Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Čuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25? per copy.
Advert.: 1 line 10<S 1 column x 1" $1.40
sLo\>ensk<\
FOR A. FREE SLOVENIA
"... in skozi možgane ji je šinila tolažilna misel: Odkar se spominja, je ta stavba že trikrat menjala gospodarja: zgrajena pod Habsburžani, je prešla pod žezlo Karadžordževičev, ki se še niso povsem vdomačili, ko je vstala iz razvalin nacijskega in fašističnega navala in bratomorne civilne vojne federativna ljudska republika Jugoslavja. Tako se tirani menjavajo, je pomislila, le ljudstvo ostane, prav kakor skala, vselej preživi ujmo in vihar.
IVAN JONTEZ: Jutro brez sonca Stran:226.
Letnik VIII Vohune Vm
TORONTO, 1. SEPTEMBE R 1957
ŠTEVILKA 9. — NUMBER 9.
ZARECENI KRUH
Pravijo, da ljudje pojedo več za-rečenega kot pečenega kruha. Nekaj podobnega se je primerilo nekemu bralcu torontskega jutranjika Globe and Mail, ki je postavil v pismu uredniku smelo trditev, da med Anglo Saksonci in Francozi skoraj ni izdajalcev (misli na komuniste). Izrečno se skličuje na Guzenkov primer.
Ta miselnost je podobna miselnosti, ki smo jo poznali v stari Jugoslaviji: komunisti so lahko bili Slovenci in Hrvati, dočim je bilo žaljivo in celo nevarno kakega Srba obdolžiti komunizma.
Uredništvo lista je piscu krepko odgovorilo v uvodniku 14. avgusta pod naslovom "No Real Securitv iRisk". Iz vohunskega kroga, ki ga je odkril Igor Guzenko, navaja list, sta bila samo dva iz Vzhodne Evrope in eden od ten dveh je prišel v Kanado še kot otrok. Dva sta bua priseljenca iz Anglije in tretji je bil tudi Anglež, čigar redno bivališče je bila Anglija. Ostalih pet se je rodilo v Kanadi — dva iz anleške rodovine, eden iz francosko kanadske in dva sta bila ruskega izvora. Tudi za ZDA ugotavlja list, da velja tam podobno razmerje: večina oseb, ki so bile obsojene zaradi komunizma ali česa podobnega, se je rodila v ZDA. Pri komunizmu se je treba zavedati, da je svetovno gibanje in ni omejeno samo na kako deželo. Tudi sedanji vodja komunizma v Kanadi izhaja iz Anglije in mnogi njegovi pomočniki so že več rodov nazaj Kanadčani. Preje bi držalo nasprotno: Ljudje, ki prihajajo v Kanado iz Vzhodnje in Srednje Evrope, poznajo komunizem in njegove zablode iz prvega vira. Nasedajo mu predvsem tisti, ki komunizem poznajo samo od daleč in še morejo verjeti v svoji naivnosti, da je komunizem splošno zdravilo za vse sodobne družbene bolezni.
Uvodnik bi mogel še dodati, da so prebivalci ZDA in Kanade v dobršni meri spoznali grozote komunizma prav po pričevanju teh političnih beguncev, ki so jim nudili gostoljubno zaščito. To posredovano spoznanje je gotovo v do-kajšnji meri pripomogle, da ključi še vedno dokaj razžirjeni naivnosti večina komunizem vendarle odklanja, kar omogoča tudi politikom nekaj hrbtenice proti spletkam mednarodnega komunizma v svetovni politiki in na domačem pod-ričju.
IDEJA JUGOSLOVANSKE KULTURNE INTEGRACIJE
Ne bi omenjal tega vprašanja, če ne bi zadevalo v bistvu slovenskega naroda v vsej njegovi narodno politični in zgodovinsko kulturni stvarnosti.
Zaradi sedanje jugoslovanske ustave, ki jamči vsaj na papirju vsem narodom popolno svobodo in pravico do uveljavljanja, je prišla velesrbska ideja do izraza tokrat bolj prikrito, v "vsebinskem" in "duhovnem" poenotenju in združitvi književnosti vseh narodov Jugoslavije.
To prizadevanje srbskega pisatelja Zorana Mišica v beograjski reviji "Delo" za idejno jugoslovansko kulturno integracijo je načrtno nadaljevanje one velesrbske miselnosti, ki je stremela za zlitjem vseh južnoslovanskih narodov v en narod k enim jezikom — srbskim seveda — z eno samo književsno-stjo in umetnostjo!
Ne dogodki v bivši centralistični, srbski Jugoslaviji, ne strahote zadnje svetovne vojne, ne oboroženo obračunavanje na Drini, ne drastični ustavni ukrepi komunistične Jugoslavije niso izučili onih Velesrbov, ki še vedno hočejo širiti
Predstavimo se svetu!
Ne le v tovarnah ali na kmetih, ampak tudi med družboslovci in zgodovinarji se mora Slovenec zgroziti, ko vidi, da svet o Sloveniji ničesar ne ve. "Kdo si? Kaj si?" te vprašajo. In ko odgovoriš "Slovenec", dobiš skoraj gotovo eno naslednjih vprašanj: "Kje pa j? to?" "Kje pa je Slovenija" (ali celo "Slavonija" ali "Sylvania"?)! Drugi, ki hoče pokazati, da nekaj razume, morda vzklikne: "Ah, from Czechoslovakia!" In morda naletiš še na tretjega, ki to vpraša, medtem ko njegov obraz spreleti lahen prezir in posmeh: "Is that in the Balkans?"
A to še ni vse. V večini primerov tujci pač nc ostanejo pri tem. aa nič ne vedo o Slovencih. Na slednji — skoraj logični — kerak je, da si že tudi ustvarjajo sodbo: "To mora biti zelo zaostala balkanska dežela, ko se o njej celo na univerzah manj sliši kot o kakem afriškem ali avstralskem plemenu!" Morda poskusiš ta vtis popraviti. Poveš, da je Slovenija alpska deželica, zelo podobna Švici. "Pa kako to, da se potem o njej nič ne sliši kakor o Švici?" si bo zopet — čisto logično — mislil tujec.
Ob skoraj vsaki podobni izkušnji se ti v srce zahode nov trn. Prvo gorje: svet nas sploh nc pozna. Le redke, skorai	m^mbn-e so
izjeme. Drugo gorje: predsodki so največji tam, kjer o nekem ljudstvu vemo najmanj, kot nad vsdfc dvom povedo tudi Študije socialne' psihologije. Takrat je odprta pot fantaziji, ki neznanca označi tako da je majhen, da bi se lahko zdel tisti, ki sodi .samemu sebi večji. Tudi o Slovencih tako hitro dozori sodba: "Ljudstvo, kjer ni strojev, avtomobilov ali železnic, ki ne pozna elektrike, radija ali kina; ki živi v kakih umazanih kočah iz blata in kjer zna brati morda le četrtina ali manj prebivalstva!" Čim bolj znaš čitati to neizrečeno — in včasih tudi izrečeno — sodbo, toliko globje se žariva trnje v srce.
Ubogo slovensko srce!
*
Spoznanje stanja je brez koristi, če ne spremeni stanja v izhodišče. Jasno je, da naš sedanji položaj naravnost kriči po resnem in sistematičnem reprezentativnem delu. Naj se tu omejim le na reprezentativni tisk, o katerem želim vreči na rešeto naslednje točke:
1. Potrebo po reprezentativni knjigi o Slovencih v angleščini (vidi "Akademik", sept. 1953)
I menda že vsi uvidimo. Toda kako? ; Danes vlada povsod specializacija; j zaLo je brezupno in nesmisleno is-i kati enega samega pisatelja, ki naj i bi dostojno predstavil Slovence, i Pri knjigi bi morali sodelovati od-jseki najboljših strokovnjakov iz vseh važnih področij. En odsek, skupina koavtorjev ali pisec bi podal kratek zkodovinski pregled Slovenije, drugi zemljepisnega, tretji pregled slovenske umetnosti, četrti književnosti, peti znanosti, šesti filozofije, sedmi sociologije in raznih gibanj, osmi oris položaja naših manjšin, deveti pregled izseljen-jcev, deseti oris političnih programov, enajsti pregled izjav tujcev in končne soglasne zahteve po slovenski državi, o Sloveniji, dvanajsti izbor odlomkov prevodov iz naše literature, naslednji izbor reprodukcij in slik, spet druki izvedenci, med njimi pri Amerikancih že priznani slovenski gospodarski strokovnjak dr. Zebot, pregled slovenskega gospodarstva, itd.
Čeprav bo to delo zahtevalo precej časa, brez dvoma najmanj dve ali tri leta, je vendar ob taki razdelitvi dolžnosti zlahka izvedljivo, a bo istočasno tudi na višji višini, kot če bi en sam pisatelj, ki nikakor ne more biti strokovnjak na vseh področjih, skušal prikazati vsa. Slovenska kulturna akcija bi mogla doprinesti odločilni delež z zgodovinskim, literarnim, umetnostnim, filozofskim in znanstvenim odsekom, v kolikor tudi sama ne ustvari še lingvističnega. Kakor hitro se delo smotrno razdeli, zla h-"
MNOŽIČNI PREBEGI V AVSTRIJO
Avstrijski notranji minister Os-j kar Helmer je izjavil, da so prebegi iz Jugoslavije v Avstrijo zadnje i tedne zavzeli množični obseg. Dnevno jih prebeži 80 do 103. V j juniju jih je pribežalo 1.500, v ju-I liju 2.600 in za avgust računajo, da bo število doseglo 5.500 beguncev.
in utrjevati velesrbsko idejo izven in preko srbskih narodnostnih mej.
Iz slovenske narodne zgodovine so znani primeri, ki so težili k umi-ljenim in mrtvorojenim ilirisičnim podvigom. Že pred sto leti je pesnik France Prešeren zavrnil politično preračunano zlagano idejo in pokazal edino veljavno slovensko narodno pot Zvestoba slovenskemu narodu in slovenskemu jeziku! Ohranitev, rast in kritična presoja slovenskega narodnega kulturnega bogastva in izročila!
Pred sto leti nakazana pot v slovenskem naredno-političnem in kulturnem življenju je tudi danes edino prava, če bomo hodili po tej poti, bomo slovenski narod ohranjali, krepili, sicer mu bomo kopali grob.
Ker bi pomenilo uresničenje velesrbske ideje gotovo smrt in uničenje slovenstva sploh, je dolžnost slehernega Slovenca v domovini in zamejstvu, da se upre temu preračunanemu velesrbskemu prizadevanju.
Luka Dolenjec.
ZA EHRLrCHOV SPOMENIK SO DAROVALI:
Ciril Mejač, \Vashingb::i 310--. | družina R. Čuješ, \Villowdale, 310.-.
ha vsak ustvarjalec pačile z zbiranjem in pisanjem na področju, ki ga najbolje obvlada, če ne zna angleško, piše v slovenščini in bo ! prevod oskrbel lingvistični odsek, i Zraven angleščine veščih izobra-| žencev v Argentini bi se vabilu za prevanjanje ali vsaj za preglede prevodov gotovo rade odzvale tudi naše najboljše moči v Ameriki, naš najplodnejši prevajalec dr. Kolednik, pisatelj Jontez, univerzitetni profesor in doslej naš najplodnejši angleški člankar dr. Žebot, publicist Jerich, bibliotekar Kovačič, ga Frisland, dr. Kern, Jože Paternost in drugi!
Pregled izjav tujcev o Slovencih bi lahko prevzel Slovenski kulturni krožek v Torontu, čigar člani že več let marljivo zbirajo in objav-
ijujij	vu o »jlv,\ OuCUi.
Isti ali vzporedni evropski krožek bi zbral tudi izjave o Slovencih v drugih jezikih. Takoj ko je tako razdeljeno delo, vsa skupnost po-
This is Slovenia


ŠTATENBERG
: A ^r^-ifl ..-.i	jjP
t '
mamWmmm
OTOČEC
maJta določenemu odseku z vsem,, kar spada v njegov pripravljalni; delokrog.
