imajo le malo mesa ter veliko kosti in vezanega tkiva (kit). Takšno meso navadno samo kuhamo.
Drobovino, kot na primer jetra, ledvice, priželjc prištevamo med prvovrstno meso, če ni od stare živali, srce pa v tretjo vrsto.
Pljuča in rajželjc (telečji želodec in črevo) navadno le kuhamo ali šele kuhanega pečemo (pečen rajželjc v mreži).
Drobovina je v glavnem iz gladkega mišičja, veznega tkiva in krvi. Zaradi take sestave ima drobovina drugačen okus, je mehkejša (če ni od store živali) in zato zahteva drugačen način priprave kot mišično meso.
Če ne poznamo posameznih delov klavnih živali, moramo pri nakupu vedno vprašati mesarja, iz katerega dela je meso, ki ga kupujemo.
Skladnost barv med štirimi stenami
Stanovanje mora biti udobno, prijetno in lepo hkrati. Lepoto pa ustvarijo preprostost, skladnost in dober okus. Najtežje je izbrati skladne barve. Medtem ko so nekdaj prevladovale bela, siva in »beige« ali »drap« barva, lahko dandanes izbiramo med nasprotnimi, tudi zelo močnimi barvami, najsi so še tako žive ali pa nežne. Pri izbiri barv moramo upoštevati lego stanovanja, svetlobo, vrsto pohištva in tudi značaj človeka, ki v stanovanju prebiva. Vedeti moramo, da barve vplivajo na človekov živčni sistem.
Rdeče barve nas razburjajo, rumene nas navdajajo z optimizmom, zelene in modre učinkujejo pomirjajoče, medtem ko so bele, sive in »beige« barve nevtralne in nas spodbujajo k delu. Nasprotno pa temni toni, tako rjava in črna barva, vzbujajo v nas občutek potrtosti. Nekatere barve so tople, tako bela, »beige«, svetlosiva, rožnata, rumena, oranžna in rdeča. Druge pa so mrzle, kot na primer modra, zelena, indigo, vijoličasta, rjava in črna. Barve tudi močneje učinkujejo na večjih površinah. Pri rumeni svetlobi se nekatere spreminjajo, zlasti modra, zelena, vijoličasta in »beige«.
Če je stanovanje majhno, se odločimo za svetle barve in jih vskladimo s pohištvom. Če se odločimo za večbarvne kombinacije, moramo paziti, da so toni mehki in harmonični. Če je pohištvo temne barve, naj bodo stene, preproge, zavese ali tapete svetle. Če pa je pohištvo iz svetlega lesa, je lahko dekoracija temnejša. Če je prostor temačen, 'bomo stene prebarvali s svetlimi barvami, v svetle in sončne prostore pa bodo mnogo bolj pristajale hladne in temne barve.
Nežni svetli toni se navadno ujemajo z vsemi vrstami pohištva. Modra se najlepše sklada s svetlim lesom, zelena s stilnim pohištvom, rumena s temnim, lakiranim pohištvom in rdeča z zelo temnim leisom.
Z barvami lahko navidezno spremenimo obliko prostorov. Svetle in tople barve, predvsem bela, prostor podaljšujejo, razširjajo in zvišujejo. Na drugi strani pa žive barve, tako hladne kot temne, prostore krajšajo, ožijo in znižujejo.
Drobni nasveti
■	Etikete na kozarcih in konzervah se rade primejo, če mesto, kamor jih nameravate nalepiti, zdrgnemo s čebulo.
■	Umazane kravate očistimo tako, da jih večkrat potopimo v bencin. Zatem jih zelo nalahno ožamemo in položimo na čisto nevlaknato krpo. Da ohranijo lepo obliko, je priporočljivo, če v kravato damo primerno porezano lepenko.
■	Če ribe niso povsem sveže, jih namočimo za pol ure v odo, ki smo ji dodali eno ali dve zrnci hipermangana. Ribe potem .dubro operemo v čisti mrzli vodi. Preden jim ostrgamo luske, jih pomočimo v vrelo vodo — posel nam bo potem šel laže od rok.
•	Neprijeten vonj po ribah odpravimo, če ribe pred pečenjem ali kuhanjem zdrgnemo z limoninim sokom, operemo s kisom ali pa če dodamo vodi, v kateri jih kuhamo, nekaj kapljic mleka.
■	Odprte ribje in tudi ostale mesne konserve so lahko nevarne, če vsebino takoj ne prenesemo drugam. Če namreč dalj časa stoji v odprti dozi, se lahko razvijajo strupene snovi.
*	Zapestne ure varujemo pred nepotrebnimi popravili tudi tako, da jih nikoli ne polagamo na steklene ali marmornate plošče. Velika temperaturna razlika med telesno toploto in temi predmeti namreč utegne drobnemu stroju škoditi. Če že nimamo na voljo lesene podloge, položimo urico na večkrat pre-ganjen žepni robec.
Poskusite!
Perutninska drobnjava in špageti
Vzemi: običajno drobovino, jetrca, želodček, srce, dalje glavo, perutnice, vrat in že druge slabše dele. Zreži jih na majhne končke.
V kozici razgrejemo eno do eno in pol žlice masti In olja in razpustimo sesekljano čebulo, dodamo pripravljeno meso in pražimo, da precej temno porumeni. Ko ima meso barvo, dodamo v poletnem času že 4 do 5 paradižnikov, pozimi pa dobro žlico paradižnikove mezge. Dušimo, da se meso zmehča in po malem dolivamo vodo. Jed mora biti gosta z malo omake. Na koncu jo solimo, popopramo in zboljšamo s smetano. Zraven serviramo špagete. S so* lato je izdatno in dobro kosilo.
Penaste rezine
Vzemi: 11 dkg surovega masla, 11 dkg sladkorja, tri rumenjake, limonino lupino, tri beljake, 11 dkg moke; marelično marmelado.
Za peno: Štiri beljake, 16 dkg sladkorja, 4 dkg orehov.
Surovo maslo, sladkor in rumenjake penasto vmešamo, dodamo nastrgano limonino lupinico in rahlo primešamo trd sneg in moko. Testo namažemo za prst in pol visoko na pomazan pekač in spečemo v pečici. Pečeno namažemo z marmelado, nato s peno in potrosimo s sesekljanimi oreh), nakar damo Se v pečico, da pena na vrhu zakrkne. Za peno stepemo beljake v sneg, v katerega stepemo sladkor.
Linsko pecivo
Vzemi: 35 dkg moke, 15 dkg sladkorja, 5 dkg maSčobe, eno jajce, cimet, klinčke, sol, en pecilni praSek, dve do tri žlice mleka, 2 dkg kakaa.
