Poštnina plačana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p.
Rokopisi se ne vračajo.
A VN/
Leto IV., štev. 8.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Ciiasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. avgusta 1929.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Krst kraljeviča Andreja,
Dne 15. avgusta so svečeniki dvorski prota Mihajlo Popovič, ljubljanski prota Dimitrije Jankovič in dijakor Longin v prisotnosti Nj. Veličanstev, članov kraljevske rodbine, članov vlade: ministrski predsednik general Peter Živkovič, minister dvora Bora Jevtič, general Hadžič, ministri: dr. Drinkovič, Nikola Uzunovič, dr. Anton Korošec, diplomatskega zbora, članov civilne hiše itd., krstili z vodo iz Dunava, Vardarja, Jadranskega morja in bohinjske Savice tretjega kraljeviča. Kumovala sta knez Pavle fn biv?a grška kraljica Elizabeta, sestra Nj. Vel. kraljice Marije.
21 topovskih strelov je oznanjalo vest da je krst izvršen. Presrčno zadovoljstvo je zavladalo po vsem Bledu in okolici. Opoldne je kralj sprejemal čestitke, v čakalnici je bila razstavljena knjiga Nj. Veličanstev za vpis čestitk. Nj. Veličanstva sta pritegnila gori navedene predstavnike in predstavnike blejskih lokalnih oblasti in javnih društev.
Ob 16. uri je bil v župni cerkvi na Bledu cerkveni koncert. Ob 20. uri je priredil Bled bajno iluminacijo. Na obronkih bližnjih gričev in gora je mrgolelo visokih kresov.
Da bi bila tudi naša dcputacija živa priča zadnjih priprav za svečan krst in krstne slavnosti, je odbor že 10. julija t. 1. poslal Kraljevski Dvorski Kancelariii prošnjo za avdijenco Ker nam pa sreča ni bila mila, smo se 15. t. m. v duhu udeležili svečanih dogodkov radostnega krsta tretjega kraljeviča ter v duhu zapisali v knjigo za vpis čestitk: »Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, zdaj v Mariboru,-je ponosno in srečno, da se je Visoki Novorojenec rodil in krščen bil v naši ožji domovini — v Sloveniji, v kraljevskem dvorcu Suvoboru na krasnem Bledu. Vsemogočni blagoslovi, ohrani in obvari mnoga leta Nj. Visočanstvo kraljeviča Andreja in celo vladarsko hišo! •-<
Društvene vesti.
Odgovori. 1. Benkovič I. Dopisnico in Din 54 prejeli, hvala. 2. Gallinger
A.	Štev. 7 poslali 12. t. m. 3. Židan
1. V najkrajšem času bo sklicana anketa v Ljubljano, združenje vseh upokojencev se izvrši. Hvala za Din 6. 4. Turk M. Plačali ste 12. 4. 27, 29.
2. 28 za 1927, 29. 8. 28, 2. 1. 29 za
1928,	3. 6. 29 za prvo polletje 29, za drugo polletje je plačati Din 18, ker je občni zbor s 1. 7. 29 povišal članarino na Din 3 mesečno. 5. Krebelj P. Kakor smo že poročali v 6. št. ste darovali v fond za izredne potrebe Din 10, ali nikdo vas ne posnema. Ako dovolite, bo imenovan ta fond »Kreb-ljev fond«. Vaš dopis o »Simon Gregorčiču« objavljamo na drugem mestu. Vaš članek »Zgodovinska ^ovest, kako si je kranjski Janez sam koval
srečo za udobno življenje«, Mojega želite, da ga spopolnimo z lastnimi do-godljaji, bo treba objaviti in tako vsem našim članom dati priložnost, da ga pomagajo spopolniti. 6. Dofek I. Za 1. 1926. ste plačali Din 24, prosimo torej za 27 Din 24, za 28 Dni 24, za prvo polletje 29 Din 12, za 'drugo polletje 29 Din 18, torej skupaj Din 78. Ako tudi izstopite, še dolg ni poravnan. Ne vidite koristi? Pa škode tudi ne! Društvo dela in se bliža zmagi. Ne vrzite puške v koruzo! 7. Kerštan Franc. 1. 3. 26 ste plačali Din 15, potem pa nič več; »Upok.« ste pa vedno prejemali. Društvo rabi denar! 8. VI. svetnik Lilek. Občni zbor je s 1. 7. t. 1. povišal članarino od 2 na 3 Din mesečno, torej za 29 ne 24, ampak Din 30. Bližamo se zmagi, vztrajajte! 9. Gregori I. Din 30 za 29 prejeli, hvala. Prosimo še za 27 in 28. Ne vrzite pu-