Koroško vprašanje je že sposobno obdelal dr. Tišler, ki bi tako postal njegov glavni avtor v reprezentativni knjigi; treba bi bilo njegova izvajanja le prirediti v angleščino. Nekaj podobnega bodo ikotovo radi podvzeli tudi slovenski kulturniki na Primorskem. Begunce bo lahko predstavil krožek bivših akademikov, ki so o tem pisali razprave, v Argentini pa tudi kak
ULU&	ttVcUCC. '»staj LjoO* Cli'ii-,1 a-
cijo pa bi v glavnem, čeprav ne nujno izključno, najlaže pravilno predstavil krog pionirjev (p. Za-(Dalje na drugi strani.)
| UMRL JE PESNIK IN SKLADATELJ IVAN ZORMAN
Dne 4. avgusta 1957 je v Cleve-land Clinic bolnišnici v starosti 38 let umrl na raku v grlu priljubljeni slovenski pesnik in skladatelj Ivan Zcrman.
Pokojnik, ki je že v rani mladosti prišel v Ameriko, je bil največji ameriški slovenski pevec, (izdal je več zbirk svojih pesmi), skladatelj, izvrsten prevajalec, rodoljub blagega srca, a tudi odločen mož, ki je brez strahu pred zamero zagovorjal poštenje, pravičnost In ljubezen do vseh. Pel je svojemu narodu, pel ljubljeni domovini, pel vsemu božjemu stvarstvu. Osebno skromen, je bil vendar odprt in širok. Zelo ga je zato bolela slovenska klikar-ska majhnost in zaprtost, ozko strankarstvo in sovražna razko-sanost.
Skozi desetletja je neumorno sodeloval pri cerkveni glasbi, bil je naklonjen vsakemu resnično kutur-nemu delu in gojil je toplo prijateljstvo do številnih pripadnikov konservativnega, a tudi progresivnega tabora. Povsod je rad pomagal. Poglavje o slovenski literaturi pod zaglavjem "This is Slovenia" v SD je bilo izpod njegova peresa. Morda največjemu živečemu slovenskemu dobrodelnemu delavcu, preč. g. svetniku Merkunu, ki je takrat tako nepristransko vodil Baragovo pomoč, je prevedel v angleščino daljši rokopis o trplenju Slovencev; z veseljem je ocenil Jakopičeve pesmi v AD; sodeloval je v vsem dobrem povsod, ker je videl v vsakem Slovencu svojega brata.
Svoj živ čut za pravičnost in svoj pogled na slovensko narodno problematiko je javno pokazal tudi v začetku tega leta, ko je brez strah« pred nejevoljo kogar koli obsodil krivično ozko strankarstvo, našo narodno-obrambno brezbrižnost in kulturno razcepljenost in izrazil upanje, da se bodo vsi zamejski Slovenci bratsko povezali in složno soodločali in sodelovali v smislu
načrta, kot ga je pod naslovom "Smrt ali življenje?" (III. del) prinesel "Slovenski visokošolski zbornik". Mogli bi reči, da so bila ta priporočila Zormanova javno-poli-tična, narodno-obrambna in kulturna oporoka. Najlepši pečat ji daje gotovo prav njegov svetli vzgled pravičnosti in toplega bratstva do vseh.
Zorman je bil velik in plemenit mož. Zato je imel mnogo občudo valcev in prijateljev od vodje cerkvenega petja, požrtvovalnega g. Ra-karja, preko mladih Korotancev, Glasbene Matice in svojega velikega sodelavca Toneta Šublja tja do senatorja Franka Lavšeta. Na stotine Slovencev iz Clevelanda in celo od drugod ga je prišlo pokropit v veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju in največja slovenska cerkev v Ameriki je bila pri pogrebni maši vkljub delavniku skoraj do kraja napolnjena. Kot vsak človek, posebno še vsak velik mož, je imel seveda tudi Zorman nekaj neprijateljev, ki so ga želeli povsod izriniti, ker so se pač bali, da bi ob njem sami izgledali premajhni. Ko sem ga svoj čas v ožji skupnosti predlagal za predsednika ali vsaj vodilno osebnost slovenskega kulturnega parlamenta v Ameriki, sem naletel na majhno, a močno peščico monopolistično usmerjenih ljudi, ki ga niti v enem niti v drugem položaju niso bili voljni sprejeti med se, čeprav so v javnosti sami najbolj hiteli pridigati o strpnosti in ljubezni do vseh. Zorman ni nikdar iskal samega sebe, želel pa je dobro narodu, za kar je bil pripravljen zastaviti tudi svoj osebni vpliv. Sredi bolezni mi je žalostno pisal, da ne bo
mogel sprejeti kakega mesta, kjer >
bi bilo treba govoriti, da pa vendar upa, da bo lahko kako pomagal in da pride do uresničenja naših zamisli. Niti njemu, niti nam drugim
ni bilo lahko. Brezobzirni monopolistični strategi so sredi preračunano lepega pisanja večkrat brez vsake zveze in zaskrbljenosti za resnico in pravičnost z eno potezo porušili vse, kar je odobraval, medtem ko so nam samim pri vsaki najbolj važni stvari politični cenzorji zamašili usta, ne da bi bil mogel narod vso burko vsaj slutiti. A dobra ideja živi dalje, živi v veliki meri po njegovi zaslugi.
Danes je Zorman mrtev. Bolezen je razglodala grlo največjega slovenskega ameriškega pevca in njegovo izmučeno telo se jc vrnilo v objem zemlje, iz katere je bilo narejeno. Toda ne bom zapisal "Z Bogom, Zorman, naš veliki pevec in brat!" . . . , kajti zapušča nas samo njegovo telo, medtem ko je o.i živel ves iz duha in za duha, ki je nesmrten. V svojih prelepih pesmih in skladbah, v svojem poštenju in pravičnosti do vseh. v svoji veliki ljubezni do naroda in ziasti v svojem svetlem vzgledu resničnega slovenskega bratstva bo živel dalje v hvaležnem spominu prijateljev pionirjev, živel pa tudi v srcih naše mladine iz roda v rod, dokler se bo govorila slovenska beseda in pela sladka slovenska pesem.
Hvala Ti_ za vse dobro, veliki pevec slovenski! Naj se Tvoje izmučeno telo odpočije v svobodni ameriški zemlji in Tvoji blagi duši naj bo Vsemogočni bogat plačnik! A s svojim duhom ostani med nami in z nami, naš dragi Zorman! Ti, ki nas zaradi bolezni in nizkih nasprotovanj nisi mogel povezati v življenju, gani naša srca v smrti, da bomo vredni velike dediščine, ki si nam jo zapustil in da bomo mogli uresničiti ideal tistega slovenskega bratstva, ki si ga še sredi bolezni s takim prepričanjem zagovarjal in za katerega si nam sam zapustil najlepši vzgled!
Slava Tvojemu spominu!
Edi.
THIS IS SLOVENIJA
"Predominately, Slovenia is an Alpine high mountain with forest and pa&ture; otaly the zvestem and southern fringe eonsists of limestone. porous and inhospitable to vegetaticia. It is nearly ali a country of thickly Avooded mountains and hitiš, through vvhich run broad, fertile valleys. It is an astonishingly spick-and-spa(/i country. Everywhere one finds compact, orderly neatness, aehieved with-out skimping, vvith grace: house eaves, for example, are broad, not solely to shed winter snows, but also beeause broad eaves look well a!nd give scope for carving the projeeting rafters. A middle-class fa-uuy apoiogtzes lor the meanness ot their cnaiei home, but one finds if to be built of heavy timber on massive stone foundations, and kot one of the rocms is less than fifteen feet square. Even in the poorest villages and these by contrast are by Hiiiglish standards very poor — there is stili a sense of good grooming which makes poverty seem opulence . . . Every ineh of soil in these eompact mountain valleys is precious. Nothing is considered uneconomic to cultivate. It is stili the aetual crop, the yield per aere, rather than its market ex-change-value, which is decisive. Between tovvn and to\vn, even vvhere no dwelling is in sight and the mouktains seem wild, one has the impression that they are c!osely tended and made use of, quite apart from the ubiquitous burrovving into their bo\vels for coal, aluminum, iron, mercury ..."
From "Yugoslav Life and Landscape, by Alec Brown, Elek, Books Ltd., 1954. Lofadon and New York.
PIČLA POROČILA
Kot smo že poročali ,so imeli sestanek v Moskvi zastopniki komunističnih držav na jugovzhodu Evrope. Neposredno temu sestanku je sledil sestanek Hruščeva in Tita nekje v Rumuniji. Kot zgleda, se Tito vsaj na zunaj še ne mara odpovedati tezi o možnosti več poti v komunizem, v kar Moskva ne more kar tako privoliti. Za Moskvo bi bila ta možnost dana, če bi se navidezna svoboda nanašala na države, ki pa bile praktično povezane po popolni poslušnosti vseh po-edinih komunističnih strank osrednjemu vodstvu komunizma v Moskvi. Pičli komunike po sestanku Hruščeva in Tita daje slutiti, da še niso našli posrečene formule, ki bi mogla slepiti Zapad, na drugi strani pa zajamčiti absolutno nadvlado Moskve nad poedinimi komunističnimi strankami.
Tito je imel nekaj dni pozneje obisk. V Jugoslavijo je prišel na državni obisk predsednik Severnega Vietnama Ho Chi Minh. Tito je v pozdravnem govoru naglasil potrebo po popolni enakosti med komunističnimi strankami in državami. Tudi skupa izjava Tita ter Ho Chi Minha je vsebovala zahtevo, naj komunistične države sodelujejo na podlagi popolne enakosti.
Djilas razkriva komunizem
12. avgusta t. I. je izšla v založbi Fredirek A. Praeger, Inc., New York City knjiga "The New Class", ki jo je napisal Titov življenjepisec Milovan Djilas, ki pa je trenutno v ječi zaradi članka. Rokopis so pritihotapili iz Jugoslavije, ko je bil Djilas že v zaporu. Izvlečke iz knjige oddaja Radio Free Europe dnevno v svojih oddajah, ki so namenjene poslušalcem za železno zaveso.
Djilas ne pove nič novega za tiste, ki komunizem poznajo bodisi iz lastne izkušnje bodisi iz študija virov: borba za oblast, popolna odvisnost delavca od države, vloga delavskih organizacij kot priganja-či proizvodnje, prevladovanje nasilja, prikrita brezposelnost, potrata v gospodarstvu, tatvina, ki dejansko ne bi smela biti tatvina, ker ni zasebne lastnine, razkošje vladajoče klike. Ker pa je trenutno v središču svetovnega zanimanja zaradi svojega spora a stranko v Jugoslaviji, je možno, da bo njegova knjiga odprla na Zapadu komu oči.
• Dnevnik The Pittsburgh Press je objavil poročilo o najnovejši knjigi M. Djilasa. Napisal ga je vseučiliški profesor dr. Ciril žebot.
PREDSTAVIMO SE SVETU
(Nadaljevanje s prvi strani) krajšek, ga. Prisland, Grdina, Jon-tez, Zalar, Jerich in drugi). Tudi slovensko glasbo na raznih področjih bi zlahka sporazumno predstavili naši zadevni mojstri (šija-nec, Savelli, Šubelj, Rener in drugi), Reprodukcije umetnin s članki bo najlaže priskrbel likovni odsek S'KA. Pri zbiranju in ureditvi drugih slik bi lahko sodelovali vodilni fotografi iz vseh držav. Pri končni ureditvi vsega gradiva bi igralo vodilno vlogo vodstvo Slovenske kulturne akcije, s predhodnim sodelovanjem lingvističnega odseka in drugih ameriških moči, ki bi vse rokopise pregledali in priporočili eventuelna potrebna izboljšanja. Za končne nasvete pred tiskom pa bi naprosili še mednarodno priznanega slovenskega strokovnjaka g. Doreta Ogrizka.
Ne bodimo majhni, kjer bi nam šlo samo za to. kako bi tudi iz take izdaje napravili vprežnega oslička in propagandno sredstvo za eno samo ozko pravoverno skupinico, pa čeprav bi zato uspeh izdaje trpel! če res ljubimo Slovenijo, bomo delali tako, kakor bo najbolje za naše narodne ime. In vsakdo, kdor bo sodeloval res iz te ljubezni, bo vsakomur hvaležen za vsako pomoč ali izboljšanje.