Maščobo in sladkor meSamo, dodamo zaporedoma ostale sestavine. Vse zgnetemo v testo in ga denemo počivat. Čez pol ure ga razvaljamo za dober nožev rob na debelo, namažemo z marmelado, naredimo čezenj mrežo in mu vpognemo rob nekoliko čez nadev; spečemo ga v ne-natnazanem pekaču.
Nekaj o ozeblinah
Ozebline se pojavljajo na začetku mrzlega letnega časa. Najprej so modrordeče nabrekline in so podobne ordelim vozlom. Ozeblino obkroža vneta, rdečemodra koža. Poja vijo se najčešče na nogah in rokah, če sto pa tudi na nosu, licih in ušesih. Močne ozebline se tudi odpro. To povzroča bolečine in se težko zdravi. Ozebline zelo srbijo, bolijo in pečejo. Tipično je da se pojavijo v mrzlem vremenu in izginejo same, ko se bliža toplejši letni čas.
Ozebline dobijo večinoma ljudje, ki imajo mnogo opraviti zunaj na mrazu in na vlagi. Ozeblinam pa so ljudje tudi podvrženi. Nekdo še toliko lahko brodi po mrzli vodi in jih ne bo dobil. Človek pa, ki reagira na vlažno ohladitev, jih ima hitro. Posebno ženske so občutljivejše. Dobro hranjeni ljudje so tudi odpornejši kot podhranjeni. Če smo podvrženi ozeblinam, se moramo čuvati pred vlago.
Težko jih je tudi pozdraviti. Posebno pa imamo težave, če se odpro. Nevarne so odprte ozebline zaradi infekcij in gnojenja. V takem primeru moramo k zdravniku. S toploto jih ne moremo zdraviti. Ta še pospešuje srbenje. Temperatura nad 30 stopinj povzroča še hujše težave. Zdravnik nam bo predpisal mazilo, ki bo pomagalo.
Važnejše kot zdravilo pa je, da se jih že vnaprej obvarujemo, še preden nastopi vlažen in mrzel letni čas, se moramo dobro obuti in obleči rokavice. Takoj ko je temperatura padla pod 15 stopinj, moramo postati pazljivi.

.Kaj želita?"
Blondin z očali je vso svojo težo malomarno -prenesel na eno nogo, potegnil iz žepa neko fotografijo in jo podal malemu temnolascu. Temnolasec je pogledal fotografijo, pogledal svojega tovariša in rekel: „Yes."’ — Nato je stisnil ustnice, pomahal z revolverjem, kot bi ga potežkal, in rekel:
.Rudolf Lang?’
Konec! Prikimal sem in obšlo me je nekakšno čudno olajšanje.
.Aretirani ste," je rekel mali temnolasec.
Trenutek tišine in nato sem rekel:
.Ali smem oditi po svoje reči?"
Mali se je nasmehnil. Imel je obraz Italijana.
.Pred nama!”
Ko sem stopil na prag kuhinje, me je eden izmed oficirjev tako nenadno sunil naprej, da sem se opotekel in je malo manjkalo, da nisem padel. Ujel sem se za mizo. Ko sem pogledal okrog sebe, sem opazil, da oficir z očali že stoji za Georgom in ima vanj uperjen revolver. Na hrbtu sem začutil cev orožja in vedel sem, da -mali temnolasec stoji za mano.
Oficir z očali se je oglasil:
.Georg Putzler?"
„Ja," je rekel Georg.
.Položite roke na mizo, mein Herr."
Georg je ploskoma položil dlani na vsako stran krožnika.
.Tudi vi, gospa."
Georgova žena me je pogledala, potem pogledala svojega moža in počasi položila roke na mizo.
.Pred mano!” je rekel mali temnolasec.
• Da
Povzpel sem se po stopnicah in stopil v svojo sobo. Mali temnolasec se je naslonil na okno in tiho požvižgaval predse. Oblekel sem se v uniformo SS.
Ko sem se oblekel, sem kovček postavil na posteljo in stopil po perilo v omari. Brž, ko sem odprl omaro, je mali temnolasec prenehal požvižgavati. Položil sem perilo na posteljo in ga pričel zlagati v kovček. Šele tedaj sem pomislili na revolver. Ležal je pod vzglavnikom, komaj meter od mene, in varnostna zaklopka je bila odprta. Za hip sem postal in obšla me je neizmerna utrujenost.
.Pripravljeni?” se je oglasil temnolasec za mano.
Zaprl sem pokrov kovčka in z obema rokama hkrati pritisnil na ključavnici. Dvakrat je suho škrtnilo. Tlesk zapi-račev je čudno odjeknil v tišini.
Šla sva dol in stopil sem v kuhinjo. Georgova žena je pogledala mojo uniformo, si z rokami zakrila usta in vrgla oči proti možu. Georg se ni zganil.
.Gremo!” se je oglasil mali temnolasec in me nalahno porinil naprej.
Šel sem čez kuhinjo, se spotoma obrnil h Georgu in njegovi ženi ter rekel:
„Pa na svidenje.”
Georg je odgovoril s tihim glasom in ne da bi obrnil glavo:
„Na svidenje."
Mali temnolasec se je porogljivo posmehnil:
„Bi me pa res začudilo!"
Georgova žena ni odprla ust.
Američana sta me odpeljala v Bredstedt. Ustavili smo se pred nekdanjo bolnišnico in šli čez dvorišče, polno vojakov. Kadili so in se sprehajali v majhnih skupinah. Nihče izmed njih ni pozdravil oficirja, ki sta me spremljala.
Povzpeli smo se v prvo nadstropje in oficirja sta me potisnila v neko majhno sobo. V sobi je bila postelja, dva
stola, miza, peč in vedro za premog. Mali temnolasec mi je rekel, naj sedem.
Čez nekaj časa je v sobo stopil neki vojak. Bil je visok skoraj dva metra in sorazmerno s svojo višino je bil tudi plečat. Oficirja je pozdravil neverjetno ohlapno. Moja spremljevalca sta mu rekla .Joe" in vsi trije so se dolgo -pogovarjali v angleščini. Potem sta oficirja krenila proti vratom. Vstal sem in stopil v pozor, a odšla sta, ne da bi me pogledala.
Vojak mi je z roko pomignil, naj sedem, sam pa se je usedel na -posteljo. Usedel se -je počasi in z vso svojo težo, postelja je zaškripala, vojak pa je razkrečil noge in se naslonil na steno. In ne da bi odmaknil oči od mene, je iz žepa potegnil nekakšno ploščico, jo razvil, vtaknil v usta in pričel žvečiti.