ško v koruzo, bližamo se zmagi! 10. Dr, Hubad. S 1. 7. 29 je obč. zbor povišal članarino od Din 2 na Din'3 mesečno. 11. Knez 1. Potrjujemo, da ste jako točno plačevali članarino, hvala Vam! S 1. 7. 29 pa je občni zbor povišal članarino od mesečnih Din 2 na Din 3, torej za leto 29 Din 30. »Upok.« smo odposlali 25, 7. in redeče 30., Vi pa denar 29. 7. iz tega vzroka ni bilo mogoče poslati »Upok.« v Celje, kar pa se v bodoče zgodi. 12. Židan I. Upa mo, da dobivate »Upok.« redno. Plačali ste vse, hvala. 13. Fidler J. Dopisnico z dne 28. 7. t. 1. prejeli. Pošljite nam prav kratko prošnjo, naslovljeno na finanč. direkcijo v Ljubljani, radi odtegljajev in jo podpišite, mi pa jo bomo najtopleje priporočali merodajnemu mestu, 14, R. Maribor. Gosposka 28. Prejeli smo: 26. 9. 27 Din 12, 5. 1. 28 Din 12, 2. 5. 2S Din 6, 8. 3. 29 Din 12., Štima? 15. Terpinc F. Bomo urgirali. Hudo je čakati v pomanjkanju!
Članarina: Polletno Din 18 od l. julija 1929 dalje, celoletno Din 36, vstopnina enkrat za vselej Din 3. — »Upokojenca« dobi brezplačno.
Zaostala članarina: Zaostali znesek ,ie označen z rdečilom pri naslovu Prosimo, poravnajte zaostanke v poljubnih obrokih!
Krožek upokojenega učiteljstva v četrtek, dne 5. septembra 1.1. pri »Balonu«.
Društvo drž. upokojencev In upokojenk za Slovenijo: Odborova seja v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v Sodni ulici.
Morocutti Anton, viš. dež.-sod. sv. v p., umrl 13. avgusta t. 1. pri Sv. Lovrencu n. P. N. v m. p.! ■■■■■■■■■■■■■■■
Kdor še ni član Kreditne zadruge v Mariboru, Rotovški trg, ki uraduje ob pondeljkih in četrtkih od 17. 18. ure, pristopi (akoj!
Obsežna amnestija
s t a r o u p o k o j e ii e i, § 239. 1. al. uradn. zakona z dne 31. julija 1923.
15. t. m. so objavile »Službene No-.vine« povodom krsta novorojenega princa Andreja ukaz o amnestiji, Ki ga je podpisal Nj. Veličanstvo Kralj na predlog ministra pravde in na podlagi čl. 3. zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi.
§ 248 uradn. zakona ukinjen, uradniki ne dobe stalnosti v službi.
B e o g r a d, 13. avgusta. Po čl. 234 zakona o uradnikih, oziroma po čl. 1. zakona z dne 21. julija 1926., s katerim se izpreminja navedeni člen zakona o uradnikih, pritiče s 1. septembrom t. 1. vsem državnim uslužbencem stalnost v službi. Ker pa je bila medtem z novimi zakoni odvzeta stalnost sodnikom rednih sodišč, zatem članom Glavne kontrole in članom Državnega sveta, se je v skladu s tem pojavila potreba, da se ukine tudi stalnost ostalega državnega uslužbenstva, kar je bilo izvršeno z zakonom, ki ga je Nj. Vel. kralj te dni podpisal na predlog ministra pravde in ki se glasi:
Čl. 1.
Ukinja se čl. 234 zakona o državnih uradnikih in o ostalih državnih uslužbencih civilnega reda od 31. julija 1923. leta z vsemi njegovimi izprc-membami.
Cl. 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih Novinah«.
(O, da bi gospod minister pravde predlagal tudi ukinitev S 239 1. odst. uradn. zakona z dne 31. julija 1923! Op. ured.) ____________
P. n. g. dopisnikom v vednosti
Kr. policijski komisarijat v Mariboru nam je pod št. 425/236 poslal sledeči dopis:
»Uredništvu »Državni upokojenec <
v	Mariboru. Po nalogu predsednika min. sveta ministra unutrašnjih po slova z dne 7. avgusta 1929, Pov. J.