Z delom v zgornjem smislu (se razume, da z mnogimi potrebnimi popravki), lahko začnemo takoj, tudi če ni še nikjer denarja. Zbiranje, pisanje in urejevanje bo zahtevalo vsaj dve ali tri leta in do takrat bo tudi že kje denar. A tudi, če bi ga še ni bilo, ga bo mnogo laže dobiti, če bo vse že pripravljeno za tisk.
2. Zgodovina slovenskih izseljencev bi verjetno prišla po represen-tativni važnosti na drugo mesto. Tudi tu se zdi za začetek nujno, da zbirajo gradivo za posamezna področja posamezni delavci ali skupine. Tako bi bilo najbolje, če bi imela n.pr. nodporna Jednota svo-jego zgodovinarja, ženske organizacije svojo sgodovinarko, dušno pastirstvo svojega zgodovinarja in podobno glasba, odri, druge organizacije, zbori, itd. V tej obliki bi bilo mogoče zbrati vedno več gradiva z manjšim trudom in skoraj brez stroškov.
Zdi se najprimerneje, da bi vsak takih zbirateljev svoje gradivo priredil za tisk v izseljenskih listih (morda splošno "Ameriški Domovini", kjer bi nadaljevali tam, kjer bo končala sedanja Zgodovina slovenskega naroda; Jednotino in podobno v "Amerikanskem Slovencu" in versko v "Ave Maria", ali kakor koli bi se uredniki sporazumeli).
dom, istočasno pa bi dali starejšim čitateljem priložnost, da bi gradivo še dopolnili s svojimi pripombami. Tem spisom bi lahko nazadnje sledila še študija o beguncih, s čimer bi bilo gradivo o emigrantih v Ameriki zbrano in tudi izpopolnjeno in prečiščeno. (Podobno seveda drugod). Sedaj bi bila dana možnost tudi za eventuelno slovensko knjii-no izdajo popolne zgodovine izseljencev. Prireditev vsega gradiva v obliki sociološke analize pa bi omogočila za Slovence važni brezplačni tisk knjige "Americans from Slovenia", ki še manjka v sociološki serijo podobnih izdanj.
3. Člankarstvo v tujem tisku je prav tako nujno. Zlasti zgodovinski odsek bi moral tu živahno nastopiti; a tudi v zemljepisne in druge tuje revije bi mogli spraviti prene-ko slovensko zanimivost. Sociološke revije bi gotovo rade objavile pregled sociologije v Sloveniji. (Dokler tega ne storimo, bi vsaka Širša objava analiz medvojnega stanja napravila nasprotni vtis; utrdila bi Amerikance v prepričanju, da smo le zaostalo in kruto balkansko pleme). Ker mlajši, ki so v stiku z Amerikami, nimajo dovolj slovenskih virov in starejši verjetno ne dovolj angleških zvez, bi bilo samo koristno, če bi se ob dr. Ahčinu v Južni Ameriki in ob dr. čuješu v Severni formiral — morda v okrilju "Družabne Pravde" ali "Slovenske kulturne akcije" — Slovenski sociološki krožek ali odsek. Tu bi se skušali slovenski sociologi posvetiti tistim tekočim nalogam z ozirom na našo notranjo in zunanjo slovensko problematiko, ki bi jih mogli bolje reševati z združenimi močmi kaikor posamezno.
Vsakdo bo opravil svoj delež iz idealizma; le pri nekaterih izdajah bodo stroški za papir in tisk. Denar torej ni izgovor, ki bi opravičeval našo nadaljno brezbrižnost in zaprtost! In dokler vemo, da so
riki zbrali samo za otroško bolnico v Ljubljani okrog četrt milijona dolarjev, je nesmiseln vsak strah, da vsa slovenska skupnost tiskovne reprezentativne akcije ne bo zmo
40 LETNICA UKRAJINSKE REPUBLIKE
Ukrajinci, ki predstavljajo zelo močno narodnostno skupino v Kanadi, so slovesno proslavili 40 obletnico razglasitve samostojne ukrajinske republike 1. 1917. Proslava je trajala več dni in je vsebovala nastope ukrajinske mladine ter veliko zborovanje v nedeljo, 11. avgusta v Trafalgaru ob cesti št. 5, kjer imajo Ukrajinci veliko farmo za taborjenje in izlete.
Pri proslavi je bil tudi zadnji predsednik samostojne ukrajinske države, ki živi sedaj v ZDA. Med govorniki je nastopil tudi pomočnik delovnega ministra Stara, poslanec Maloney, Q.C. Enako zastopnik Mutual Cooperation League, ki je zastopala svojih 18 članic z narodnostnimi zastavami.
TELEVIZIJA SE SELI
Nekaj časa so bile televizijske oddajne postaje razvrščene v t. zv. zelo kratkih valovnih doržinah (V;H.F.), ki so jih razdelili v kanale 1 do 13. Zaradi raznih tehničnih težav so kanal št. 1. kmalu opustili. Zaradi velikega razmaha televizije je postalo kmalu premalo prostora za vse. Pojavile so se postaje v ultra kratkih valovnih dolžinah. Sedaj pa vse kaže, da bodo postopoma opustili vse postaje v zelo kratkih valovnih dolžinah in rezervirali prostor zanje v ultra kratkih valovih (U.H.F.). Razvoj bo sicer postopen, toda v nekaj letih bo dovršen. Kdor torej kupuje nove televizijske aparate, naj pazi na to, da bo mogel gledati tudi postaje od 14. na višje.
WE Q U 0 T E..
SV. OCE SVARI PRED MATERIALIZMOM
Enciklika Pija XII. francoskim nadškofom in škofom z dne 2. julija 1957, pisani za 100 letnico Marijinega prikazanja v Lurdu, ki bo prihodnje leto, vsebuje naslednje misli glede materializma, ne samo ideološkega, ampak tudi praktičnega, ki mu zapadamo.
"Sodobni svet, ki nudi mnogo upravičenih razlogov za dovoljen ponos in ohčutek gotovosti pozna tudi izredno veliko skušnjavo materializma.
"Ta materializem ni samo v' obsojeni filozofiji, ki vodi politično in gospodarsko življenje dela človeštva, marveč se očituje v pohlepu po denarju, ki vpliva razdiralno v sorazmerju z velikostjo sodobnih podjetij in ki žal diktira tolike odločitve, ki zadevajo življenje ljudi.
"Očituje se v oboževanju telesa, v pretiranem iskanju udobnosti in v izogibanju vsake trdote v življenju.
"Vodi pa do zaničevanja človeškega življenja in celo do uničenja, predno je sploh zagledalo svetlobo dneva.
samo progresivni Sloverrrt-?" 'ArtlP^ — "'-Kaže se v neomejenem lovu za
veseljem, v nesramnem razkazovanju samega sebe in celo v poskusih zapeljati še čiste duše s pisanjem in predstavami.
"Vidimo ga v nezanimanju za
Na ta način bi najprej utrdili de-, delo izven tiska (vsenarodni tabori, diščino pionirjev med mlajšim ro- festivali, reprezentativni nastopi,
tira, v krivicah, ki mu jemljejo njegove pravice — v svetu, kjer je
gla, ker ne bo denarja. Treba je brata, v sebičnosti, s katero ga za-samo na eni strani spodnesti sebični monopolizem, ki mu je ljubši magari stokrat manjši narodni uspeh, samo da ima tega trdno pod svojim škornjem, na drugi pa istočasno razviti nove potrebne oblike demokratičnega soodločanja in sodelovanja. Te oblike (kot bežno nakazano zgoraj plus organizacijski parlamenti) pa bodo seveda omogočile tudi širše reprezentativno
itd.).
Tujci radi mislijo, da smo majhni. Dokler marsikdo ljubi sebe in svojo otko skupinico bolj kakor narod, imajo prav. Toda še vedno lahko pokažemo, da znamo iz svoje ozkosti vstati in sprositi sile, ki nas bodo napravile spoštovanja vredne celo med velikimi!
Edi.
vse urejeno v merilu snovnega uspeha in zemske zadostitve."
Pij XII. naglaša, da je vprašanje političnega in družbenega miru predvsem nravstveno vprašanje. "Nobena reforma ne bo plodna, noben sporazum trajen, če se ljudje ne bodo spremenili in očistili svojih src".
DENAR IZGUBLJA SVOJO VREDNOST
Desetletni pregled kupne moči denarja, preračunan na podlagi naraščajočih življenjskih stroškov, kaže za dobo od 1. 1947 do začetka 1957 naslednjo sliko:
Vrednost denarja je padla všvici za 11%, v Indiji za 18% v ZDA za 20% v Belgiji za 22% v Zapadni Nemčiji za 24% v Italiji za 27% v Kanadi za 29% na Irskem za 29% na Danskem .ia 30% na Nizozemskem za 32% na Norveškem za 33% na Švedskem za 34% v Španiji za 38% na Angleškem za 38% v Mehiki za 47% v Avstraliji za 53% na Finskem za 59% v Franciji za 63% na Japonskem za 65% i Grčiji za 65% v Braziliji za 72% v Čile za 94%.
Padec kupne moči denarja zadene predvsem tiste, ki imajo svoje dohodke v stalni višini kot n.pr. pokojnine, družinske doklade in podobno. Prizadeti so tudi denarni prihranki v hranilnicah. Na drugi
THE WEAKNESS OF COMMUNISM IN YUGOSLAVIA (Admissions of Milovan Djilas)
The review "Hrvatska Revija", published at Buenos Aires, reports in its issue of September 1956 an inter-esting conversation between the celebrated sculptor Ivan Mestrovic and Milovan Djilas who, not a very long time ago, was one of the most intimate friends of Tito and who is actually now imprisoned in Yugoslavia.
When, in the course of this conversation, there was question of Carinal Stepinac. Djilas said to Mestrovic: "To teli you the truth, I believe that Stepinac is a man ali of one piece, a strong character whom it is impos-sible to make give way. I am not the only one to think this. Innocent, he has been condemned. But how often it happens in history that the innocent are condemned because of considerations of a political nature .. .
"We have no objection to this Croatian national-ism, but we could not tolerate his devotion to the Pope of Rome."
The sculptor then asked: "And what do you think, who, in your opinion, has the most follovvers in Croatia: Tito or Stepinac?"
Djilas ansvvered: "That is a difficult question. But 1 will answer you honestIy; we have not, in Croatia, more than three, at the very most five per cent of the people with us; but that is not of great importance: the Christians, also when they began had very few fol-lo\vers."
Later there was question of communist methods. Djilas said: "Communism accepts any kind of word of command whatsoever, provided that it is useful to the ends which it pursues." Then he explained that communist methods are quite different from the methods of the early Christians. "We shall destroy and remove ali the obstacles which we meet on our way: the end justifies the means."
IZDATKI DRUŽIN V KANADSKIH MESTIH
Statistični urad v Ottavvi je izvedel pregled, koliko porabijo družine v večjih mestih v Kanadi. Urad izbere več tipičnih družin, ki zapisujejo vse svoje izdatke za dobo enega leta. Iz vseh teh zbranih podatkov sledi:
Pri zbiranju podatkov je sodelo-jvalo 787 družin z dohodki med j 2.000 do 6.500 S na leto. Povprečno I število čianov teh družin je bilo ' 3,22.
Družine so poročale naslednje povprečne izdatki: v Halifaxu $4.430, v Montrealu $4.240, v Torontu $4.695, Kitchener-\Vaterloo $4.390, Winipeg $4.110, Edmonton $4.492 in Vancouver $4.484.
Družine so izdale, preračunano na vsak izdani dolar: 25.3e za hrano. 17.lc za stanovanje, kurjavo, razvetlljavo in vodo, 3.7c za gos-podinjenje, 6.3c za opremo, 8.6c za obleko in perilo, 8.6c za avto, 4.4c za zdravnika, 1.9c za osebno nego, 4c za ravedrilo, 3.9c za kajenje in alkoholne pijače, 2.3c za darila in dobre namene, 5.6 za osebne davščine in 4.le za zavarovanje.
It is thus that the sculptor Mestrovic reports his conversation with Djilas. The two men met some years ago. Now Djilas can estimate better the meaning of the atheistic principles which he defended before his en-quirer. But what is more important is the fact that he publicly blackens the meaning of communism. His attitude is the same towards Yugoslavia: only about three years after his conversation with Mestrovic Djilas had recommended teh dissolution of the communist party. He well understood that, not only had it no future, but that the people reje^ted it completely. Furthermore, the "strength" of the party, which does not represent more than three per^ent of the people, a percentage vvhich Djilas himself gave, has something rather pitiable and ridiculous about it.