Čas je potekal. Vojak me ni izpustil iz oči in njegov pogled mi -je postajal zoprn. Obrnil sem glavo in se zagledal v okno. Šipe so bile iz motnega stekla in nič nisem mogel videti. Nato sem pogledal peč. V sobi je bil star radiator, Toda centralna kurjava je bila očitno pokvarjena. Peč je bila zakurjena in v sobi je bilo kar vroče.
Tako je pretekla kakšna dobra ura. Potem je v sobo kakor burja planil neki živahen in gibčen oficir, sedel za mizo in me pričel zasliševati. Povedal sem vse, kar sem vedel.
Potlej so me vlačili iz zapora v zapor. V zaporih se mi ni godilo slabo. Hrano sem imel dobro in moje krize so do-celo ponehale. Vendar mi je bilo dolgčas in želel sem si, da bi bilo čimprej vsega konec. Spočetka me je zelo skrbelo zastran Elsie in otrok. In zelo se mi je srce olajšalo, ko sem naposled zvedel, da jih Američani niso — kakor sem bil pričakoval — vtaknili v koncentracijsko taborišče. Nasprotno, Elsie mi je večkrat pisala in tudi jaz sem ji smel pisati.	(Se nadaljuje)
MIHAJLO GAZIVODA:
VENEC FIG
Spet sem doma. Ležim na leseni postelji. Kratka je in ne morem se stegniti. In škriplje. Naredil jo je moj pokojni oče. On pa je vedno varčeva'1 z deskami, imel je slabo orodje. Nocoj se mi zdi vse njegovo delo grobo, nedovršeno: hiša in kamnite plošče, ki nadomestujejo tla in pletena lesa nad glavo.
Noč je zaorala v svojo globino. Jesenska. Suha. Veter udarja s šipkovimi vejami ob streho, da pade marsikak posušen list name. In saje se mi usedajo na obraz.
Včasih me to ni motilo.
Nocoj me vznemirja še mamino smrčanje v drugem koncu hiše, kot da se žaga grčasta deska.
Ona pa spi iako mirno ...
Utrudila se je, sirota, ko je skakala okrog mene: da mi da vse, kar ima, pove vse tisto, kar sem slišal že neštetokrat. Tu je tudi njeno težko življenje in revščina in bolezni in smrti v hiši. Vsa se je spremenila v solze, v krč in vzdihovanje. Vsako njeno besedo spremljajo, vsak njen korak.
— Ne govori več o teh žalostnih stvareh, mama! — jo prosim, vstanem in hodim po hiši.
Ona pa kar naprenj po svoje. Ne more občutiti, kako njena zgodba vpliva na druge.
Oče je bil v tem drugačen. Znal je molčati, poslušati. Mi otroci smo se ga bali, čeprav nas ni nikoli tepel, niti kričal nad nami -kot drugi starši.
Bil pa je proti mojemu šolanju. To se je globoko vrezalo vame in mi ga napravilo nekako tujega. Še danes — ko je mrtev.
Četrti razred sem dokončal z odličnim uspehom in se želel vpisati v gimnazijo.
Bližala se je jesen, jaz pa sem bil ves na trnih.
— Pa dajmo tega otroka naprej v šolo... — je mama predlagala očetu. Večerjali smo.
Zajema polne žlice močnika, zgleda zamišljen, slabe volje. Ne spregovori besede, ne pogleda nikogar izmed nas.
— Kaj praviš ti? — ga vpraša mama, ko smo povečerjali.
Odgovora pa ne dobi.
Oče se dvigne in gre ven. Stopica v opankih, pokašljuje, toči vodo iz soda, 'ki smo ga imeli poleti na nočnem hladu.
Ko se vrne — se spusti v stol, se sezuje in si prižge pipo.
Noge 'je imel blatne, smrdele so mu. Vsako umivanje se mu je zdelo nadležno
Mama je -bila v pričakovanju. In jaz. Sestra, štiri leta starejša od mene, je umivala posodo in pri tem ropotala. Naenkrat začne oče zehati, se čebljati po prsih ... Vstane in gre k postelji.
— Kaj se ne bomo odločili! — vstane tudi mama in gre k njemu. Za celo glavo je bila večja od njega, močnejša. Pomislil sem: »Zakaj ga ona o vsem sprašuje, kaj ona ni gospodar?" Tedaj bi glasoval zanjo, za vse ženske.
— O čem? — jo pogleda začudeno.
— O Nikoli... — se obrne mama -k meni.
— Le kakšne šole so te popadle nocoj! — jedko zarohni, sede na posteljo in zarije glavo v dlani...
— Ni to za nosi — dvigne glavo.
— Kot za vse druge vaščane ...
— Več zemlje imajo in živine, več delavcev. Ostarel sem in oslepel. Ti vso noč tarnaš zaradi nog. Dekle bo šlo za nekaj časa v tujo hišo. Kdo mu bo kaj dal, če bi tudi imeli?
— Prodali bomo vse in šolali otroke! — je vzdihnila mama.
— Niti pedi zemlje! — je bil odločen. — Petar Stavanov ne more in ne sme zapraviti očetovo zemljo!
— Jaz bom trpela zanj! — preneha z delom sestra.
Hvaležno sem jo pogledal: drobno, gibčno, temnopolto. Iz nje je prihajalo samozaupanje, odločnost.
— Da se ne boš kesala? — vpraša oče.
— Ne bom se! — zamahne z roko, kot da seka sleherno oviro, — Moj brat je! Edini.
Enkrat na teden je prihajala v mesto in mi prinašala koruzo, sir, maslo in jajca ter čisto perilo.
Z denarjem je varčevala čez vsako mero. Nikoli ji -nisem mogel priti do živega. Hotel sem, da bi mi pustila več, ona pa vse nekam spravlja, izgovarja se, da je bflo med prodanim tudi blago, od sosedov. Če pa mi je uspelo izvleči kakšen dinar več, sem jo razjezil, da je 'kriknila: »Tudi mi trije moramo živeti!"
Nanjo sem valil krivdo, kadar mi je prinesla premalo živil, njej sem grozil, da bom šel iz šole, večkrat sem se zagnal proti njej, da bi jo udaril.
Nikoli pa nisem šel z njo po ulici, niti nisem hotel, da bi naju moji prijatelji videli skupaj. Ker je bila va-šča-nka: z ruto, zavezano okrog glave in v opankih.
Pred kolegi sem skrival, da plačujem stanovanje po sto dinarjev
na mesec in da jem koruznico — večkrat plesnico in da včasih nimam niti koruznice.
Bilo je dekle, godno za možitev, ko sem bil v višjih razredih. Spustila je nekaj lepih priložnosti.