B.	br. 22.234, od sada listovi ne mogu donositi po svom nahodjenju ništa što se odnosi na dvor, na rad ministar-skog saveta, vlade, ništa o gospodi ministrima vlade Nj. Vel. kralja, njihovim putovanjima, izjavama tako dalje, ništa o spoljašnoj politici. O ovo-me mogu listovi donositi samo ono, što im bude centralni presbiro dao i kakve im on bude podatke pražio.
O	tem se Vas obvešča v svrho ustrez-
nega ravnanja. Vodja policijskega ko-misarijata policijski nadsvetnik: Ker-ševan s. r.«
Za izjednačenje penzionera.
Od dana ujedinjenja naše države pa do danas podastrete su več nebroje-ne predstavke za poboljšanje materi-jalnog stanja drž. činovnika i službe-nika, penzionera, udovica i siročadi na razne bivše vlade i pojedine ministre.
Zakonom o činovnicima i ostalini drž. službenicima gradjanskoga reda od 31. jula 1923. učinjen je doduše pr-
vi	veči korak za poboljšanje materi ■ jalnog stanja aktivnih drž. činovnika i službenika, te budučih penzionera, ali za penzionere, penzionira^" prije stupanja na snagu toga zakona, nije ništa učinjeno, jer članak 239. toga zakona glasi: »Službenici ranije penzio-nirani ostaju i dalje sa istim penzijama i dodacima na skupoču.«
Tim zakonom stvorena je dakle jedna velika anomalija, da u istoj državi penzioneri, nakon stečena prava na potpunu penziju uz istu naobrazbu i uz isti bivši činovnički čin imadu različite penzije i to u takovom ne-razrnjeru, da n. pr. umirovljenik sa akademskom naobrazbom iz g. 1922. XI. činovn. razreda dobiva samo 70 pošto, onaj Vlil. čin. razreda 60 pošto, a onaj V. činovn. razreda čak samo 50 pošto onoga. što dobiva njegov drug, umirovljen po zakonu g 1923., i dalje n. pr. jedan stari penzijoner V činovn. razreda (rang generala) dobiva skoro istu penziju kao i jedan či-novnik najnižje kategorije (bez matu-,re i bez akademske naobrazbe) po no-.vom zakonu.
Isto tako je sa udovicama i siročadi drž. činovnika, kojima je porodtiič-na penzija prije zakona od 31. jula 1923 odmjerena.
Da su te penzije zbilja mizerabilne. dokazuje najbolje penzija penzionera V. razreda.
Taj penzioner imade mjesečnu penziju samo 2383 dinara, pa ako se od toga odbije stan prema prilikama u gradu mjesečno 1000 dimu a, ostajc takovom penzioneru, koji je kroz 35 do 40 godina savjesno služio državi i polučio čin generala, uzevši u obzir na dvije osobe, po osobi samo 23 dinara dnevno, što ne dostajc niti za najprimitvniju hranu, a kamo li za obnovil odijela i obuču i druge nužne izdatke za slučaj bolesti itd.
Kod činovnika višeg razreda je ta penzija za življenje još gora.
Iz ovili činjenica proizlazi jasno, da su penzije po zakonu od gou. 1922 više nego mizerabilne, da ne dosižu za najprimitivnije življenje, da je zakonom od god. 1923. tim penzijonerima učinjena zbilja velika nepravda.
Penzioneri, koji su navršili zakonski broj godina službe i koji su sve
svoje sile za to vrijerne uložili u svoj rad, udovoljili su potpunoma svojoj obvezi.
Kod stvaranja zakona od g. 1923. pustili su mjerodavni faktori tu duž-nost prema takovom činovniku sasvim iz vida.
Pošto je sa 6 januara 1929 nastao novi smjer u državnom životu pod lo-zinkom red, rad, jednakost i ravno-pravnost, valja mjerodavne faktore na te navedene okolnosti penzionera upozeriti i zamoliti, da Se izvole zau-zeti, da se kod prcdstojece re\izije zakona o činovnicima ova činjenica nepravde ispravi cnatno, da dodje do potpunog izjednačenja svih penzionera, udovica i siročadi, t. j. da se S 239. i § 240. činovničkog zakona sta G van snage i da se mjesto toga uzakone takve ustanove, kojima če se to že-ljeno izjednačenje več jednom oživo-tvoriti!
Glasnik Umirovljenika, Sarajevo.