This, however, does not prevent the West from continuing to pay compliments to Tito, who is smother-ed in praise and to whom dollars are sent, and every effort is made to present him as a great figure even to the point of picturing him as an important personage on the international stage.
From: Macedonia, 1957, No. 23. p. 1.
strani pa so ponavadi manj pri-; zadeti delavci m drugi uslužbenci, ki so obenem izsilili zvišanje mezd in plač ter tako obdržali isto življenjsko ravan ali pa jo celo izboljšali.
• Prometne nesreče v ZDA so se letos znižale za 2%, čeprav je promet narastel za 5%. Strokovnjaki pripisujejo izboljšanje previdnejši vožnji voznikov.
KRIŽ X KRAZ (Patentirano 1945)
FRANCOSKE KRATKE HLAČKE
Posebej skrojene za lahko nošnjo — udobne elastični pas — patentirani Križ 4-Kraž prednji del, ki se sam zapira in je lepo krojen — narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Pranje lahko. Likanje nepotrebno. Velika trpežnost. Možen dokup odgovarjajoče majice.
W—18—57
LUDVIG KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
DRŽAVNA CERKEV
(NADALJEVANJE)
Proti vesti katoliškega duhovnika ravnajo v vseh primerih, ko se dobrikajo ob državnih praznikih in rojstnem dnevu maršala Tita. To še tembolj, ker se predrznejo v imenu vernikov izrekati sodbe, ki absolutno držati ne morejo, potem želje, da bi Tito ostal še dolgo voditelj, da bi tudi še naprej tako vodil jugoslovanske narode in jih tudi tako slavno zastopal navzven, kakor mu je to do sedaj uspelo.
Tukaj se moramo vprašati So to res želje vernikov? Bi to res mogle in smele biti želje njih samih? Nikoli! Dejstvo je, da so verniki prežeti prav z nasprotnimi željami, tisti pa, kateri pošiljajo Titu iz srca te želje, niso verniki, niso celoten narod. Danes si v Jugoslaviji res precej dovoljujejo, ko politične organizacije delavskega stanu izrekajo sodbe delavskega razreda samega in ti dve skupnosti izrečeta sodbo naroda. Kdo od teh more danes govoriti v imenu naroda? Nihče!
Katoličan v Jugoslaviji nima prav ničeser pričakovati. Dostojanstvo vernika in duhovnika so že v prvih dneh poteptali v blatu in krvi ter zaporih. Da more torej kdo iz teh vrst proslavljati te malike, je že več kot absurdno, čs bi bili nameni še tako sveti-vedeli bomo, da se nikoli uresničiti ne morejo — je pot že apriori zgrešena, ker so povzročili zmedo, kjer se le komunist more znajti za svoje interese. To je nutholov za vernike v komunističnih rokaih, to je torej njihovo načrtno delo. Samo ena izmed neštetih taktik in trikov. ,
Narod je na to sam dovolj jasno in spontano reagiral ko gleda z obžalovanjem na te duhovnike in njihovo delo. Mladina pa ve povedati še kaj več.
b) Dobro. Pravijo, da od samega nauka katoli&ke Cerkve niso prav nič odstopili. Trdijo še celo, da so oni duhovniki, ki si nočejo politično mazati rok, kar je bilo
v bližnji preteklosti jugoslovanskih narodov tako pogosto in obsodbe vredeno. Sicer pa trdijo, da sodelovanje pri graditvi naše stvarnosti ni politično udejstvovanje. Gospodje, tukaj govori sedaj mladina.
Spoštuj Gospodov dan! — Priznali in podpirali so prizadevanja, da smo ob nedeljah med službo božjo delali.
Niso bili redki primeri, ko smo potem v poneljek počivali. Komu je bilo torej namenjeno to delo? Kdo bi mogel verjeti ljudem, da bi mogel človek delati deset let bres počitka Zakaj naj bi prav nedelja ne bila še naprej dan počitka? Mi mladi smo bili v precepu. Nauk katoliške Cerkve je bilo eno — tudi ti so ga tako poučevali — toda praktično življenje je terjalo nekaj drugega.
Mi v šoli, revni študentki, smo morali vedeti, da gre bitka med vero in našo stvarnostjo nož na nož. Oni pa tega niso vedeli, še več. Oni morajo pomagati pri graditvi te zlate bodočosti, "ko je svoboda za vse zagarantirana". Gradili so zadružne domove ob nedeljah—že to je bilo lepo— in gradili so jih za to, da bi bili tukaj centri, od koder bi se širila nova ideja, kjer bi novo življenje dobilo svoje lice. Graditi so ga morali verniki—to je bil prostovoljen "moraš", kar je bilo vedno nekaj običajnega v delavnih razmerjih po vojni. Ti gospodje so to odobravali in imeli za potrebno. Danes "bi se moral spet kdo vprašati med Slovenci, kam plovemo.
Pozabiti ne sinemo, da to društvo ni samo sebi namen. Duhovniki bi se mogli povezati med seboj tudi na drug način, ki bi ne segal izven njihovega področja. Mogli bi ostati tudi raztreseni—nepovezani. Ljudje skrbijo danes bolj zanjeh kot kdaj koli prej. To je dejstvo. Dejstvo je tudi, da se morajo ostali duhovniki tako preživljati, ker društvo s svojimi socialnimi ugodnostmi je še danes v očitni manjšini. Ker so to društvo ustanovili, je seveda nečlan — duhovnik "nasprotnik naše stvarnosti". S tem naziranjem pa je zadana velika rana v naše duhovniške vrste.
In zopet mi mladi gledamo temu nasproti z nezaupanjem, več z obsodbo.
Mi mladi imamo tudi še idealistično vzgojo. Po svojih močeh in možnostih živimo po tem. Na vsak korak seveda smo ovirani. Ideologija materializma nam jemlje osnove vere, ki smo jih včasih dobili doma in v cerkvi in danes je vse premalo poskrbljeno za izpopolnjevanje. Politične organizacije nas vodijo kakor psičke na vrvici in naše privat-
no življenje je tako do zadnjih mej preluknjano s posegi družbe. Ali moremo temu mirno gledati v oči? Ali bi smeli pred to realnostjo zatisniti oči tisti, ki so se podstopili sodelovati z ljudsko oblastjo če sodelovanje ne rešuje tega perečega problema, ne opravičuje svojega obstoja.
Torej nekaj nemogočega, nam sedaj še nerazumljivega je dejstvo, da imajo ti duhovniki svojo revijo, svoja zborovanja, druge socialne ugodnosti, ko drugi zaradi svojega prepričanja trpe samo škodo. Spomnimo se samo, skozi kakšne faze mora iti študent. Spomnimo se na učitelje in profesorje, kako iščejo službo božjo. In sedaj poglejmo tega duhovnika, kako v miru in udobju mašuje. Kdo nosi danes žrtve za vero, vas vprašam. Ta duhovnik gotovo ne. Ne rečam, in to poudarjam, so tudi duhovniki, ki v teh vrstah veliko dobrega napravijo, toda človek se sprašuje, kaj je večje, ta moralni prekršek, ki more postati usoden, kar bomo še videli, ali poedini uspehi.
c) Najbolj zrela primera pa sledi sedaj. Tu se moram pa prav zadržati, da morem o tej naivnosti — sicer dvomim, da imamo samo z naivnostjo opraviti — še po človeško govoriti. 'Pričakoval bi, da bi ti ljudje imeli malo več pojma o analizi družbe, o družbenih faktorjih, njihovi vlogi, saj je veridar Marx tukaj na razne stvari dobro opozoril in prepričan sem da so ga ti ljudje tudi študirali.
Pa analizirajmo ti dve razmerji: Katoliška cerkev in protestantizem in katoliška cerkev ter komunizem.
Katoliška cerkev in protestantizm. — V protestantizmu je tudi nekaj tistega, kar hoče človeku ustreči, kar računa na njegovo "zemeljsko" stremljenje. Vendar je to za reorganizacijo verskih resnic — če je to upravičeno, kako moramo še eni in drugi govoriti o resnicah — in ne zani-kuje vere same, kar je pri komunizmu v ospredju. Seveda so se duhovi v tistem času razburili, to prinese s seboj vedno dobre in slabe posledice, vplivalo je tudi na politiko, vendar, politika to nikoli ni bila. Nosilci tega preroje-nja so bili stanovski tovariši in šele sčasoma so njih idejo podpirali ali pa odklanjali takratni vladarji. Takratni, pravim. Nasledniki so lhko storili že obratno ali pa dosegli strpnost v veri.
Nasprotja v tistem času so bila povsem drugače usmerjena kakor pa danes. Niso bila cerkev — politična oblast temveč cerkev (katoliška) in nova verska sekta. Politična sila je takrat šahirala tako, kaikor je bolje kazalo
za razvoj neke dežele. Ker je politična oblast stremela za tem vsaj v poznejšem času, ko se je protestantizem že dovolj okrepil, ni moglo peljati do ničesar drugega kakor pa do strpnosti. Strpnost je bila v začetku tudi še boleča zadeva, toda čas že opravi tukaj svoje. In danes h temu pripomore še več druga nevarnost — komunizem. Sedaj takor rekoč ti nekdanji sovražniki stojijo v istem taboru.
Danes pa stoji Cerkvi nasproti politična oblast, ki je sama nositeljica nove ideje in ideja je tej politični oblasti več kakor trenutni procvit, svoboda in ne vem kaj še. Z istim trenutkom, ko pride komunizem kjerkoli na cblast, vpelje vse institucije po svoje in gre v take skrajnosti, da mladi še komaj vemo, da je včasih kaj drugega obstojalo na tem svetu.
Do premirja, do strpnosti v tem primeru more priti, če pride do ravnotežja sil. Danes pri nas ne moremo govoriti o ravnotežju sil, ker so za to komunisti dobra poskrbeli, da imajo sami vse v rokah in kdo se more torej predajati iluzijam, da bi moglo priti do strpnosti.
Materilizem je postavil človeka tja, kjer je. Seveda opažamo tudi že danes, da so ljudje razočarani nad tem zemeljskim kraljestvom, toda ne vsi in to je važno. Ta ideologija je mnogim prinesla visoka mesta, mnogim jih obljublja in tako danes s puško v roki podpirajo preživelo idejo. Sedaj vemo, koliko smemo računati na strpnost. In ne bom sedaj govoril, koliko smemo računati na strpnost, temveč je bolje, da opozorim koliko prav to počenjanje državne cerkve pripomore k temu, da bi Cerkev kapitulirala.
Spominjam se na taktiko po vojni. Komunisti so si domišljali, da bodo mogli versko življenje potisniti iz javnosti in mladino vzgojiti v materialističnem duhu. Toda videli smo, da so mogli premagati najbolj zunanje manifestacije — to je procesije. Tukaj so se morali ustaviti. Ustavilo pa se je seveda samo za tistega, ki stvarem ni pogledal zadaj. Kaj nam obljublja ta kompromis: Ciril-Meto-dijsko društvo in ljudska oblast? Partijci so morali tudi med duhovniki dobiti pristaše in to iz dveh razlogov: delo med vernimi ljudmi bo mnogo lažje, če bo to delo za nas opravil duhovnik. Mogoče je bila v začetku stavljena samo ena naloga: Pridobiti simpatije ljudi za našo stvar-ost. Duhovniki, ki so priznali in proslavljali ljudsko oblast, so bili tako za imuholove malovernim. Z dneva v dan so (Nadaljevanje na tretji strani.)