Mar je bila zato žalostna? Kako je sprejela ženitev Lazarja Stojanova, s katerim sta se še kot otroka lepo gledala, ki -jo je dvakrat zaprosil?
Tega nisem vedel. Niti se nisem potrudil, da bi dognal. Mislil sem, da mora biti tako, da je ona rojena zato, da se žrtvuje zame — za svojega brata.
Oče in mama sta lahko imela nekaj svojega.
Ona — ona ne!
Pobiral sem ji, kar sem našel: očitno ali pa se mvzel na tihem.
Tako tudi tisto jesen.
'Pod leso je viselo nekaj vencev fig. En -je bil še posebno dolg in lep. Fige so bile rumene, velike, sploščene. Takoj se je videlo, da so izbrane, da morajo biti znotraj rdeče, mastne. To je bil venec, ustvarjen za oči, za vzbujanje slabih misli pri tistih, ki so ga gledali.
— Moj je! — ga je sestra toplo pogledala, ko je snela dva manjša in ju stlačila v mojo torbo — naslednji dan bi moral že navsezgodaj oditi.
— Prodala ga bom in si kupila tanke nogavice! — je sijala vsa zadovoljna.
— Še tebi jih bom kupila, če mi ostane denar! — je dodala, ko je videla, kako se mrščim.
Ves večer se je sukala okrog mene in se mi dobrikala.
Jaz pa sem bil jezen.
Še potem, ko smo šli spat.
Oni spijo, meni pa je v mislih samo venec fig. Najlepši. Najdaljši ...
Vzela ga je zase. Pripravila ga je za nogavice. Za fine nogavice. Kot da bi ne mogla brez njih. Le kako bodo nogavice pristajale njenim opankam.
Meni pa kot beraču tiste drobne, na hitro posušene, črvive.
To pomeni, da nisem več tisti, v katerega so uprte oči družine, okrog katerega naj bi vse plesalo.
To je ona. Ta deklina. Tuja usoda.
Hlače naj ji oblečejo in jo proglasijo za sina!
Ampak fige, kakršne so bile v vencu — takšne ne -pridejo na trg. O tem sem bil prepričan. Prav te sem potreboval: da jih dam po nekaj v žep, preden grem v šolo in jih ponudim kolegici Zorki. Rada ima sladkarije in sadje. Zaradi sladkarij pogleda tudi Mirta, manjšega in gršega od mene, slabega dijaka.
Zaradi Zorke bi preobrnit vso hišo!
Smokve pa so dišale.
In kot da govorijo: »Vzemi nas, odnesi nas! Tvoje smo me in drevo, s katerega smo padle in zemlja, ki nas je sprejela .. .”
Vstal sem in prišel k vencu, odločiti pa se nikakor nisem mogel.
»Snemi jih!” sem si ukazal.
Venec je bil težak in segal mi je do pet.
Odnesel sem ga in ga skril v grmu pod hišo.
Naslednji dan ga ni -bilo ...
Od takrat je poteklo že mnogo časa. Prihajal sem domov in dokler je bila sestra živa, nisem na venec niti pomislil.
Nocoj pa mi prav ta venec ne da miru!
Spominja me nanjo, ki je ni več, na julijske dni, ko so me -ujeli Italijani in -me odpeljali v Podgorico.
ža Aobvo voljo
»Pijete kavo?«
»Da.«
»Kava je počasen strup.«
»Da. Toda zelo počasen. Pijem jo če osemdeset let.«
9
»Doktor, povejte mi, prosim, kaj mi je. Toda ne latinsko, ampak slovensko in razumljivo.«
»Vam ne manjka prav nič. Vi ste požeruh, pijanec in lenoba!«
»Hvala lepa, doktor. Toda vseeno bi rad vedel se diagnozo v latinščini, ker jo moram povedati ženi!«
9
»Od jutri dalje nobenega alkohola, nič tobaka, nobenih lokalov in ne kina ter gledališča!«
»Kaj pa naj vendar počnem, če ste mi vse prepovedali, gospod doktor«?
»Varčujte in plačajte moja zadnja dva računa!«
9
Zdravnik je v predsobi dejal ženi bolnika:
»Zal vaš mož ne bo mogel več delati!«
»To mu moram takoj povedati, saj ga bo zelo razveselilo.«
'Enega po enega so vodili iz sobe in ga tolkli. Vračali so se pretepeni.
— Nikola Koicid! — me pokliče fašist.
Približeval sem se počasi. Vrsta je prišla tudi name. Strašno!
— Sem! — me je poklicat v stranišče.
— Sorella... —. zamrmra in vleče iz žepov zavoje tobaka, sadja, kruha.
Prišla je za menoj mimo vseh straž in kazenskih ekspedicij in s solzami preprosila črnosrajčnika.
Tistega jutra pa, ko so nas nato-varjafi v kamione za Albanijo — se je izdvojila iz ljudi, ki so kukali za nekimi zidovi in mi ponudila stotak — zmečkan in vlažen.
To je bil prav gotovo ves njen prihranek.
Odnese! sem ga kot tisti venec smokev.
In srečo sem ji vzel. In življenje, ker sem ji pustil starega oslepelega očeta: da ga vodi iz votline v votlino, mu nosi hrano kot ptiču v gnezdu, da se prehladi in bljuva kri, da umre.
Mama pravi, da se me je v bolezni spominjata, da je bila žalostna, ker mi ni mogla ničesar poslati, še v zadnjem vzdihu je izgovorila moje ime.
-Kako težko mi je brez nje, kako tuje! Kako odgovornega se počutim!
S čim naj se ji, 'kot mrtvi, oddolžim?
Obrnil sem se v postelji, potil sem se.
Potem pa sem naenkrat zaspal, zasanjal...	,
Škripaj e se odpirajo hišna vrata. Pogledam tja ... Toda nikogar ni, ničesar se ne sliši...
Naenkrat pa obsije hišo neka palsvetloba in pokaže se grozd fig. Takšen kot tisti večer. Tu je tudi venec. Rumenkast kot bi bit pozlačen.
Rad bi pogleda! proč, oči pa so mi kot magnetne.
Zariše se tudi tik: zračen, prozoren. Najprej glava okrogla in s čopom las nad levim očesom.
To je ona. Sestra.
Iztegne roke z dolgimi suhimi prsti k vencu:
— Moj je!
Prestrašen se -umikam.
Čutim neko čudno odrevenelost, utrujenost. In ne vem zagotovo, ali so bile to sanje ali resničnost, v kakršni živim.
Potipal sem si obraz, zagrabil za lase, prižgal vžigalico.