Slovenski učiteljski maturanti iz leta 1880, 81 in 82
so imeli dne 13. in 14. julija tukaj v Mariboru v Gambrinovi dvorani (nekdanjem učiteljišču) svoj običajni sestanek. Zbralo se je od 27 še živečih tovarišev 15. Ostali so se za letos opravičili, Zbrali so se stari prosvetni pijonirji in kramljali o preživelih dogodkih. Vsi navzoči so bili Se v krepkem zdravju, le eden od njih je bil nekoliko bolehen. Slavljence so počastili v prav lepem številu tudi tukajšnji učiteljski upokojenci in tovariši s soprogami in roditelji Presenetili so navzoče mlajši učitelji, sami učiteljski sinovi, ki so pod vodstvom tov. Nerata požrtvovalno svirali na lok. Slav ljenci so se v nedeljo udeležili spominske službe božje v stolni cerkvi za pokojnimi in obiskali tudi grobove v Mariboru umrlih tovarišev in profesorjev. Po ogledanju mesta in skup-,nem obedu so se veseli razšli. Sestanka se je udeležil tudi upok. nadučitelj I. Knapič, ki pa ga je, žal, že naslednjega dne pokosila smrt. Slava mu!
—	rn.
1879-1929.
Slovenski učiteljski maturanti iz 1. 1879. smo obhajali 4. in 5. t. m. v Mariboru v Gambrinovi dvorani (nekdanjem učiteljišču) svojo polstoletnico. L. 1879. se nas je poslavljalo 36 krepkih mladeničev (23 Slovencev in 13 Nemcev) nastopajoč svoja službena mesta po bivši Štajerski — le eden je moral z maturo in imenovalnim dekre tom v žepu na 3 leta v cesarsko suknjo.
Od zgoraj navedenih mladeničev se je 1. 1904. zbralo v Mariboru 31 krepkih možev (20 Slovencev, 11 Nemcev), da proslavljajo s svojim štiriletnim razrednikom in profesorjem,
gospodom Luka Lavtar-jem, možem Jeklenega značaja, v sredini svojo 25-letnico. In letos — 1929? Od 19 starih dedov (12 Slovencev in 7 Nemcev) se je udeležilo polstoletnice 10 Slovencev — nemških tovarišev iz gotovih razlogov nismo vabili — vsi upoko jenci in člani društva drž. upokojencev in sicer gg.; Dernjač Josip — Maribor, Ketejeva, Jurko Blaž — Vojnik, Kopič Rado — Maribor, Ob bregu, Kovačič Jakob — Sv. Trojica v Sl. gor., Majcen Srečko — Maribor, Mlinska, Alesiček Josip — Maribor-Krčevina, Praprotnikova, Tomažič Ivan — Slov. Bistrica, Vodušek Gustav — Trbovlje in Wudler Peter — Celje. Vsled bolezni sta se opravičila gg. Lasbacher — Ruše in Maher Feliks — Celje.
4. t. m. ob 17. uri smo se 'zbirali v novi kavarni »Astorija«, ob 20. uri pa zbrali v Gambrinovi dvorani v Gleda-liški-Gregorčičevi ulici, kjer nas je. pozdravil tov. Kopič, tovariša Majcen in Mešiček pa prečitala došle dopise. Najvažnejši dopis, naslovljen na tov. Majcena, se med drugim glasi: »Prosim pa, da vsem gospodom blagovolite poročiti moje spoštljive ^oklone, iskrene čestitke ob taki redki slovesnosti, kakor v imenu naroda in vseh, ste jih učili in ste zanje trpeli, tudi najprisrčnejšo zahvalo naj Vam bo Vsemogočni, ki je bogatejši nego nas svet, bogat in dobroten plačnik. Na Selah pri Siovenjsradci, 30, juiija
1929.	Meško.«
Poslal nam je tudi svoj rokopis »O bratje«, katerega objavi, če ne ta, pa št. 9 »Drž. upokoienca«.
Slavljence so počastile sledeče dame: gospa Kovačičeva, soproga tov. Kovačiča, ga. Kopičeva s hčerko go~ špico Marico, ga Serncova in Tomažičeva, tovariš g. šolski ravnatelj Farkaš, g. Novak, in gg. dr. Dernjač in dr. Majcen, zdravnika in očeta naših tovarišev-jubilantov, vsi v Mariboru i t. d.
Ponavljali smo zanimivejše dogocl-ljaje do 1. 1904., pripovedovali si doživljaje od 1904 do 1923 (svetovna vojna 1914, preganjanje Slovencev, pomanjkanje živeža med vojno, prevrat 1918, Marburg-Maribor). Tozadevna torbica tov. Jurka je neizčrp-ljiva, ker polna jako zanimivih njegovih dogodljajev in pripetljajev. Tudi nam je pokazal, da je mojster na gla -sovirju in spreten spremljevalec pesmi.