MED SLOVENCI
Toronto
V Torontu še vedno prihajajo novi slovenski naseljenci. V prvi polovici tega leta jih je prišlo preko sto. Med zadnjimi sta bila tudi g. Jože Javor, ki je študiral v Švici ir. je pozneje živel na Švedskem, ter g. Peter Skok, ki je živel dalj časa v Avstraliji. Dobrodošla! # Pri večerni maši na praznik Vnebovzetja je preč. g. Kopač oznanil, da je ontarijska vlada odobrila pravila farne kreditne zveze. Orne nil je tudi, da dosedanji člani Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka ne morejo postati člani farne kreditne zveze; dokler ne potečeta dve leti od ustanovitve. 9 Slovensko gledališče v Torontu pripravlja za letošnjo sezono več iger za Slovence v Torontu in okolici. •
Chicago
DP SO NEKATERIM NAPOTI. Nekateri se kar ne morejo vživeti, da smejo biti v svobodni Ameriki tudi ljudje, kateri so nekoč po sili razmer morali živeti v ubornih taboriščnih barakah človeka nevredno življenje in katerim so vzdeli naslov Displaced Person (DP). Člo-, vek bi mislil, da bodo ti ljudje po tolikih življenskih preizkušnjah imeli mir in se nihče več ne bo odrekal ob nje, že za radi tega, ker vsaka oseba, brž ko prestopi tla Amerike ali katere koli druge svobodne države, preneha biti DP. Toda zadnje tedne čutimo v Ghicagu novi naseljenci, da se nekateri kar ne morejo vživeti v to, da smejo biti v tej svobodni deželi tudi nekdanji DP in da imajo enake pravice kot vsi drugi pošteni ljude. Če je kaj narobe, še vedno pada beseda DP kot nekaka psovka. Pa nič ne pomislijo, da s tem, če hočejo ošibati kako razvado, vedno udarijo po vseh,n e le po enem ali po nekaterih. Ni lepo, če vrže privatnik komu v obraz "DEPI", žalostno je, če to pride iz ust odgovornih ljudi,k i naj oznanjajo ljubezen. Tako smo nedavno imeli priliko zopet slišati nekaj cvetk iz nevsakdanjega slovarja kakor: "Dola ye d Pilgrims — DP", — štori, "new comers" itd. — Naj ti, ki tako mislijo in govore na odgovornem mestu, vedo, da je velika ve-
j ki se še danes ne morejo sprijazniti z nekdanjimi DP, živeli v udobju, siti V3ega dobrega varni pred preganjanjem in mučenjem. Ti niti malo ne vedo, kaj se pravi imeti razbito družino, kaj se pravi živeti od miloščine drugih. Te grenke isode niso bili krivi DP sami, ampak predvsem brezvestni politiki, tudi — amerikanski, ki so zatajili načela svobode ter pomagali priti komunistom na oblast in jih še danes podpirajo (Tito). Tudi nekdanji DP je človek, ima napake. Tudi ti, ki ne vidijo radi DP poleg sebe, jih imajo, pa jih nočejo pripoznati.	—tč.—
#	Piknik SNZ smo morali za letos odpovedati. Vsi prostori so bili že davno preje oddani pozno v jesen.
•	Poroke. Meseca julija sta se poročila Jože Vrrant in Mara Zga-vec, v soboto 17. avgusta pa John Kos in Mary Ann Henricns. Obema paroma mnogo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
#	Proslava sedemletnice delovanja slovenske radijske ure bo v soboto 28. septembra v Pilsen dvorani. Slovenski radijski klub ima načrt oskrbeti si lastne prostore. V ta namen bo šel tudi ves čisti dobiček prireditve, na kateri bodo oddana nekatera prav 'lepa darila onim, ki bodo kupili srečke in bodo seveda tudi izžrebani.
•	NAROČNIKOM SD V CHICA-GU. Poravnajte kmalu naročnino. Flačate lahko pri g. Mirko Gera-tič, 2737 W. ISth Str. Tudi v nedeljo pri cerkvi, če Vam tako bolje kaže. Na razpolago je še nekaj domobranskih razglelnic in revija Slovenska Pot, ki je posvečena spominu dr. L. Ehrilcha.
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
IZ SLOVENSKEGA TISKA
• Meddobje HI/34 prinaša: Vez obrazov (V. Kos), Begunec Farič (F. Bukvič), Nobelov nagrajenec Juan Ramon Jimenez (R. Vodeb), Prvi letnik (M. MaroTt), Misli ob zidovih Troje (F. Papež), Zadnji krajec (MwWiUenpart), črke, besede, misli (Zelena miza, R. Jur-čec), čas na tribuni (Anketa 1957), Gledališče (Družba pri koktajlu, A. Geržinič), črta in prostor (France Ahčin v kritiki svojih zadnjih dveh razstav), ocene knjigi (Vrednote III, Ahčin, Sociologija II, 2, Erjavec, Koroški Slovenci, Bertoncelj-Arko, Dhaulagiri), Kronika (Razpis knjižnih nagrad za 1. 1957, Slovenska knjiga v 1. 1956, Jože
Plečnik — Utrinki. Zgodba o Mut-cu Osojskem je resnična). V prilogi je osem fotografij del kiparja Franceta Ahčina.
• Razgovori in razgledi prinašajo v dvojni številki (9-10) v glavnem naslednjo vsebino: Borec za obnovo slovenske univerze — dr L. Ehrlich (dr. A. Štukelj), Filozofija Daljnega Vzhoda (J. D. Man-tuani), Sodobni cilji (delni prevod članka L. Gabriela), Dialektični materializem (R. Oujčš), Metode spoznavanja ljudi (M. Čuješ), Pluralistično gospodarstvo (R. Čuješ), Slovenska sociologija v angleškem slovstvu (Edi Gobec).
BEGUNSKE KULTURNE USTANOVE PROSIJO ZA PODPORO
Založba Slovenska kulturna akcija in urednika Meddobja sta na-slovila na Slovence prošnjo za denarno podporo, da bi mogla ta kulturna revija še naprej izhajati v istem obsegu in v isti obliki. Denarne prispevke sprejema preč. g. Ladislav Lenček, Cochamamba 1467, Buenos Aires.
Tudi Družabna pravda prosi za denarno pomoš, da bo mogla na-
JURIJ KOZJAK V NEMŠČINI
Pravkar je izšel nemški prevod Jurija Kozjaka, ki ga je oskrbel t>reč . dr. Ferdinand Kolednik. Cena je 4.50 DM za broširan in 6.50 DM za vezan izvod. Angleški prevod Jurija Kozjaka se dobi pri g. Milku Pustu v Clevelandu za ceno 2.-$ Naslov: Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., Cleveland 3,Ohio. V škofijskem listu v železnem v Avstriji pa izhaja Jurij Kozjak v gradiščanski hrvaščini
Preč. g. dr. Kolednik je med tem oskrbel drugo izdajo Grozdetovega življenjepisa v francoščini, ki je izšla v Parizu, v Celovcu pa je za-založil slovensko izdajo Finžgar-jevih "Sedem postnih prilik", ki so izšle pred kratkim tudi v nemškem prevodu. 'Slovenski izvod stane 7 šilingov in se dobi pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Založba Josef Habbel, Regensburg. Naslov nemškega prevoda je Josef Jurčič, Zigeuner, Janitscharen und Georg Kozjak. Historiseher Roman aus dem 15. Jahrhundert. Prevodu je dodal prevajalec zgodovinske
MLADIKA
L. 1922 je fašizem zatrl goriško Mladiko. Letos pa je doživela svojo obnovo in je začela izhajati kot mesečnik v Trstu v lični opremi. Urejujeta jo Jože Peterlin in Dušan Jakomin. Kot namen si je zastavila: "Prinesti lepo in preprosto domačo besedo: zgodbo in pesem ljudi, misel o srečnem zakonskem, družinskem in socialnem življenju. Želi vlivati poguma in prinašati resnico z vseh področij človeškega življenja. Rada bi pripomogla k zdravi in pravilni presoji vsakdanjih, predsvem kulturnih dogodkov v ožji domovini in v svetu v luči pameti in vere v Boga" (dr. jtako visoko dvignili. Tržaško občin-Lojze Škerl). Slovenci na Koroš- stv0 iih Je moralno najbolj pod-kem pa imajo svoj mesečnik "Vera prl°-
SLOVENSKI OKTET
Večina pozna ploščo, ki jo je izdala tvrdka Epic pod naslovom "Yugoslav Folk Songs, The Slovenski Octet from Ljubljana". Danes posnemamo po Mladiki nekaj podatkov o tem oktetu, ki je proslavil slovensko posem po celem svetu, kakor jih podaja Dušan Jakomin v Mladiki (L. I., št. 3., str. 45).
"Oktet je nastal leta 1951. Nastopal je najprej doma. A nas zanima predvesem tujina, kamor so ti pevci prinesli slovensko narodno in umetno pesem.
"Nastopi v tujini so se začeli na Holandskem. Peli so kar v 17 mestih in sicer v letu 1953/54. A Avstriji so nastopili v 3 mestih. Na Angleškem so peli na svetovnem tekmovanju. V. Londonu so peli tudi po televiziji, kakor tudi v Strassburgu. V. Franciji so peli v šestih mestih. V Nemčiji so nastopili v 1. 1955. Peli so v Muenchenu. Nastop na Kitajskem pomeni za slovenski oktet pravo zmagoslavje. Že njih velika in krepka postava je napravila močan vtis na kitajski narod. Da pa samo osem oseb doseže glasovno tako močan efekt, je bilo za Kitajce pravo čudo. Kitajci .majo namreč čisto svoj način pstja, neko vrste falset. Zato je bil zanje oktet pravo odkritje, da so jim kar v usta gledali, ali je res kaj takega mogoče. V Belgiji so v preteklem letu nastopili ob podpori naših so-rojakov. Zadnje čase pa so nastopili po raznih italijanskih mestih.
"Potem pa Trst!
"Nastop v Trstu pomeni za oktet, tako pravijo, praznik. Imajo se sami kot nekak tržaški ansambel. Peli so gotovo po svetu pred številnejšim občinstvom, a tržaški poslušalci so jim najdražji Jako trdijo, ker so jim oni prvi dali polet, da so se
ZAHTEVAJTE!
Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI
NOGAVICE ZA DELO
TRPEŽNEJŠE KOT KATERE KOLI DRUGE
PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo—• Vaš najboljši kup ?a vsako ceno.
TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
WSr—4
in dom", ki izhaja več let.
ENAKO PLAČILO ZA ENAKO DELO
Nemško zvezno delovno sodišče v Kasselu je odločilo, da morajo biti v Nemčiji ženske delovne moči plačane enako kot moške. Tudi ■mnoge druge države določajo v za-
konih, da morajo dobiti ženske za i ' podatke o cistercijanskem samo-j isto delo enako mezdo, toda indus-stanu v Stični. V Avstriji je mož-jtrijci najdejo v večini primerov do dobiti nemški prevod tudi pri1 razlike, ki dejansko ne obstojajo,
daljevati z izdanjem dr. Ahčinove čina tako zvanih "DP" morala za- Sociologije, Socialne ekonomije in i
Družbi sv. Mohorja v Celovcu. j da se temu izognejo. Večina teh
Kanadska delegacija na kon-pustiti domove zaradi svojega ver- Socialne politike. Trenutno ima j gresu žosistov v Rimu. Ko je usta-
skega in protikomunističnega prepričanja, se odpovedati vsemu udobju, da so bili ti toliko osovraženi "DP"v ečkrat lačni kot siti, brez obleke, vzeto jim je bilo ne le premoženje, ampak tudi dobro ime, — vse to v častu, ko so tisti,
Družabna pravda kot založnica še	novitelj žosizma msgr. Cardijn
okrog $400- dolga v tiskarni, ki	predstavil Piju XII. 30.000 delega-ga mora poravnati, predno more dati v tisk prihodnji zvezek. Daro-
ve sprejema Družabna pravda, Ca-silla Correo Central 1944, Buenos Aires, Argentina.
zakonov nima namreč dovolj strogih sankcij, da bi jih bilo mogoče res uveljaviti.
tov iz 85 različnih dežel, je štela 1 Mezde moških delavcev v kanad-170 članov, 135 iz francoske veje, ski industriji so narasle od 1. ok-ki obhaja letož že 25 letnico de-;tobra 1955 do 1. oktobra 1956 za lovanja, in 35 iz ankleške veje, ki j 8.2 centa, za vse delavce pa 7.6
deluje šele 7 let.
J,
centa.
'V kolikih jezikih pojejo?
'"Zdi se skoro neverjetno, a pojejo v 14 jezikih, v kolikor nam je znano: polek jugoslovanskih v nemškem, francoskem, angleškem, italijanskem, latinskem, bolkar-skem, madžarskem, češkem, španskem in kitajskem.
"Odkod uspeh doma in v svetu?
"Predvsem zaradi velike ljubezni do petja, v katerem čutijo neko poslanstvo. To je osmerieo povezalo, da se čutijo med seboj bratje; kadar niso vsi skupaj, se to opazi tudi pri petju.
"Slovensko pesem bodo nesli še v druge kraje, v Nemčijo, morda tudi med skandinavske narode. Vemo, da bo pomenil vsak njih nastop zanje in za slovensko pesem pravo zmagoslavje".
Oktet sestavljajo G. Dermota, J. Lipušček, M, Kogoj, B. Grošelj, T. Kozlevčar, R. Petrovčič, A. Šulc in T. Petrovčič.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V TORONTU
ja dobila novo pošiljko plošč
SPOMINSKI ALBUM DOMOBRANSKIH PESMI IN KORACNIC
Kdor je zamudil prvo pošiljko, naj pohiti z naročilom, ker bodo kmalu razprodane.
Plošče stanejo $6.50 in
poštnino. Naročila naslovite na:
SNZ v Torontu 646 Eucild Ave., Toronto, Onlario
POZOR!
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OR. 3400
(Eglinton in Dufferin) Mrs. 6. GLAC
■ SLOVENCI KUPUJEJO
v slovenski trgoviniM^Jp
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce.
Prav sedaj pa ima izvrstno kislo repo i ajdovo moko.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
(Nadaljevanje z druge strani.)
dobivali seveda veje in lepše naloge. Tisk in zborovanja so mnogokrat obrnjevali proti svojim stanoskim tovarišem, ki niso še pristopili, ter drugič, oznanjali so in še oznanjajo, da je strpnost mogoča, kar je mogoče najbolj zapeljivo za ljudi, če pomislimo da jim nekdo to trobi preko osem let, torej na ljudi, ki drugega sploh ne morejo slišati.
In še nekaj se je posrečilo partijcem doseči s to potezo. Omilili so nasprotja med seboj in Cerkvijo ali bolje rečeno, v Cerkvi so dobili ljudi, ki govorijo za njih. Jugoslavija rabi to predvsem za politiko navzvena. Že to veliko pomeni za nekoga, ki ne pozna življenja za kulisami, da duhovniki tudi lahko potujejo v inozemstvo.
Drugič, ti duhovniki so pomagli vzpostaviti vzdušje in pravne odnose med Cerkvijo in državo tako, da tujci mislijo, da se je tukaj res zgodila samo ločitev Cerkve od države. Le tako je možno priti do izjav, ki jih dajejo tuji veliki gostje, kot na primer visoki ameriški cerkveni dostojanstveniki, ki so obiskali (1956) spomladi Jugoslavijo.
Največjo nevarnost pa moramo iskati drugje. Kdor je živel v socialistični družbi deset let, temu je dobro znano, kaj pomeni organizacija. Če bi prišlo do tega, da to društvo zajame vse duhovnike, ali vsaj veliko večino, bi imeli epraviti z organizacijo, ki bi bila orodje v rokah partijcev. Ko je enkrat organizacija takrat partijci znajo naviti uro, da so ovčice pokorne. In k temu stremi. In temu bi se morali izogniti.
č) Za ničev denar iti še za kake druge svari, kar bi itak moral imeti vsak državljan zagotovljeno, prodajajo svoje prepričanje, kakor je to nekoč storil Judež, ko je Jezusa izdal. To je žalostno tembolj, ker stavljajo za te svoje pičle prejemke ves verni narod v nevarnost. Stanovskim tovarišem, prav tako državljanom nove Jugoslavije, so tako pokazali samo eno pot za dosege državljan, skih pravic preko društva. "Pridi k nam in boš delil z nami." Dolžnosti pa gredo še po stari poti. V tem primeru še zna oblast poiskati duhovnika — nečlana.
d) In nazadnje bi se smeli še vprašati, kako je sploh do tega moglo priti. Tam nam bo pa še najjasneje povedalo, kje naj iščemo korenine te ustanove in koliko moremo torej verjeti tem zagovorom.
Znano je dejstvo, da so se že pred vojno tudi v duhovniških vrstah poedinci bavili in navduševali za komunizem. To je težko razumeti, če bi operirali samo s teorijami, kajti Mane vodi svojo družbo s peresom do popolne enakosti in do materialističnega nazora. Tukaj nima naša državna Cerkev prav nič več iskati. Vendar so vmesne stopnje in tukaj smo mi. Lestvica se je torej zaobrinla. Prej so sodelovali drugi z oblastmi, po vojni bomo pa mi— tako so si mislili ti novi ideologi. To nam bi potrdile osebne poti teh samih in včasih ostra nasprotja med njimi in preddstojništvom. Je torej tu nekaj tako človeško raču-narskega, da človek ne bi tega pričakoval v teh vrstah.
Smešno torej. Ti zagovori naj bi torej opravičevali ustanovitev in obstoj tega društva. Dobro bi bilo, če bi sp sedaj kdo od njih odločil in javnosti utemeljil, da vendar vzrok ustanovitve tiči še nekje drugje. Oni morajo biti z nami edini, da državi le ne bi bilo nekje treba pomagati v borbi proti veri, če tudi to stane žrtve, temveč prav nasprotno, društvo bi moralo braniti svojo stran z močjo organizacije, ne pa mogoče samo s poedinimi pri-'meri.
V čem tiči torej tisti optimizem, da more priti (5o strpnosti in ne do izruvanja vere? V času reformacije je Cerkev storila vse in le tako mogla obstati, sicer tudi takrat ne bi prišlo do srtpnosti, pač pa do druge vere, ki b. zavladala sama. In kaj vse torej storijo ti gospodje? To so res vprašanja, ki terjajo odgovore.
Meni se vriva le ena misel že dalj časa v glavo: kaj ko bi bili tudi med temi ljudmi "študentje", ki bi komaj čakali stroge prepovedi, da ne bo treba igrati komedije. Da, imel sem priliko videti študente, ki so rekli, da je že neznosno, kam to pelje, ko te starši silijo v cerkev, javnost pa na to nekako neodločeno reagira, če bi prišlo do odločne prepovedi, bi se v mnogih družinah življenje poenostavilo. In smem zaključiti: če bi prišlo od tega društva do organizacije, bi se tudi marsikaj poenostavilo.
Ljudje navadno pravijo, ko stojijo pred nejasnostmi, naj to prepustimo bodočnosti in ona nam bo odgovorila. Ta bi bila posrečena. Kdor pozna te razmere, tega ne more dopustiti. Prav na tem mestu bi želel, da se ti gospodje jasneje opredelijo po svojem tisku. Saj ves jugoslovanski tisk časti Tita — bo menda že zadostovala za tega kar precej zahtevnega monarha — in bi si zaradi tega upal izraziti željo, da bi pisali več o svoji problematiki, o vpra-
šanju vere, in preučevati kritične primere tam. kjer so. Šola, nedeljsko udarniško delo, odpraviti etikete službenih mest in še marsikaj. To naj bi izrazili v voščilih za predsednika in bi mogoče v tistih dneh uspeli. V tem slučaju seveda ne bi več dobili ugodnosti socialnega zavarovanja, trpeli bi kakor vsi ostali. Ker jim pa država daje te ugodnosti, pa ima tudi svoj račun za nje. Bodimo prepričani. Mislijo ti duhovniki na te posledice ali pa ne. na stvari se nič ne spremeni.
KAJ BO NOVA GENERACIJA
j Brez dvoma je, da to vprašanje obstoja, da je v središču vseh diskusij pri partijcih, prav tako vzrok pozorrost1 in zaskrbljenosti naše strani v domovini in zunaj. Naivno bi bilo misliti, da morem jaz na to odgovoriti. Toda če vprašanje obstoja, moramo skušati nanj odgovoriti.
Če predvidevamo, da se bodo dogodki v domovini odvijali nemoteno naprej, ne moremo pričakovati velikih sprememb. Povedati pa smem, da bo priško do negativnih sprememb, ker bo partijski aparat vedno večje mrtvilo za naravni razvoj ospodarskega in kulturnega življenja.
Državni aparat je toliko ustaljen, da po "izumrtju" voditeljev še iz partizanskih časov ne bi notranja ureditev doživela usodnih pretresov, kajti za naraščaj je dobro poskrbljeno. Partijci se šolajo za svoja visoka mesta prav tako kot v časih tečajev v domovini. Nemogoče je od naše strani stremeti po vplivnih mestih, ker že s te strani ne moremo biti dorasli — predvsem ne v tem duhu — kajti javno udejstvovanje je le nekaj drugega kot pa položaj inženirja. Ce imamo še danes ljudi v domovini in zunaj, ki so bili s tem udejstvovanjem seznanjeni, je sedaj upravičen strah, da bomo ob prvem prevzemu družbenega upravljanja po mladi generaciji mi ne samo v manjšini, temveč popolnoma izločeni. Postavljeni so dovolj strogi kriteriji, ki to vladajočim zagotavljajo.
V tem primeru moramo računati s tem, da se ta ideologija obdrži in ne more priti do nikakršneka odklona. Seveda pa nisem s tem še hotel reči, da bi bila s tem ideja marksizma že dobojevana. Tudi ti voditelji bodo imeli se opravka z nasprotnimi mnenji, kajti ne smemo pozabiti, da se mladi ljudje dokopljejo do znanja, ki more le nekje zelo motiti sicer enostavno, od oblasti organizirano in poživljajoče družbeno življenje. Res je, da našim manjka nekje celotne svetovne koncepcije, ki je nujno
potrebna, če hočemo kovati bodočnost narodu. Partijci s tem dobro računajo, ko pošiljajo v inozemstvo samo svoje ljudi. Drugi si moramo pa pravico sami vzeti.
Mlada generacija je pred pragom velike krize. Partizanski boji so ze izpeti, "naša stvarnost" je že v glavah vseh vrabcev, stvarnost, ki je nikjer ni. Mladi rod je moral tudi priseči, da bo veroval v odkritja "znanosti". Le tako si je mogoče razlagati, da še do danes ni nihče razmišljal o dogmah komunistične partije po revijah ali znanstvenih študijah. Nauk o materiji je mlada generacija sprejela prav tako kakor matematične formule. Zapomniti si je bilo treba več hipotez o različnih štadijih materije in to tudi sprejeti pod avtoriteto znanosti. Vera v to znanstveno razlago je prav tako potrebna kakor v božje razodetje, razlika je le v te, da se človeku upira verovati v razlago znanosti, kar človeškemu mu ni dano odkriti, še bolj se to upira, če je človek h temu prisiljen. Vendar je to tudi vse, kar mladi rod sliši in bere, to je edino.' kar more pomiriti mlade možgane, ki vrtajo, da bi odkrili poslednje vzroke. Tu je znanost in vera eno. Do novejše literature, ki bi ta vprašanja obravnavala iz katoliškeka stališča, mlad človek ni mogel priti. Mnogim manjka tako vsak prijem, od koder bi mogli pogledati na življenje drugače, pa vendar na višini svoje izobrazbe. Prav zanima me, kaj bo iz teh bodočih mladih mož, ki imajo po eni strani živo vero, kajti vsak dan so izpostavljeni novim žrtvam, toda vendar ostane dejstvo, da pri tem aktu človek ne deluje kot celota. Raztrgan je na dvoje. Če gre v cerkev, pusti doma ali pa na ulici vso svojo učenost o svetu in je sredi cerkve veren, srečen božji otrok. Prav nič ali pa malo ve, od kod je ta' njegova vernost. In mogoče še vsako leto bolj goreča.
Ko sedi v šoli, je na drugi milje že tako navajen, da mu. kateder predstavlja utelešen drugi svetovni nazor. Duhovnik nemore več stopiti za ta kateder. Ali če bo kdaj še stopil, bo vzbudil zelo veliko pozornost. Kateder bo začel takrat govoriti spet drugače. Zakaj pravim kateder in ne učitelj? Ker smo vsi vedeli, da so različni stali za katederom, verni in neverni, toda govorili so vsi enake misli, eni monotono, drugi živo. V tem je bila tudi vsa razlika. To je prešlo tako globoko v kri mladega človeka cia me še sedaj moti, ko sem že več kot eno leto v drugI družbi, ko slišim, da univerzitetni profesor govori "o Stvarniku in v naravo položenih zakonih. Tako tuje mi je to.