Na koncu je mamina postelja, nasproti pa je potuhnjeno ognjišče.
— Mama! — sem zakričal.
Zbudi se iz spanja.
— Vstani in naloži.. . Kavo bi rad pil.
Sodobna idila
Za mladega uslužbenca Teodozija so se neprijetnosti začele tistega dne, ko se je njegovo dekle poročilo. Do takrat pa je bil tako zelo srečen, da bi to komaj mogli opisati. S svojo Munevero, imenovano tudi Mary, sta skupaj vzdihovala na klopi v parku, v kinu, na plaži. Njuni srci sta se integrirali, ko sta opazovala luno, zvezde in včasih kakšen satelit. Sedaj pa je njuna sreča nenadoma in nepričakovano splahnela, kot bi jo kdo zbrisal z roko. In to tistega dne, ko se je njegovo dekle poročilo. Vsa nesreča in nezgode mladega Teodozija se začenjajo s tistim dnem.
Verjetno ste že uganili, da se je dekle poročilo z njim.
Nesreča se je splazila v njuno enosobno stanovanje tiho in neopazno kakor lopov.
Kako se je to zgodilo?
Kdaj se je to zgodilo?
To je težko reči.
Morda tistega dne, ko sta mlada zakonca s svojega balkona prvič opazovala lepo opremljeno notranjost stanovanja na drugi strani ulice? Ali pa pozneje, ko sla obiskala Maryjino prijateljico v njenem trisobnem stanovanju? Morda pa takrat, ko sta gledala sosede, ki so kakor hrčki vlačili v svoja stanovanja hladilnike, pralne stroje, televizijske sprejemnike.
Munevera je naenkrat začutila neko konkurenčno strast.
»Le kako to zmorejo?" je vzkliknila strastno kot nogometni navijač.
Teodozij se ji je opravičeval ter jo prepričeval in pri tem uporabljal vse mogoče argumente, vendar vse zaman.
Mary je bila vztrajna ... pa se je končno tudi njen zaljubljeni možek spustil v to nenavadno tekmovanje današnjega časa.
Na svojem šibkem hrbtu je začel vlačiti v stanovanje različne tehnične dosežke naše dobe. Edina tolažba so mu bili sosedje in znanci, ki jih je kdaj pa 'kdaj srečaval sklonjene pod težo podobnih tovorov.
V njegovi soprogi pa se je vedno bolj razvnemala zbirateljska strast.
»Draga, saj ni vsa sreča v tem," jo je včasih skušal prepričevati -njen mož.
»V čem pa je potem?" je trmasto spraševala soproga.
»Mar se ne spominjaš tistih dni, ko sva sedela v parku in je bila za naju sreča že to, da sva imela drug drugega."
»Oprosti, vendar si življenja ne morem predstavljati 'brez hladilnika.
In ga je kupil.
Drugič je ugotovila, da v sodobno opremljeno stanovanje sodi magnetofon.
On je nesrečen odtaval v -mesto, ga našel in — kupil.
Toda njena strast se je še -kar naprej razplamteva-la. Teodozij bi se zaradi nje najraje napil, pa se ni smel. Hkrati je denar ,za — avtomobil. Kadarkoli sta srečala znanca, ki ga je že imel, je vedel, da bo sledila polemika ... kako pa on lahko?
Poskušal jo je prepričati na vse mogoče načine, naj se unese.
»Dosti je še lepših stvari na svetu razen materialnih dobrin in kruha."
»Ah, saj res, tudi 'kruh se je podražil," je ugotovila Mary.
Potem je odprla hladilnik, pripravila v mešalniku osvežujočo pijačo, z nogo pritisnila na gumb tran-sistorja, se zagledala v televizor in bridko zajokala:
»Moj bog, le zakaj sem prav jaz tako nesrečna? Dovolj mi je že te revščine!"
Njenemu možu pa je od žalosti pokalo srce. Sočustvoval je z revico, obžaloval, da ni Rockefeller, vendar... kaj je mogel storiti.
Potem se je spet skušal opravičevati:
»Veš, Mary, današnji mladi ljudje so vse preveč nepotrpežljivi. Včasih so si mladi zakonci b-olj počasi in preudarno spletali gnezdo."
Ona je takrat brala časopis, kar se je sicer redko dogajalo. Dvignila je glavo in ga vprašala:
»Koliko imaš pravzaprav let?"
»Saj vendar veš ... trideset."
»Ah vidiš, dragi moj revček. Pri teh letih je Bute-fliker že minister za zunanje zadeve. In kaj si ti? Uboga uradniška para!"
Tak očiten dokaz svoje nesposobnosti je ubogega Teodozija čisto prepričal o njegovi krivdi.
Od tistega dne je Teodozij marsikaj pretrpel zaradi Buteflike. Ob vsakem »prijateljskem prepričevanju" je moral poslušati:
»Seveda, kako pa lahko Buteflika? Kako, ha? Povej, kako?"
Teodozij je samo zmedeno jecljal:
»Pa vendar ne misliš, da nalašč nočem postati minister?"
»Seveda, nalašč, samo da bi me jezik Saj te poznam!" je odgovorila njegova soproga.
Pred nekaj dnevi se je Teodozij obesil. V rokah je držat časopis, v katerem je pisalo, da je Onassis kupil — otok.
f	<
Avstrijski dogodki v	______________________
£ Kmečkozborske volitve na Zgornjem Avstrijskem
Pri nedeljskih kmečkozborskih volitvah na Zgornjem Avstrijskem je bilo za 5000 manj volilnih opravičencev, kakor jih je bilo pri volitvah leta 1961. Od okroglo 154.000 volilnih upravičencev je 110.768 volilo Bauernbund. Število njegovih volivcev je s tem nazadovalo za 7329. Temu nasprotti je socialistično Zvezo delovnih kmetov volilo 6935 volinih upravičencev, kor je za 2370 več kot leta 1961. Pri teh volitvah sta se Allgemeiner Bauern-verband in Freiheitliche Bauernschaft združila pod imenom prve volilne stranke, ki je dosegla 11.678 glasov.
Pri istočasnih volitvah v zbornico kmetijskih in gozdnih delavcev so glasovi DVP nazadovali od 14.873 na 9681, glasovi socialističnih sindikalistov pa so narasli od 3062 na 4222, pri čemer je treba upoštevati, da je število volilnih upravičencev za to zbornico tudi nazadovalo za okroglo 5000.