5. t. m, ob 8. uri smo se udeležili sv. maše, katero je daroval veleč. gosp. Zidanšek, teol. prof. v pok. za rajne tovariše in profesorje v cerkvi sv. Alojzija, za kar mu izrekamo najtople-.jo zahvalo. Po maši smo obiskali grobove: škofa in pedagoga Slomška, profesorjev Lavtar, Levičnik, Koprivnik, Miklosich. Marki, Igričevič-Ma-rin.
Ogledali smo si najvažnejše stavbene spremembe v Mariboru od 1. 1904. do 1929., pivovarno Tscheligi, v katero nas je peljal L 1879. prof. Mutler. Pivovarna je seveda temeljito spremenjena, namesto ročnega strojni pogon itd.; ta najmoderneje opremljena, jako snažna pivovarna proizvaja najboljše pivo v Sloveniji. Gg. Tscheligi
—	stari in mladi — sta nas prijazno sprejela in pogostila. Hvala jima. Od najmoderneje urejenega fotografskega ateljeja Kieser v Gregorčičevi ulici smo se podali na velik Gambrinov vrt, s katerega imaš lep razgled čez precej velik del mesta, k skupnemu obedu.
Tovariš Šetinc nam je podal v z-branih besedah svojega slavnostnega govora zelo zanimive životopise rajnega profesorskega zbora:	direktor
dr. Elsnigg. Slavnostni govor prinese št. 9 »Drž. upokojenca«.
Hitro so potekle res vesele urice pri žlahtni kapljici rujnega vinca. Jako dovtipne smešnice so se pojavljale kakor iz »rokava«. Ali Luka Matija nas je neusmiljeno klical na glavni kolodvor, kjer smo si stari dedi belih, sivih pa še tudi skoro črnili las — glace-rokavičar bi našel med nami le malo posla — v prisotnosti zgoraj imenovanih dam stisnili — mogoče zadnjikrat — roke v slovo z obljubo »na svidenje na 55Ietnici«. ako Bog da. Za »Učiteljski dom« v Mariboru se je nabralo Din 140.—.
Ako želiš črne dalm, ali bele domače pristne kapljice, stopi v senčno z zelenjem okrašeno pivnico, Maribor, Lekarniška ulica. Tukaj Ti potolažijo tudi želodec, četudi nimaš dosti pod palcem.
Bez kruha, bezruha, bez krova.
Da se čovjek fizički održi, mora da ima kruha, ruha i bar nešto krova. To vrijedi za svakoga, pa i za penzionera.
Za kruh, ruho i krov čovjek sc i trudi i radi. Dosljedno čovjek se bori za to, da se može truditi i raditi. Čovjek dakle mora imati pravo na rad. Kada veči broj ljudi ne može doči do rada, kako bi radom zaradivao kruh i ruho i barem osigurao krov nad glavom, on da se govori o besposlici. To je uvi-jek bilo veliko pitanje i briga onih, ko-ji upravljaju večim ili manjim skupinama. Da dublje ne zalazimo, dosta je da podsjetimo na nastojanja unravnika starog predkrščanskog Rima, koji su morali muku mučiti i glavu razbijati, kako da pomognu onom v e čem dijelu gradana, koji je ostao i bez kruha i bez ruha i krova. I danas vidimo slične pojave. Italija ima silan porast ti stanovništvu. Pošto ne može ishraniti vsega žiteljstva, za to ona vodi kolo-nijalnu politiku ili nastoji, da otvori za svoje državljane evropska područja, kako bi mogli nači rada. U Engleskoj je jedno od največih pitanja, da li su n. pr. radnici u industrijama i rudni-cima zaposleni. Dapače se vodi točan račun o torne, koliko je zaposlenih i koliko nezaposlenih, i ta statistika o nezaposlenima najvažnija je u unutar-njem kompleksu raznih pitanja. Jača nezaposlenost razbija i veče glave, te država vodi brigu, kako da torne zlu pomogne i kako da uade načina da svakome svome državljaninu — bez razlike — pomogne, da dode do svog najprimitivnijeg i največeg prava: dc rada! Država vodi brigu, kako da nezaposlene legije dodu što lakše do zaposlenosti i državi nfje pogodno, da
Zdraviliiie Rogaška Slatina
I Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempelj Styria, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in
črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.	i ■ . j
Sezona: Maj—september	Sezona:	Maj—september I
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška g-odba. H
■ Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdraviliiCa Rogaška Slatina. [Šil
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim!	Cene konkurenčne*
se nezaposlenost podržava i traje, ier bi odtucla mogla imati velikih glavo-bolja.