(Nadaljevanje na četrti strani.)
• ZDA narašča število oseb, ki # Letošnji kongres Pax Christi
imajo po dve službi. Njih številobU v »«etku avgusta v Avstriji
'v Marijini romarski cerkvi Maria je naraslo v zadnjih 6 letih odlZe]1> M praznuje ^ m letnko
1,800.00 na 3,700.000.	! ustanovitve.
ZASTOPNICA ŽOSISTOV PRI
ZDRUŽENIH NARODIH govori v imenu 1.500.00 mladih delavcev
Mlala, prikupna New Vorčanka Karoline Pezzullo opravlja naporno in odvovorno službo zastopnice svetovno razširjenje organizacije Mladih Krščanskih Delavcev pri Edinjenih Narodih, kjer govori v imenu 1.500.000 članov iz 73 dežel. Istočasno skrbi za zvezno služibo med edinkami Severno in Južno Ameriških Žosistov.
Njeno dvojno poslanstvo jo pogosto vodi preko Pariza, Geneve do Buenos Airesa, J.lontevidea in Rio de Janeira. Njen dnevni red se prične z zgodnjo sv. mašo preko vrste zasebnih razgovorov, skupinskih sestankov in ure dolgih konferenc pri Zedinjenih Narodih. Med tem časom kramlja z mladimi delavskimi voditelji, piše poročila, odgovarja na obširno korespoden-co, katero pogosto končuje poz-.c v noč na domu svojih staršev.
Za svojo pisarno v palači UNO uporablja Karoline majhno oblačilno sobo, kjer deli pisalno mizo še z drugimi zastopniki nevladnih, organizacij. Njeno glavno delo je pri Socialno-ekonomskem odseku (E0030C), kjer imajo žosisti posvetovalen glas. Zlasti pa je zaposlena pri delu pododborov So-cialno-ekonomskega odseka: Socialne komisije, Ženske komisije in Komisije diskriminacije in Zavarovanja manjšin. Karoline se je že večkrat oglasila pri zasedanjih, n.pr. ko je obrazložila načrt dela žosizma pri družbenem razvoju v Afriki, ali ob drugi priliki, ko je opozorila na veliki družinski problem, ki vedno bolj narašča ob ' vrtvu, da matere delajo izven •Cmna.
Glavni namen njenega dela na sestankih je vzbuditi pozornost Zedinjenih Narodov na probleme mladih delavcev širom sveta brez razlike na raso ali vero in predložiti njih obnovitveni program. Kadar govori ali sodeluje pri debatah, je njen nastop pozitivno-kooperativen. "Katoličan, ki gre v Zedinjene Narode z ozkim in defenzivnim konceptom svoje vere," pravi, "je obsojen na neuspeh. Drugi čutijo, da jih opazuje in sodi. Če pa ima resnično univerzalno mišljenje in dobro pozna socialne smernice svoje vere, je resnično centrala idej in orodja — dovolj da pretrese svet"
| Ta svoje univerzalno mišljenje pa hoče Karoline posredovati zlasti : vsem ameriškim žosistom. Zato pogosto potuje od skupine do skupine po ameriških mestih in se vsako ; leti udeleži študijskega tedna v Chicagu ali njega okolici, kjer govori o veliki važnosti svetovno usmerjenega praktičnega katolicizma. "Zelo važno je" trdno veruje, "za ameriškega delavca, ki ima najvišji življenski standart na svetu, da se zaveda, da nad polovico prebivalcev sveta ne zna ne brati ne pisati in nad polovico teh gre zvečer k počitku lačnih. Kot kristjani smo v sorodstvu z vsemi temi ljudmi, če ti trpijo, tudi mi trpimo."
Bratska povezanost mladih delavcev in posebno žosistov, za katere Karoline toliko žrtvuje, se bo najbolj živo pokazala v teh dneh, ko bo nad 30.000 žosistov iz 73 dežel sveta vseh ras poromalo v Večno mesto, da se tam poklonijo Kristusovimi namestniku na zemlji — papežu Piju XII. in mu slovesno obljubijo zvestobo in pomoč, da mlade delavske množice širom vesoljnega sveta vrnejo Cerkvi in Kristusu.
France Turk.
VSELJEVANJE V KANADO
Izjava ministra za državljanstvo in vseljevanje E. D. Fultona 26. julija je vzbudila v javnosti mnogo razburjenja, ker so mnogi bili mnenja, da pomenja preobrat v dosedanji politiki kanadskih vlad do vseljevanja.
Da bi pojasnil stališče vlade zlasti tistim, ki so najbolj prizadeti, novim priseljencem samim, je minister pravde, ki je obenem tudi minister za državljanstvo ter vselje vanje, g. E. d. Fulton prišel v Toronto ter je imel 9. avgusta neformalni sestanek z zastopniki tiska novonaseljencev.
TORONTCAN JE VIDEL KITAJSKO
Dopisnik torontskega dnevnika Globe and Mail je porabil 10 tednov za potovanje po Kitajski. Koi kaže njegovo opisovanje Kitajske, mu je v dokajšnji miri uspelo oci-kriti pravi obraz Kitajske, kjer "ljudje garajo kot živina'' in kjer vsaj ena tretjina nima zadostne hrane, kjer je indoktrinacija priznana ustanova nove družbe, kjer so ljudje prisiljeni poslušati propagando na vožnji v vlaku in pri delu, kjer zdravniki In bolniške sestre poučujejo ljudi v rabi pro-tispočetnih sredstev, kjer je vlada pripravljena žrtvovati tudi milijon ljudi, če gre za načrte, ki naj bi koristili 100 milijonom, kjer morajo "enakopravne" žene opravljati tudi najtežja dela, itd. Njegovi opisi, ki so izhajali v listu Globe and Mail, so vzbudili veliko pozornost in so jih deloma ponatisnila poleg drugih tudi tudi velika in zelo razširjena tednika Time ter U.S. News & VVorld Report.
MEDNARODNO ZBOROVANJE
v
STROKOVNICARJ EV
Mednarodna konfereneja svobodnih delavskih organizacij bo priredila s pomočjo Kanadskega delovnega kongresa mednarodni študijski tečaj za kakih 80 članov delavskih organizacij iz 35 različnih držav. Tečaj bo od 8-22 septembra v Banffu.
zakaj poročene žene delajo izven doma?
The National Oouncil of Women v Angliji je izvedel obsežno anketo, s katero je skušal dognati razloge, zakaj hodijo poročene žene na plačano delo. Velika večina vprašanih je odgovorila, da delajo zato, ker drugače ne morejo vzdrževati višjega življenjskega standarda. Mnogo jih je izjavilo, da rade uživajo nekaj gospodarske neodvisnosti, kakor so jo uživale, predno so se poročile. Le sorazmerno neznatno pa je število takih, ki so izjavile, da delajo iz veselja* do svojega poklica.
# Po poročilih ameriškega senata koncentracija podjetij še vedno narašča. Razmerje se je spremenilo od 1. 1947 do 1954 takole: j 50 največjih podjetij v ZDA pro-j izvede 23% vrednosti vseh proizvodov (17% v 1. 1947). Štiri največja avtomobilska podjetja so obvladala 75% trga za osebne in tovorne ovtomobile (56% v 1. 1947), štiri največja podjetja za gospodinjske aparate 50% (samo 36 % v 1. 1947) in štirje največji proizvajalci železa 54% proti 45% 1. 1947.
■: <.s
mmrnmmmši^^mmmmmmm^
t-tssf^^V S	-Va v ' > ' 'i
' ■ ; ■
i. ■ ^ KiiBHBiiilB
žihpou.e — karavanke v ozadju
Na sestanku smo zvedeli ,da vlada ne namerava vseljevanja omejevati, marveč so trenutne odredbe, ki razveljavljajo vize koncem julija, samo prehodne odredbe, ki hočejo malo zavreti vseljevanje v zimskih mesecih, ko izkazuje kanadsko gospodarstvo vedno največje število brezposelnih. Kljub te-'mu bo Kanada letos dosegla najvišje število novonaseljencev po 1. 1913.
Glede očitka, da Kanadi diseri-minira med naseljenci iz Anglije, Francije in ZDA na eni strani ter
rogaška slatina
med priseljenci iz drugih dežel, je minister odgovoril, da je to posledica zakonskih predpisov o vi-zah, ki za prve tri države niso potrebne. Vlada more vseljevanje iz drugih držav omejiti ako, da za določeno dobo razveljavi vize, iz Anglije, Francije ter ZDA pa tako, da svetuje bodočim priseljencem, naj pridejo v poletnih mesecih.
Te prehodne omejitve, ki so bi- j le v navadi že vsa leta, le da so j stopale v veljavo nekaj" tednov "pozneje, pa ne zadenejo novonaseljencev, ki imajo že sorodnike v Kanadi, ki jamčijo za njih preskrbo. Enako ne veljajo za madžarske begunce, ki jim zajamčijo zaposlitev sorodniki, podjetja ali organizacije. Pogoj je, da ne sme zaradi tega izgubiti službe kdo, ki je Iže v Kanadi.
Minister je utemeljeval svoje odločbe tudi s tem, da jih je dejansko pripravila že preje prejšnja libe- j ralna vlada in da jih je on samo potrdil ter uveljavil. Novi možje j na odgovornih mestih tako spozna-1
vajo. da je nekaj drugega kritizirati, kadar si v opoziciji, in odločati, kadar je treba nositi ža odločitve tudi odgovornost.
—eš
V PLESU OKOLI SVETA
Pod tem naslovom poroča Mirko Javornik iz Trsta v Mladiki o uspehih baletno plesalke Veronike Mlakarjeve, hčerke Pije in Pina Mlakarja, ter o plesalcu in kore-ografu Milku šparembleku, ki nastopata v "Pariških zvezdah" v svetovni turneji. "Balet pariških zvezd" je skupina umetnikov, ki hoče služiti umetnosti in se je uprla potrgovčenju plesa. Odpovedali so se raznim ponudbam, ki so jih imeli in so ustvarili svojo samostojno skupino, ki se je že močno uveljavila in si izsilila s trdim delom svetovno priznanje.
"Ples je umetnost, v kateri nje ustvarjalec zgolj s svojim telesom, brzdanim po zakonih ritma in lepote, v prostoru in času dojemljivo oblikuje drhtenja, zagone in upa-
aljažev dom pod triglavom
slap savica
danje svoje duše in vsega svojega bitja, čarne splete svoje domišljije, utripe srca ter celo blodnje svoje podzavesti. Tej umetnosti je telo prav tako bistveno in svojsko izrazilo, kakor je poeziji beseda, glasbi zvok, slikarstvu bacva in svetloba ter arhitekturi prostor. Tak ples je čisti ali absolutni ali ustvarjalni ples; to je prvotna umetnost. Drugotni ali poustvarjaini ples, ki mu pravimo po navadi balet in ki ga je na svetu še danes največ, pa je oni, ki hoče s telesnimi gibi ponazarjati glasbene ali književne motive in zgodbe. Pri čistem plesu imajo glasba ter druge umetnosti le spremljevalno, podrejeno vlogo, ki naj da samo močnejšega izraza ter večjo učinka vi-tost plesu samemu.
"To umetnost, ki jo imajo nekateri za najpopolnejšo, zmagovito, posredujeta danes Evropi in svetu tudi Veronika Mlakarjeva in Milko Šparemblek, mlada slovenska plesalca, dva vredna in častna zastopnika naše krvi v tujini".
M. Javoirnik.
TELESNA VZGOJA
V AMERIKI
Lagodno življenje v Ameriki, kjer ljudje — vključno mladino — ne hodijo več peš niti do vogalne trgovine, kjer presede dnevno ure in ure pred televizijskim aparatom in imajo tudi sicer skoraj vse stvari prirejene tako, da je treba pritisnili samo na gumb, kaže usodne posledice v fizični sposobnosti ameriške mladine. Pri pregledu 4.264 šolskih otrok v ZDA v starosti cd 6 to 16 let 57.9% ni zadostilo minimalnemu standardu telesne sposobnosti Ko so dali na preizkušnjo 2.879 otrok v Švici, Avstriji in Severni Italiji, ni zadostilo temu minimu samo 8.7%. Kakšen vpliv ima to na ameriško obrambo, kaže dejsvo, da je vojaška pregledovalna komisija v šestih in pol letih (od julija 1950 do konca 1956) od 7.7 milijona vpoklicancev za vojaško službo morala kot nesposobne odklonii 1.6 milijona ali eno celo tretjino. Zaradi telesne nesposobnosti so odklonili 18.8% preiskanih.
•	ZDA zaposljujejo po najnovejših podatkih že pol milijona ženskih moči v državni službi, od tega jih je 32.613 v profesionalnih službah.
•	Skupina ameriških, angleških in švedskih znanstvenikov je pod vodstvom fizika Pavla R. Fieldsa umetno proizvedla nov element št. 102, ki pa ima zelo kratko živ-ljensko dobo. Znanstveniki so se morali posebej vaditi v hitrosti, da so mogli dokazati njegov obstoj. Novi element so proizvedli v Stock-holmu.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20 , peaov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za | Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 | šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v .upravi Slovenske poti.
(Nadaljevanje s tretje strani.)
Se smemo torej vprašati zaskrbljeno, kaj bo mladi rod? Smemo biti tudi radovedni, kaj bo izšlo iz tega boja med vero iz "katakomb" in "znanosti", ki se je polastila univerzitetnega katedra?
Se bo posrečilo mladi generaciji osvoboditi gospodarstvo, da ne bo nič več vpreženo v politični voziček? Bodo mogli priti iz obsedenega stanja socialzma, ki ne rešuje danes socialna vprašanja, temveč ideološka? Človek vedno pogosteje pride do zaljučka, da imajo vsi ti ideologi dobro izdelano predstvo o socialističnem človeku, ne poznajo pa človeka, ki sedaj obstoja, ki se jim postavi čestokrat na pot. Operirajo torej z abstraktnim človekom, nanj nalagajo družbene funkcije, in ni čudno, da ni uspeha, saj vendar tega človeka ni. Njihovi funkcionarji so prav tako egoisti, moralno šibki, kaj je družbena lastnina, njim samim ni dovolj jasno, skratka, ljudje so, kot so bili včasih.
Ni prepozno in potrebno je, da opozorim še na nekaj. V prvih letih so "sodobni" vzgojitelji zastopali mnenje, da je bilo o poštenosti, odgovornosti, morali v širšem in ožjem smislu lc govorenje patrov na mestu. Danes te "prakse" ne moremo obdržati. "Če namignem samo na spoved," je modroval ta ideolog, "nam mora biti jasno, da je velik nesmisel, celo življenje hoditi k spovedi, obžalovati in spet pasti — in končno smo vendar ostali samo pri človeku. Oni (patri) so to hoteli izruvati iz življenja, kar .smo mi jemali za življensko." Torej kakor sem že rekel: ljudstvu so oznanjali vero, kjer naj bi bil človek tak, kot je. Da se različni ljudje različno trudijo, kako bi pomogali človeštvu, nam pove Geothe, ko pravi: Wenn ich den Mensdhen so behandle, wie er ist, so mache ich ihn schlechter, wenn afoer ich ihn behandle, wie er sie konnte, so mache ich ihn besser". Ta misel jasno pokaže dva rezultata take ali drugačne vzgoje ali dela za človeštvo.
To smo pri nas zelo očitno doživeli. Ko smo bili mladi ob tem zaskrbljeni, saj nam vendar ni bilo vseeno, ko so nas povsod nagradili s "propadlo" mladino, so naši voditelji odgovorili na to: "Posrečilo se nam je mladino osvoboditi predsodkov vere. Očitno se vidi, da je ta mladina vse drugače opredeljena do nase stvarnosti, res pa je prišlo do krize v nravnosti. In to zaradi tega, ker vero in nravnost naš človek do danes ni ločil. Ko smo mu vzeli vero, smo mu vzeli tudi nravnost. Naša družba je še brez tradicij, družbena zavest še ni ustaljena in ni mogla še
človeka notranje oblikovati". Tako je torej gledal na moralni podeč marksistični ideolog.
Pri tem je pozabil ali pa zamolčal, da so se prav oni poslužili moralnega padca, da bi mladini vzeli vero. Vedeli so, da je vstati težko. Iz brigad so se študentke vračale bolne. Iz delovnih akcij se kmečka mladina ni vrnila nazaj na vas. To je bilo vse premišljeno. S krampom smo morali dokazovati svojo politično pripadnost in odobravati nov način življenja. Tako so se igrali z nami.
In nekaj let pozneje smo morali prav iste ljudi poslušati, ko so nam predavali o morali. Sedaj je bilo treba biti tudi od njihove strani pošten, vesten, odgovoren za svoja dejanja, postaviti je bilo treba žensko spet v milje, katerega smo včasih zasmehovali kot malomeščanskega, skratka, sedaj so nam sedli ti za vrat in podili kar javna grehe iz naših črnih duš.
Seveda, poslušati te ljudji je bilo nemogoče. Kaj bi nam mogel povedati matematik, kaj slavist, prav nič mnogo več filozof, in tako vidimo, da je ta predmet po šolah v veliki krizi. Tudi radijske oddaje so organizirali, kjer razmišljajo o človeškem sožitju — torej ne več kot o sožitju — in naj pri tem opozorim na dr. Žlebnika in njegova izvajanja.
Treba bi bilo govoriti o nasprotjih v današnji družbi pri nas, ker le to bi moglo nekam voditi. Ko poslušamo sicer neko filozofijo, prihajamo na misel, da je to filozofija starih načel, čemur pa spet nasprotuje današnje javno mnenje in politična zamisel bodočega oblikovanja družbe. Dokler bo imela politična koncepcija, ki noče računati s človekom, ki resnično eksistira, prvenstvo, ne moremo računati, da bi pri nas začeli reševati boleče problema družbene krize. Odkriti bi morali to, kar mladi človek-hoče in do svojih idealov bi smeli stremeti le v toliko, kolikor so pogojeni v naravi človeka, torej generacije, kateri oni tako zavzeto kujejo srečnejšo bodočnost. In ni človeka ,ki ne bi dvomil, če bo to res srečnejša bodočnost. Upam tudi, da bodo ti dvomi postali nevzdržni, samo stanje bo postalo nevzdržno, in tako bodo šel-morali začeti reševati tam, kjer je treba.
In še pred nečim stoji mlada generacija. Desetletje ni moglo premostiti prepada zadovoljivo ne v smislu svetovnega nazora in prav tako ne v smislu družbene enakopravnosti. Resnično, tudi jaz moram priznati, da revolucija še ni končana, da vlada nekje še vedno obsedno stanje.
Danes bomo primorani .e enkrat odgovoriti na vpra-
šanje, kaj je z "izdajalci''. Politične govorance ne morejo tega zadovoljivo rešiti. S tem so mogli uspeti v prvih dneh, toda danes se sprašujemo že drugače.
Smo pregnali iz domovine res samo izdajalce? Smo bili z njimi res samo v političnih in socialnih nasprotjih'.' So hoteli narodu res izruvati samo te ljudi iz spomina? Smo hoteli reševati socialne krivice, kjer so obstojale in kakor so zahtevale rešitve?
Če bi mogli odgovorni ljudje v Sloveniji odgo\oriti na vsa ta vprašanja z "da", potem bi mlada generacija šla lahko preko tega in izdajalce pustila lam, kjer so. Toda poglejmo, koliko morejo odgovorili z "da".
Težko je z nekaj stavki povedati, kdo vse je bežal po v ojni iz Jugoslavije. Eno je pa gotovo, da to niso bili samo politiki, ljudje, ki bi morali iti pred sodišča — seveda pred ta barbarska ne mislim — temveč je šlo za množično izselitev, ki se še danes ni zaključila. Računali so že takrat, da bodo iz slovenskih src izruvali tisto, kar so ti možje zastopali, uničiti so hoteli življenje, ki so ga imel? družine, ki so se prav tako razbile aii pa šle v celiti v inozemstvo. Vsi tisti, ki so ostali po vojni doma, so dobro vedeli, da imajo čisto vest, vendar tudi njim ni bila pri-zanešeno. Zapori, zaplembe, prikrajšanje pri pravicah do internacionalne pomoči, ko je bilo v deželi pomanjkanje, je te ljudi vedno opominjalo, da nova oblast ni za njih, da nimajo zaščite pred zakonom, čutili so, da jih je javno mnenje označilo za izdajalce kot vse ostale, ki so domovino zapustili.
Tukaj sedaj vidimo, da ni narod postal svoboden, da v imenu naroda nima nihče pravice proslavljati Tita in njegove sodelavce, ker tudi on ni priznal in še danes na prizna ljudi, ki so ločeni, še danes ni urejeno nič učinkovitega, da bi se olajšalo življenje teh trpečih. Dolgo je zadostovalo, da se je na političnih zborovanjih govorilo proti izdajalcem in bilo s tem vsiljeno javno mnenje, da so bili ti ljudje krivi vseli žrtev okupacije, ter kot taki že iz moralnega stališča obsojeni, da se iz naroda iztrebijo. In trebijo že deset let in ne pridejo nikamor, ker je to vendar bistvo naroda. Ne bomo filozofirali o izrazu "izdajate«", ki nam pove prav malo ali pa nič, temveč dejstvo je bilo, da se verni slovenski narod ni mogel bojevati v komunističnih vrstah proti okupatorju, ker bi po končani vojni moral služiti maliku, ki bi ga sam postavil na oblast. V tem bi bil večji padec in tudi hkrati nepopravljiv.
Komu ni danes znano, kako težko je bilo v tistih časih
za slovenski narod, ki je bil pod okupatorjem, za narod, ki se je ravno v tistih usodnih dneh cepil na dvoje. Težko je bilo v tistih časih najti pravo pot in mero. Želje mnogih so bile eno in dejstva, s katerimi so morali računati, so bila popolnoma nekaj drugega. Tukaj si s psovko izdajalca sploj ne moremo več pomagati, ker bi potem morali filozofirati, kaj si mislimo pod izdajstvom, in tako bi prišli do zaključka, da bolj nesramno prodajajo jugoslavanska ljudstvo ti na tujih zelnikih zrasli ideologi. Poslužili so se velesil, da so prišli na oblast in se prodajali na leve in desno. Rdeča armada je stala na jugoslovanskih tleh, do leta 1948 so hodile direktive iz Moskve in po letu 1948 prav tako niso znali ubrati svojo pot, ker je sploh nimajo.
Tako rekoč nepremostljiva nasprotja so znali ublažiti in navezati prijateljske stike. Seveda s tujimi državami! Toda doma, ko gre za njihove stolčke, pa držijo še vedno staro naziranje. Do danes še nismo prav nič napredovali, čeprav imamo CMD — slepilo za ljudi — čeprav ne slišimo dnevno o zaporih — napredovali skratka nismo v tem, da bi priznali, da tega narod noče, da to ideologijo odklanja, da zahteva vodstvo, voljeno iz naroda in zvezo z zunanjim svetom le po takem vodstvu.
Ljudje, ki bi hoteli uspešno voditi politiko teh narodov, bodo morali na to računati. Tej nalogi se mlada generacija ne more izgoniti, četudi bi se moglo dogoditi, da še naprej ostane izolirana od zunajnega sveta in emigracije ne reši formalno.
To je torej živo. O tem se sprašuje vsakdo v domovini. Vendar če bi še tako naprej razmišljali, bi le mogli priti do zaključka, da so v domovini še tabo jasna spoznanja pa le premalo, da bi moglo priti do odločilnih sprememb. Pozabiti ne smemo, da je večina naroda odrezana od sveta, ali pa kar je se slabše, povezana samo z "naprednim" svetom. Vedeti moramo, da se za te ljudi svet popolnoma drugače suče. Da bi moglo priti do odločilnih pozitivnih pokretov, bo morali nosilci teh idej vedeti, kje in v koliko imajo zaslombo. Dobiti bi morali poleg državnega kanala, ki jih veže enostransko z zunanjim svetom, še en kamal, ki bi jim komentiral resnično stanje in umazano zunanjo politiko sedanje jugoslovanske vlade, če ne bodo tega storile zunanje sile, ni storjeneg nič. če bo pa to storjeno, je storjeno vse. Vsaka druga pot je iluzija, vsako drugo prisiljeno poseganje v razvoj v domovini bi terjalo nove žrtve in prišli bi do uspeha, ki ne bi bil uspeli. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ.)