0 Davčna bremena bodo narasla
Ob čedalje večjem gospodarskem zastoju hoče Klausova vlada v prihodnjem letu doseči več dohodkov od davkov in javnih dajatev, kakor jih je hotela doseči letos. Skupno pričakuje njen osnutek proračuna za 1,51 milijarde šilingov več davčnih dohodkov. Višje dohodke pričakuje pri dohodninskem davku, pri zveznem davku na mineralna olja, pri davku na motorna vozila, pri davku na blagovni promet (kar za 4 milijarde šilingov), pri prometnem davku ter pri davkih na tobak in na pivo. Nižje dohodke pričakuje od mezdnega davka, od davka na ustanove ter od carin in od javnih dajatev. Da bodo zvišanja imenovanih davkov sprožila nove podražitve in da bodo z njimi šle sedanje olajšave pri mezdnem davku po vodi, je jasno. Dobro poučeni krogi že napovedujejo, da se bodo goriva za pogonske stroje podražila za nadaljnih 30 grošev.
0 Pocenjeno maslo v decembru
Svojstveno pot je ubral Sklad za gospodarstvo z mlekom, da bi se znebil preobilnih zalog masla. Kakor je bilo te dni objavljeno, bo vsak upokojenec v času od 11. do 31. decembra lahko kupil četrt kilograma masla za ceno 5 šilingov. Kot nakaznico za te četrt kilograma masla bo moral predložiti izplačilni listek pokojnine za mesec november. To je samo dokaz več, da je birokracija glavni vzrok stalne pasive tega sklada. Ali ne bi bilo bolj preprosto, če bi se svojih zalog maslo znebil tekom enega tedna z enkratnim posebnim znižanjem cene masla?
^ Nova elektrarna KELAC
V petek minulega tedna je deželni glavar Sima izročil dva agregata elektrarne Aussertragant svojemu namenu. S tem je KELAG napravila nov korak naprej k zmanjšanju odvisnosti od električne energije drugih podjetij. Ko bo pričel obratovati še tretji agregat, bo letna proizvodnja električnega toka skupine elektrarn Fragant-Oscheniksee narasla na 252 tisoč kilovatov in na 375 milijonov kilovatnih ur, pozneje pa bo znašala 491 milijonov kilovatnih ur.
0 Vojska je zgradila naselje Sagritz
Za družine, ki so pri velikih poplavah leta 1965 in 1966 zgubile svoje domove v naseljih Putschal, Krass in Dotlach v dolini Mele, sta koroška deželna vlada in avstrijska vojska tekom enega leta zgradile novo naselje Sagritz. Naselje šteje 19 enostanovanjskih hiš. Naselje je gradilo 150 vojakov in ga je zgradilo v 166 tisoč delovnih urah. Vrednost dela vojske cenijo na 14 milijonov šilingov, dežela pa je v blagu prispevala 4,6 milijona šilingov. Naselje Sagritz je bilo v petek minulega tedna izročeno svojemu namenu.
^ Tovarna za 300.000 smučk letno
Znano avstrijsko podjetje za izdelavo smučk Kneissl v Kufsteinu je začelo graditi svojo tretjo tovarno. V njej bo izdelovalo plastične smučke. Ko bo tovarna zgrajena, bo podjetje svojo letno proizvodnjo dvignilo od 140.000 na 300.000 smučk. Dve tretjini svoje proizvodnje podjetje izvaža v 48 držav.
AVSTRIJA
I.	PROGRAM
Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 17.00 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Pozdrav — 5.33 Dobro julro — 6.12 Jutranji ritem — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.C0 Lepi glas — 11.30 Roman — 12.00 Opoldanski zvonovi —
13.30	Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda — 22.10 Šport z vsega sveta.
Sobota, 4. 11.: 6.09 Agrarna politika — 8.20 Jutranja glasba — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Koncert Philharmorna Hungarica — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje — 20.00 Srce je velika stvar — 21.00 Slušna igra — 22.20 Jazz — 23.10 Lon-don-Pariz-Rim.
Nedelja, 5. 11.: 6.05 Vesele melodije — 7.05 Popevke — 8.05 Ogledalo tiska — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.45 Operni koncert — 15.00 Glasba za nedeljsko popoldne — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Pomembni
NAJBOLJ ZANESUIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA
MARKO POLZER, pd. LAZAR pri Št. Vidu v Podjuni
Ribez, češplja in maravdelj polovična cena
znanstveniki — 17.45 Kako nastajajo knjige — 18.00 Koencrt ljudskih pesmi — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 »La serva padrona*, opera — 21.00 Bertrand Russell: Moje življenje — 22.20 Humanistični pogovori iz Salzburga — 23.10 Festival sodobne glasbe.
Ponedeljek, 6. 11.: 6.05 Odkrito povedano — 16.45 Ura pesmi — 17.15 Pogled v literarne revije — 17.30 Aktualno iz krščanstva — 20.00 Jazz-festival — 21.00 Čas, v katerem živimo — 21.30 O tem lahko govorimo — 23.10 Dunajska glasba na potovanju.
Torek, 7. 1.1.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jasno — 16.45 Rita Streich poje narodne pesmi — 17.15 »Usoda skodele brez ročaja* — 17.30 Znanje časa —
20.00	človek in sočlovek v Avstriji — 21.00 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 8. H.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Jutranji ritem — 16.45 Hugo Wolf: Iz italijanske pesmarice — 17.15 čilski lirik Pablo Neruda — 17.30 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 20.00 O ribiču in njegovi ženi, dramatična kantata — 22.15 Mož, ki ni mogel spati, kriminalna igra.
Četrtek, 9. 11.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.45 Ura pesmi — 17.15 O Tolstojevem romanu »Vojna in mir" — 17.30 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 20.00 Avstrijska diskusija — 21.00 2X2 je pet — 22.15 Srečanje v pogovoru — 22.45 »Nedokončana revolucija*.
Petek, 10. 11.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.45 Pesmi in balade — 17.30 Med-norodna radijska univerza — 20.00 »Naloga*, slušna igra
—	21.20 Glasbene šarade — 22.15 Mož, ki ni mogel spati, kriminalna igra — 23.10 Komorna glasba.
Regionalni program
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 8.20 Glasba zate — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja —
11.30	Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.10 Objave, pregled sporeda —
13.25	Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja —
15.00	Komorna glasba — 16.00 Po željah — 18.15 Godba na pihala — 18.30 Odmev časa — 18.55 Lahko noč za otroke — 19.00 Šport — 19.57 Pregled sporeda — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 4. 11.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt
—	8.20 Jutranji koncert — 11.00 Naša lepa domovina —
14.20	Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.00 Perkonig: »človek kot ti in jaz" — 16.30 Koncert po željah — 18.00 Zenska oddaja — 18.15 Glasba za delopust — 20.10 Oddaja za prav fine ljudi — 22.10 Plesna glasba.
Nedelja, 5. 11.: 6.40 Ljudske pesmi in viže iz Avstrije — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Venček melodij —	11.00	Dopoldanski koncert	— 12.03 Za avtomobiliste —	13.10	Ogledalo Mestnega gledališča	—
13.25	Veselo in zabavno — 13.45 Koroška lovska ura —
14.30	Pozdrav nate — 14.55 Nogometna tekma Avstrija : Grčija — 15.45 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba —
18.00	Koroško ogledalo tiska — 18.20 Kulturno-politične
perspektive —	18.30	Koroški portret —	18.45 Pridite	in
pojte — 19.00	Šport	— 19.30 Poskočno	in zabavno	—
19.45	Oddaja koroškega deželnega glavarja —• 20.10 Kaj mislite vi, gospod Farkaš? — 20.40 Od opere do mu-sicla — 22.10 Melodija in ritem.
Ponedeljek, 6. 11.: 5.05 Vedno jih radi zoslušamo — 9.30 Dom in šola — 11.00 Ljudska glosba — 14.00 Ženska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 »Munchhausen v Orientu"
—	17.10 Veseli zvoki iz stare vojske — 18.15 Koroški visokošolski tedni — 20.10 »Model mojega malega mesta", slušna igra — 21.30 Melodije Ziehrerja in Straussa — 22.20 Sodobni avstrijski skladatelji.
Torek, 7. 11.: 5.05 Z veselo igro — 8.20 Ljudska glasba
—	9.30 Zabavna glasba — 14.00 Za našo mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Hladna plošča, vroče servirana — 18.00 In kaj mislite vi?
—	19.30 Hit-zvezde sveta — 20.10 Koncert — 22.20 Plesna glasba.
Sreda, 8. 11.: 5.05 Ljudske viže — 8.20 Operni koncert
—	9.30 Vosti iz umetnosti in znanosti — 9.45 Povsod so dekleta — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske —
14.00	Posebej za vas — 15.00 Zvoneč jazz-magazin — 15.30 Otroška ura — 15.45 Otroška telovadba — 17.10 Stari plesi pripovedujejo svojo zgodovino — 18.00 Gospodarski komentar —- 20.10 Tam zunaj v Wachau — 21.00 Za prijatelja planin — 22.20 Pogled k sosedu.
četrtek, 9. 11.: 5.05 Jutranja glasba — 8.20 Glasba zate
—	9.30 Zbogom draga planina — 11.00 Nebo je čisto kot steklo — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Bistvo in pomen komunikacije— 15.45 Koroški avtorji: Volk-mar Haselbach — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Alpska lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela — 22.10 Pesem prerije. Petek, 10. 11.: 5.05 Pihalna godba — 8.20 Operetni koncert — 9.30 Narodne pesmi in plesi iz Madžarske — 14.00
In ljudje so tako dobri — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna —
18.00	Kulturna prizma — 20.10 Evropski report — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Ljudska glasba sosedov.
III.	PROGRAM
Poročila: Od 8. do 20. ure vsako uro, nato pa ob 22.00,
23.00	in 24.00.
Dnevne oddaje: 8.11 Prosimo, prav prijazno — 9.03 Stereo studio — 10.05 Vokal, instrumental, international — 11.03 Veseli ob enajstih — 12.03 Glasba a la carte — 13.10 Espresso — 14.03 Klub ob dveh — 15.03 Glasbeni boks mladinske redakcije — 16.03 Stereo studio — 17.10 Stereo studio — 18.03 Dobro razpoloženi — 19.10 Glasba z latinske Amerike — 19.30 Šport in glasba — 20.03 Popevke brez vizuma — 21.00 Zeleni val — 21.30 Ljubite jazz?
Slovenske oddaje
Sobota, 4. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Rok Klopčič: Slovenske skladbe za violino in klavir.
Nedelja, 5. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 6. H.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — Kaj pravi živinozdravnik —
18.15	Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 7. 11.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Kulturna panorama.
Sreda, 8. 11.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave — Jaka špicar: Krst — Jezikovne napake.
Petek, 10. 11.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Poganstvo in krščanstvo v naših šegah.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 4. 11.: 8.03 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 ,Z našimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 iKar podomače —
12.10	S Koroškego v Makedonijo, spored simfoničnih plesov — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije
—	15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Oddaja narodno-zabavnih in ansamblov zabavne glasbe — 21.30 Iz fonoteke radia Koper
—	22.10 Za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo'v novi teden.
Nedelja, 5. 11.: 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Voščila — 13.15 Operetno glasba — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Glasba ne .pozna meja — 14.35 Humoreska tedna — 14.50 Pesem godal — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Popularne operne arije — 17.30 Radijska igra — 18.24 'Prijetna glasba iz starih časov —
19.15	Slovenske popevke v inštrumenfolnih priredbah —
20.00	Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 6. 11.: 8.08 Glasbena matineja — 6.55 Za
mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiev —
9.45	Mladinski pevski festival — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Dva svetovna pianista — 12.40 Pesmi ob spremljavi klavirja — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Ljubljanski komorni zbor — 17.05 Koncert znamenitih opernih pevcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pojo Los Paraguayos — 20.00 Na predvečer velikega jubileja —
22.10	Radi ste jih poslušali.
Torek, 7. 11.: 8.08 Z našimi solisti v slovanskih operah
—	8.55 Radijska šola — 9.25 Belokranjske narodne — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Radovan Gobec: Svobodna zemlja, kantata — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico —
14,25	Lahka glasba nemških avtorjev — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana
—	18.15 Pesmi borbe in revolucije — 18.45 Družba in čas — 19.15 Zabavni zbori — 20.00 Deset dni, ki so pretresli svet. radijska igra — 21.15 Deset glasov, deset pevcev — 22.15 Jugoslovanska glasba.
Sreda, 8. 11.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in onsambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 11.15 Glasba iz naših krajev — 12.10 Obisk pri naših starih mojstrih
—	12.40 Operetne melodije — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočno deska — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Francoski šansoni — 20.00 Richard Wagr»er: Walkure, opera — 22.10 Za ljubitelja jazza.
četrtek, 9. 11.: 8.03 Iz romantičnega repertoarja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Srbska narodna kola — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Iz Brav-ničarjeve opero »Hlapec Jernej" — 12.40 Ameriški pihalni orkester — 14.05 Zabavr>i zvoki — 14.45 Mehurčki — 15.40 Mali recitali — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Komorni večeri.
Petek, 10. 11.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Narodne pojeta Božo in Miško — 9.40 Iz glasbenih šol — 11.15 Iz našega arhiva lahke glasbe — 12.40 Čez hrib in dol — 14.05 Veliki valčki in uverture
—	14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.45 Kul-
PEČI in ŠTEDILNIKI
v največji izbiri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tel. [0-42-36] 281
turni globus — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi —
18.45	Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Koncert komornega zbora radia Sarajevo — 20.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 O morju ■in pomorščakih — 22.10 Iz naše sodobne simfonične literature.
AVSTRIJA
Sobota, 4. 11.: 16.00 'Poročila — 16.03 Za otroke —
16.20	Za družino — 16.45 Kakor so videli drugi — 17.10 Evropska mesta: Pariz — 17.40 Ples z zakoncema Fern —
18.25	Za lahko noč — 18.30 Poročila — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zlati strel — 21.50 Športni žurnal — 22.20 Čas v sliki — 22.40 Samotni orel, western.
Nedelja, 5. 11.: 16.30 Poročila — 16.33 Za otroke —
17.10	Svet mladine — 17.30 Kaj je doživel fant iz Stockholma na podeželju — 18.00 Dobri vojak švejk — 18.25 Za lahko noč — 18.30 Dokumentacije iz Avstrije — 19.00 Čas v sliki in Od tedna do tedna — 19.30 Športni pregled
—	20.30 Beg brez izhoda — 21.55 Čas v sliki — 22.15 Kulturna zgodovina.
Ponedeljek, 6. 11.: 18.00 Francoščina — 18.20 Poročila
—	18.25 Za lahko noč — 18.30 Tako se živi v Franciji
—	19.00 To je samo v Mehiki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Coupe d'Europe Musicale 1967, zaključna prireditev *— 21.25 Poštni predal 7000 — 21.35 Telešport — 22.35 čas v sliki — 22.55 Žene mojih prijateljev.
Torek, 7. 11.: 13.00 Angleščina — 18.20 Poročila — 18.25 Za lahko noč — 18.30 Nočni kurir poroča — 19,00 Avstrijske podobe — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Beg brez izhoda — 22.05 Čas v sliki — 22.25 Z našimi najboljšimi priporočiti.
Sreda, 8. 11.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Coupe d'Eu-rope Musicale 1967 — 12.10 Telešport — 17.00 Poročila — 17.03 Pavliha — 17.45 O divjih konjih v Kanadi — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.20 Poročila — 18.25 Za lahko noč — 18.30 Kultura-aktualno — 19.10 Mathias V/iemann pripoveduje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Beg brez izhoda — 22.20 Forumski pogovor — 23.20 Čas v sliki.
Četrtek, 9. 11.: 11.00 Šolska oddaja — 12.00 Na obisku pri Alexandru Lernet-Holenia — 18.00 Italijanščina —
18.20	Poročila — 18.25 Za lahko noč — 18.30 Ljubljenci naših staršev — 19.00 športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gledališki prenos — 22.05 Čas v sliki —
22.25	Nočni studio.
Petek, 10. 11.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Lahko se smejimo — 11.45 Horizonti — 18.00 Francoščina —- 18.20 Poročila — 18.25 Za lahko noč — 18.30 Festival ,Gerry'
—	19.00 Leto stabilnosti ali podražitev — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mala koča, zabavni film — 21.40 Na obeh bojiščih — 22.10 Čas v sliki — 22.30 Prosim, odložite, portret prominentnih — 23.20 Jazz iz Amerike.
JUGOSLAVIJA
Nedelja, 5. 11.: 9.35 Poročila — 9.40 Na obisku v Slovenski Benečiji — 10.00 Kemtijska oddaja — 10.45 Oddaja za otroke — 11.30 Junaki cirkuške arene — 12.00 Nedeljska konferenca — 16.00 Slovenski ansambli tekmujejo — 17.15 človek s filmsko kamero — 19.10 Dolgo vroče poletje —
20.00	Dnevnik — 20.50 Zabavno-glasbena oddaja — 21.50 Ivo Andrič: Most na Drini — 22.05 Poročila.
Ponedeljek, 6. 11.: 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.40 TV v šoli — 16.10 Angleščina — 16.55 Poročila —
17.10	Oddaja za otroke — 17.25 Risanke — 17.40 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.30 Zadnji dan, prvi dan
—	19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Zbori samoupravljavcev — 20.00 Dnevnik —— 20.25 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.40 Greh, kulturni film.
Torek, 7. 11.: 10.00 Ob 50-letnici oktobrske revolucije
—	16.20 Film za otroke — 16.40 Parada ob 50-letnici oktobrske revolucije iz Moskve — 18.55 Obzornik —* 19.25 Prenos iz Leningrada — 19.55 Odmev oktobra v slovenskem leposlovju — 20.40 »Križarka Potemkin*, sovjetski film — 22.10 Poročila.
Sreda, 8. 11.: 17.00 Poročila — 17.05 Lutkovna igra —
17.25	Popotovanje po Aziji — 17.55 Obzornik — 18.15 Združenjo radovednežev — 19.00 Dvajset milijonov —
19.30	Kje jo ta širni gozd — 19.50 Lesni sejem, reportaža
—	20.00 Dnevnik — 20.40 Glasbena revija sovjetske televizije — 21.40 Srce — mednarodno sodelovanje — 22.40 Poročila.
Četrtek, 9. 11.: 9.40 šolska oddaja — 10.35 Nemščina —
11.00	Angleščina — 16.10 TV v šoli — 17.05 Poročila —
17.10	Lupinica — 17.25 Pionirski studio — 17.55 Obzornik
—	18.15 Po sledeh napredka — 18.35 Godala v ritmu —
19.00	/Humoristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Risanka — 21.20 Kapetan kapetanu — 22.20 Dnevnik.
Petek, 10. 11.: 9.40 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.25 Poročila — 17.30 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.15 Zaplešite z nami — 19.05 Mladinska oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.40 Zlata praprot, češka filmska bajka — 22.10 Poročila — 22.30 Dubrovniško poletne prireditve.
Ta teden vam priporočamo
F. Kalinšek: SLOVENSKA KUHARICA, dragocen priročnik za vsako gospodinjo,
40 str., slik. priloge, pl. 94 šil.
| F. A. Elstner: TO ZMOREM SAM, navodila za majhna in večja domača popravila,
280 str., iiustr., kart. 32 šil.
£ Roland Goock: ŠTIRISTO NAJLEPŠIH družabnih iger za staro in mlado,
240 str., iiustr., ppl. 52 šil.
^ Drago Suhi: NEVIDNE PASTI, opozorila na grozeče nevarnosti v cestnem prometu,
168 str., slik. priloge, kart. 26 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga“, Celovec, Wulfengasse