I u stara vremena, kao i u sadaš-njosti ljudi su uvidali i uvidaju naime. da nezaposlenost može dovesti do rdavih pojava i pokreta, a torne su ku-šali i pokušavaju izbjeci ne stvaranjcm nezaposlenosti, več omogučavanjem rada i zaposlenosti svakome državlja-ninu po njegovim sposobnostima.
1 činovniei spadaju u red onih, koji rade i o radu žive. Činovniei služe narodu, državi. Oni su državni službeni-ci raznih kategorija i skupina. Kad su se dali na taj put, onda su računali i računaju, da če — vršeči svoje oba-veze savjesno —- moči priskrbljavati svoj kruh, ruho i krov i da se ne če patiti naročito pod starost, kada budu u penziji, več da če svojim radom, u koliko penzija nedostaje, moči priskrbeti sebi i svojima barein najskrom-nije udobnosti jednog prosječnog bar maloga gradanina. Ali koliko ih ima, koji su dospjeli u penziju prije vremena, dok su još bili u snazi! Uz večma neznatne stare penzije — pa bilo i nove — koje su tim neznatnije, što je čovjek manje godina proveo u držav-noj službi. A kako je tek onim nemoč-nicima, koji su umirovljeni davim prije? Ovi ljudi su ostavljeni na pola pu-ta i prepušteni sami sebi; a da ne zna-du ni kako ni za što. U borbi za život traže druge zarade u privatnim podu-zečima. I ako i nadu kakovo zaposle-nje, ono je plačeno minimalno. Velika večina penzionera ne može nači ni tog namještenja, makar i slabo place-noga. To znači drugim rijeeima, da ti ljudi nemadu dovoljno ni kruha ni iu-iia ni krova nad glavom. Cesti su slu-čajevi, da medu penzionerima ima i takovih bijednika, da je gdje koji sebi
i	život oduzeo. To je očajno, beznadno stanje, poremečenje uma od bijede. Mnogi i mnogi, jači i cdporniji ne da se, ali mora da. trpi, jer — ne radi, nema gdje. nema šta da radi. To su redom onakovi. koji su posvetna neop-skrbljeni i oni i njihove porodice. I još teže ti podnose svoj teret, svoju muku, kad s druge strane vide ljude s |opskrbljenom djecom, dobrog stanja, bez večili potreba, a s podpunorn penzijorn po novom zakonu, koji su uz to dobili nuzgrednu zaradu u raznim javnim i državnim peduzečima i ure-dima. No ovakovih je malo, dok ih je daleko veči broj jadnog stanja, bez kruha, ruha, krova nad glavom. Ipak, još se nadaju i nada im podržava život pačenika: ovo su doista junači, koji mogu snositi svoje nevolje — ali u oče kivanju što bržeg uredenja svojega prava na pristojan život — ali ako ta pomoč brzo ne dode, i oni če podleči.
Glasnik Umirovljenika, Sarajevo.
Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533
Mestna Iraniliita ljubljanska
c. • i *	,	(Gradska štedionica) „	.	. „	,
otanje vloženega de- — .	, , „	Stanje vloženega de-
narja nad 365 mili- JLjUlMJdncI narja nad 1400 milijonov dinarjev Prešernova ulica	ionov	kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
fKUHOSEŠKH IH0BSTRIMH1IIŽBH1
=	Celje
5} Telefon 67 Ustanovljena 1906 S	Lastni kamnolomi
=j Izdeluje vsakovrstne nadrobne == spomenike iz marmorja, granita,
= sijenita itd., nagrobne plošče in = okvirje, garniture za spalne in = jedilne sobe, obzidne plošče, mo-1 zaik in vsa v kamnoseško stroko ==■ spadajoča dela. Prodaja tudi na
Razlagova 7	=
PODRUŽNICA Telefon 67 i V TRBOVLJAH	=
mesečne obroke. Štalno velika == zaloga spomenikov od najprepro- =§ stejše do najmodernejše oblike. =§ Zahtevajte načrte in proračune. =
Konkurenčne cene!	— Ugodni =
plačilni pogoji!
Ustanovljeno leta 1810	Ustanovljeno	leta	1810
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Mr
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
Izdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Rado Kopic, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor.