Leio XXI. Naročnina za Jugodavljo: celoletno 130 din (za inozemstvo: 210 din), za leta 80 din, za >/< leta 15 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 65. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. ®lača in toži se v Ljutjani! Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. vsak poftedeljek, sredo Jn petek iSPSš Liubiiana, petek 17. iuniia 1938 #An3> posamezni številki din * Veličasten potek f/l. kongresa trgovce Melik® maniiestadie holgarsko-iugoslovanskega oriiatelistva popolni solidarnosti nastopa jugoslovansko trgovstvo za svoie zahteve S polnim uspehom se je uvrstil nedeljski ljubljanski kongres v vrsto velikih vsedržavnih kongresov jugoslovanskega trgovstva ter kakor skr pi janski in beograjski postal mejnik v zgodovini stanovskega gibanja jugoslovanskega trgovstva. Če je pomen skopljanskega kongresa v tem, da je z njim zvezana ustanovitev osrednje organizacije jugoslovanskega trgovstva, če je pomen beograjskega kongresa v tern, da je z njim prestala naša osrednja organizacija prvo veliko preizkušnjo pred jugoslovansko javnostjo, potem pomeni ljubljanski kongres, da je organizacija jugoslovanskega trgovstva notranje že tako trdna, da jugoslovansko trgovstvo ne bo več samo naglasa!c svojih zahtev, temveč jih začelo tudi uresničevati. Jugoslovansko trgovstvo je danes notranje tako okrepljeno, da mu ni več treba biti le v defenzivi proti škodljivcem nacionalne trgovine in nacionalnega gospodarstva, temveč more proti njim preiti v ofenzivo. In to bo tudi storilo. A tudi po zunanjem poteku so ljubljanski kongres z uspehom uvršča med oba prva kongresa. Kakor v Skoplju in Beogradu, tako je bila tudi v Ljubljani udeležba na kongresu odlična in vsa zunanja slika kongresa impozantna, Kdor je vstopil v nabito polno, d v o ra litk hotela Union, se je v kratkem prepričal, da tu zborujejo gospodarski ljudje, ki dobro pretehtajo vsako besedo, ko jo pa izrečejo, potem ta beseda tudi drži. Težke ugotovitve so bile izrečene na kongresu, močni očitki so padli, vendar pa je bilo vse povedano' v formi, da je vsakdo spoznal, da ima ta kritika samo konstruktiven namen. Nihče ni iskal cenenih efektov, nihče ni licitiral navzdol, temveč vse zahteve in vse kritike so bile izrečene samo zato, da se dvigne naše gospodarstvo, da se pospešuje to, kar je v interesu vse celote. X tem pa je tudi najodličnejši moralni uspeh kongresa. Trgovci so naravno nastopili za svoje interese, a nastopili tako, da so jasno manifestirali, da podrede svoje interese interesom celote. Zato pa teni manj morejo odstopiti od onih svojih interesov, ki so identični z interesi celoto in zato se morajo te zahteve trgovstva izpolniti do zadnjo konsekvence.' Ljubljanski kongres je bil zato kljub svoji viseki formi absolutno nekompromisen, kor za cčitne napake ni ih ne more biti kompromisa, To vise‘ o- stališče pa je mogel Zavzeti kongres zaradi prave nacionalne zavesti našega trgovstva. Slavnostne zborovanje kongresa sfe je začele; z navdušenim pozdravom kralju. Tako je bilo podčrtano, da velja prva misel trgovstva predstavniku naše državne skupnosti - našemu kralju. In temu pozdravu je sledil mogočen pozdrav nasl vojski z zagotovilom, da bodo ju gcslovanski trgovci vedno do zadnjega izpolnili svojo dolžnost do domovine. V tej nacionalni zavesti sc bili napisani in izgovorjeni vsi referati in vsi govori in v tein je vzrok, da sc bili na tako visoki stopnji. Poseben pomen jo dala ljubljanskemu kongresu številna navzoč-JK/Sl bolgarskih trgovcev pod vodstvom ministra Veleva. Niso pa prišli bolgarski trgovci na ljubljanski kongres le kot paradni gostje, temveč kot pravi udeleženci kongresa, ki so sodelovali pri delu kongresa in ki so v lepi slogi z jugoslovanskimi trgovci položili solidne temelje za praktične sodelovanje obeh narodov. Referat dr. Šipkov enakega jc v celoti zajel ves problem bclgarsko-jugoslovansklh c-dhcšajev in pokazal pravo pot k resničnemu zbližanji ^Nikdar vT»c-vejni dobir ji« ni- bil«"zahteva po carinski 'Tdgtf3!fe¥J$h in Bolgarsko postavljena tako jasno in odločno ko na ljubljanskem kongresu/viTudi zaradi tega je postal ljubljanski kongres mejnik, kot začetek pozitivnega praktične- ga dela za izvedbo velike južnoslovanske misli. In pb praktično delo so pozdravljali zborovalci, ko so prirejali -navdušene ovacije bolgarskim trgovcem in še jim na ta nači zahvaljevali za njihov p rili od na ljubljanski kongres. Javnost noče več samo poslušati lepe deklamacije o zbližanju z bolgarskim narodom, temveč hoče, da se začne to zbližanje tudi praktično izvajati. Na ljubljansl ir kongresu se je začelo. Še v enem oziru ima ljubljanski kongres naravnost izreden pomen. Nekateri so se bali, da bi odklonilna sta.ligče političnega Zagreba moglo zmanjšati pomen ljubljanskega kongresa. Ta račun se je izkazal kot popolnoma napačen. Hrvati niso izostali od kongresa, temveč na njeni tudi aktivno sodelovali. Kongres nam je jasno pokazal, da je jugoslovansko trgovstvo že odraslo dobi, ko so drugi skrbeli za trgovske interese, ker bodo te interese branili trgovci sami. Zate je šel kongres z dostojanstvom v svoje pravo prepričanega moža preko teh poskusov političnega vplivanja na delo m bo z delom ter z uspehi dosegel, da bo stanovska zavest zmagala med trgovstvom na vsej črtk Nujno potrebni so kongresi jugoslovanskega trgovstva, ker’ na njih se utrjuje vez med. trgovci Jugoslavije, da so z vsakim kongresom trdnejša celota, Na teh kongresih spoznava trgovstvo svoje voditelje in more se osebno prepričati, da so to možje, ki nesebično in z vso požrtvovalnostjo delajo za napredek trgovstva in jugoslovanskega gospodarstva. In o tem sc se trgovci že do dobra prepričali, za to so pričale njih navdušeno ovacijo našim voditeljem, zlasii predsedniku Saviču tor drugim našim voditeljem Va- rvršfitn, Vidmarju., UCuTtVii jt-r nvs itd. Z' optimizmom more gledati jugoslovansko trgovstvo v bodočnost, ker je vojska zbrana, njej na čelu pa pravi voditelji. Ni bila lahka stvar izvesti organizacijo kongresa in z vsem prepričanjem moremo reči, da so organizacija kongresa ne bi nikdar v tej meri posrečila, če ne bi ljubljanski trgovci s tako vzerno po- žrtvovalnostjo dejali za kongres. Ni na vse zadnje naša stvar, da ■ocenjujemo njih delo, vendar pa bi zanemarili svojo dolžnost kot kronisti, če se ne bi z. vsem priznanjem spominjali dola načelnikov posameznih odsekov. To, kar so ti storili, bo vedno v čast ljubljanskemu trgovstvu. Seveda je kongres pokazal tudi nekatere pomanjkljivosti tako v sami organizaciji trgovstva, kakor je tudi razkril, da še ni povsod' slanovSka zavest na pravi višini. Ne zakrivamo si teh pomanjkljivosti, ker' se nikdar ne ogibamo resnici, temveč bomo- nasprotne vso te pomanjkljivosti ugotovili, da jih čimprej odpravimo. Za na im ,\c m. v emu trgovstva Jugoslavije, za nami so veliki kongresni dnevi, ki pomenijo visoko hloraluc’ zmago jugoslovanskega trgovstva. Pred nami: pa so vsi veliki cilji in vse velike’ ideje, za katere se bori jugoslovansko trgovstvo in za katere se bo sedaj po zmagovitem ljubljanskem kongresu borilo še s podvojeno silo. ' , , . fr , Otvoritveni govor predsednik a SL Vidm ■Nabito polna je bila dvorana, svečano razpoloženje je vladalo v njej in napeta pozornost se je opažala na obrazih vseh, ko je vstal predsednik kongresa Stane Vidmar in otvcril kongres. In ta napetost ni minila ves čas kongresa, pa čeprav, je trajal od 9. pa do poli ene in čeprav je bila vročina v dvorani vedno -.večja. tudi vse naše oblasti. Z glasnim pritrjevanjem vseh se jim je predsednik Vidmar iskreno zahvalil. Seveda pa so bile odlično zastopane tudi vse naše gospodarske organizacije. Tudi njim velja naša zahvala. i goslavije in tudi Bolgarske. Da pa so bila zastopana tudi vsa slovenska združenja v posebno odličnem govino in industrije g. dr. Milana j tervencijam itd. nismo prišli §e Vrbaniča (živio-klfci). Nas veseli, skero niti korak naprej. Res je, v ... .... , • _ ..iL.X.,:„XA, da se‘ je g. minister potrudil na naš kongres, da sam vidi in sliši, kaj vse naše trgovce teži in boli, da se prepriča, da zahteve, ki jih ponavljamo že predolgo, niso morda kake kaprice nas nekoliko predstavnikov trgovskih organizacij, marveč da predstavljajo vse Pogled ua kongres, ko čita glavni tajnik Zveze bolgarskih trg. združenj dr. Mirko Sipko-venski svoj zfin-jneniti referat Zborovalci sse vztrajali do konca in padla judi ni njih pozornost. Tudi v tem pogledu je bil kongres na višini, Kakor smo žc omenjli, je bila udeležba na kongresu odlična. Prav zato nam tudi ni mogoče imenoma navesti vseh udeležencev. Naglasimo le to, da so bili na kongresu zastopani vsi kraji Ju-Številu, se razume same po sebi. Zahvaliti pa so moramo za pozornost, ki so1 jo izkazale kongresu Olvarjam 111. kongres trgovcev te zahteve enodušne sklepe vseh T nrnmnivsup.H • fp.T dal ftO' Zil kr. Jugoslavije in Vas vse prav iskreno pozdravljam. Dovolite mi, da pred pričetkom izvršim sklep Centralnega predstavništva in predlagam, da se pošlje brzojavni pozdrav Nj.vVeb kralju Petru II. in kraljevskemu domu. (Viharni živio klici, godba’ zaigra jugoslovansko himno.) Gospodal Dolžnost imam pozdraviti na našem zborovanju zastopnika1 kr. vlado, ministra za tr- naših organizacij, ter da so za temi zahtevami složno in nepapu-stljivo prav vsi trgovci Jugoslavijo. (Tako je!) Gospod minister! Nuše izjave, naši referati in naše resolucije so včasih trpke in estre. Toda temu se ni čuditi, če moramo kon-statirati, da v vseh teh za življenje trgovcev tako važnih in pre-važnih vprašanjih, kljub vztrajnemu delu, apelom, predslavkam, in- da se nam je z odločujoče strani priznalo, da so naše zahteve upravičene, -da ni prav za prav nobenih pravih razlogov proti ugoditvi, res je, da se nam je že ponosno obljubljalo, da se bo ugodilo tem zahtevam, toda tudi kr. vlada se mOra zavedati, da so razmere v trgovini postale nevzdržno, da trgovcem ni' p omagano z obljubami, da sc mora nujno preiti od obljub k dejanjem, ker cd obljub trgovci žal no morejo živeti. (Tako jel Glasno odobravanje.) Prosim Vas, gospod minister, da poslušalo naša poročila s polnim razumevanjem in nam kot naš resorni minister pomagate v borbi za izjiolnjcnje naših pravičnih iu upraVič|nih zahtev. Gospotli?fwf mi jo pozdraviti na tem slavnostnem zborovanju bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena. (Živic-klici.) Gospodu banu se moram tudi na tem mestu zahvalili za vso materialno in moralne podporo, ki smo je bili deležni z njegove strani pri organizaciji kongresa. Prosim Vas g. ban, da tudi v bodoče pokažete, polno razumevanje za naše sla-novske zadeve. (Živio!) Gospoda! Ko tu pozdravljajo predstavnike naših oblasti, .mi je v prav pesebno zadoščenje, da lahko pozdravim med nami tudi zastopnika naše slavne, junaške narodne vojske, g. divizijskega generala Djordje Lukiča. Smatram v teh nemirnih in nesigurnih časih za prav, da izjavljam v imenu vseh nas, v imenu vseh jugoslovanskih trgovcev, da smo trgovci Stran S. i S32nerai7'c» rarsia* : delamo samo za napredek gospodarstva (tako je!), za pr-ocvit trgovskega stanu (živio!). Pri tem bomo bratje ostali ge v bcflote, na tem borno delali! To som smatral za II. KONGRESNA; SIEVILKA j TRGOVSKEGA LISTA«, dne 17. junija 1038. &aSES*BBZas&JS&m J wn*£SUBE5!t5niEttxzrgmxBBi5BiS23l&snKtmg£B5aBaBMB!BKa&EZ5?szasSnBBEX ^ar: -s^vcsv potrebno povedali far prosim tov. Predsednik Vidmar: S tem pr e- da se nam otvori čekovni račun Ainnackoviea, da umakne svoj bajam na dnevni, red ta prosim g. Nedeljka Savico, da poda svoje poročilo. Žtev. 6č. sr«: vr -mananccr :5 ' :rrsw-sns3t«; predlog. Atanaekovič: Umaknem, predlog. (Odobravanje.) svoj S&stesi pras Dragi bratje! Naše natege, ki smo iih’ kot organizacija Savezov in Centralnega predstavništva postavili,, se dele v dre skupini. Ena trli nalog jo, da zaščitimo svoje Travice kot državljani ter kot ?;t-Fpcdarpki ljudje in trgovci ter da skrbimo in vodimo račun o tem, da bode naši interesi tako glede gospodarske zakonodaje kakor tudi pri. vodenju gospodarske politiko v naši državi pravilno opaši evani in zaščiteni. f/ o,- Na drugi strani pa je naša naloga, da skrbimo, da bo in < tane naša trgovina nacionalna, da celotna delavnost našega neroda ostane v nacionalnih rokah, da 'gospodarstvo pospešujemo in da - uctvrrimo vse pogoje za materialno blaga stanje v naši državi. Skrbeti moramo za to, tla bodo -oT-nečaji med državljani in gospodarskimi 'ljudmi urejeni, dostojni in lojalni ter da se ustvari takšna gospodarska situacija, ki najbolj ustreza naši' državi. Eden prvih pogojev, je, da zagotovimo naši državi v. med narodni tekmi pravo mesto. (Odobravanje.) Odkar smo ustanovili svojo .osrednjo organizacijo, se nismo megli posvetili splošnim skupnim vprašanjem s polno uspešnostjo, čeprav »rob dobro Tazumeli vse svoje naloge, kajti v dobro organizirani državi arimajo državljani potrebo, da se bore za svoje zakonite pravice, mi pa emo sc mo-Tali boriti celo za to, da. dobimo i raa&aspfiataJSi M&dms To delo je že davno prekoračilo ujoje zeteaa,, v katerih bi se moralo gibat!" Tri '-iazvijati. -Zato moramo zahtevati, da so to delo ponovno vrne v okvir, ki ga predvideva zakon. (Tako jo!) Ml vemo, gosp. da, da so beograjske pot rogaške- zadruga postale navadno .■ ■ činoma •upravičeno in Je v, '-•• ni nobenih težko? pri -ut-. aahfeA Toda, če- prav o!n oba gg. ministra Izjavila, da je vse na ;vejem mestu, .von-d&r sta skljijlja^zla' pe prej dogovorila s svojjinj kolegi v -vladi o izvedbi 'nhšni zahtev. Ker pa imamo v vladi tudi ministre, ki so predstavniki zadružnega sistema, nam ne preostane drugega, kot da na tem kongresu te zahteve še enkrat pc-novi-mn in zahtevamo, da se Izvedejo v duhu obljub predsednika vlade in' obeh resornih’ min is !rov. Druge vprašanje, ki se Je obravnavalo, je bilo vprašanj efojcev in njihovega dela y, nas j državi. 2o prej sme v resolucijah predložili našo želje, da zahtevamo, da ostaneta 1 trgovina 5 gospodarstvo' v naši- državi v naših rokah, v rokah onnših ljudi, in da naj se tujcem ne dovoljuje delo .pri nas, ker se tudi' nam ne dovoli delati vd-rugr-h državah. (Tako- je!)', Sklicevanje na vOčiprccutelo z drugim državam nimajo- upravičenosti* ker je ta Sfečiprocitcta le v našo šh-olo. Naši trgovci, ne morejo dobili v tujini dovoljenja zn zdpckliiev, A ko’ koga; tujca pri nas, dobi naš človek zaposlitev v tiijinL Krošnjarji pa niso nobena kompenzacija. Dobro nam- je poznano, da jo ta pfnetraoiia tulcev žo dosegla velik razmah. Vi Slovenci dobro veste, kdo je vstopil v Vaše gozdove, kdo je prevzel Vaše industrije! Preti jugu so dvigajo podjetja, formirajo se posli. Toda <5c zaidete med nje, ne boste culi našega jezika vazen najpreprostejših delavcev, ki se .spuščajo v globin© rudnika. To je- Jospcdarsto sosužnjevanje svobodnega naroda. (Tako je!!!) To ni reciprocileta, temveč zloraba »klcnjciiih pagodi®. Mi smo za-htovali, da se izvrši revizija trgovinskih ugovorov In da se o te ur vodijo najstrožiji raotinl iu da se h&še delo, naše gospoda.rstv-o rezervira za naša sinove. Ce se bo tako nadaijevalo, kam bomo. z na širni otroki? Kam z našimi ljudmi? — G. minister trgov iu e tn industrijo mora podvžeti vso potrebne koraike skupna z-g. miuistroni no-tranjih del, ela bo to vprašanje pravilno rešeno. (Odobravanje.) E-onovno se je govorilo tudi o velobkgcvntcfth iu tu smo na istem, kjer smo bili žo prej. Rečeno je bilo, da bodo ostale, samo njihovo razširjanja ne bo dovo-Ijeuov Vprašanje kartelov, ki sc silno širijo v naši državi, so v veliko škodo našemu gospodar^ ; velikih tujih pddjo-tij Ti karteli so že mancpcl, ki je zlasti nevaren, ker jc v Ui.jih i-vatuih rekah. Kr>| je pcsledica kar-iviottot eni-jmdj-5-TP’4i-»ic.-wiM. •»«- gi*tenje, na drugi strani pa silno siromaštvo, siromaki pa cstahOjO' vedno Je nam. (Tako jel) Karteli nam niso posebni, temveč so škodljivi, nevarni z gospodarskega in nacionalnega stališča. Gospod minister trgovine je rekel, da podoji zakon o kartelih, da se isti uvedejo v specialne knjige,'ki so enake zemljiškim knjigam in vsaka gospodarska organizacija more pregledati, kako je osnovan poedi-ni kartel in da vloži preti delu teh kartelov v trenutku, ko prestopi- zakonsko meje, tožbo... Druge rešitve za ta problem da ni. Nismo sa mogli s tem eogiasiti,-temveč smo zahtevali, da.se uredba o karieliti razveljavi in da so karteli ne dovolijo. (Tako"je!) Ce pa se oni dovoljujejo iz nekih višjih potreb, in če so sestavi kartel-no sedišče, potem morajo biti v tem sodišču poleg državnih organizacij tudi v določenem številu predstavniki našega stanu, da bo tako izvedena najstrožja kontrola. Fer je tudi krošnjavjenje škodljivo naši trgovini, smo zahtevali, da sc čimproj izda tozadevna uredba. Zahtevali smo tudi, da sc že' enkrat definitivne a reda z zakonom carinske tarife, ki temnijo še na zakonu iz lota 1D25. in so že zastarelo. G. minister za finance je dejal, da jo to vprašanje že urejeno- in da jo zakon o carinskih tarifah So izdelan in da so bc sedaj pristopilo k izdelavi iaril' samih. Obljubil je, da bo poskrbel za čimprejšnjo izvršitev. Govorili smo tudi' opozarjam, da prihaja v našo sobo sedaj predsednik Združenja trgovcev v Sofiji, naš prijatelj gospod Vdev. (Navdušeno pozdravljanje prihajajočega.) Predsednik Vidmar: Srčna potreba mi je, da prav posebno pozdravim trgovce iz bratske Bolgarije. (živio!) Tovariši iz Bolgarije so niso plašili dolge poti In truda, da so prihiteli k nam v ta količek naše banovine pod vodstvom svojega odličnega predsednika, bivšega ministra, gospoda Veleva. (Navdušene ovacije g.Velevu.) Gospoda! Že sestava te mnogoštevilne delegacije bolgarskih trgovcev, v kateri vidimo najodličnejše predstavnike bolgarskih trgovcev, nam dokazuje, da tovariši iz Bolgarije niso prišli k nam na zabavo' in turističen izlet, ampak na resno delo, da so prišli med nas zato, da preidemo enkrat od navdušenih govorov Is stvarnem« delu. (Tako je!) Danes bomo imeli priliko slišati iz ust njihovega predsednika nji- c davčnem sistemu. Na osnovi vsega, (tar emo dcserlaj zahtevali, sem 3tavll čisto kratko vprašanje, kdaj bosta vlada in finančni minister uredila zakon o davkih tako, daf bomo mi trgovci s 1. jaiuiarjc-m vcJoli, kolika boc-ao v tem letu skupno morali plačati (lovl-pv, da bomo megli določiti, -ali borno te davke idučvvs.ii teden- h-ovc pj edlage, načrte in poglede na to skupno delo, z naše strani bomo stavili svoje predloge, da p-rid-cmo do Tornega sodelovanja j in zbližanja, da pre^Ivscm st-orirno j vse, kar jo nrogcčel AfTinprivlbic mu j prum^ otrr-~r unijff injjla Uidi na dragih poljih gospodarstva pri- j demo do trsnega sodelcvanjS.J (Tako je! Živio!!!) " !| Gospoda, upam, da bo-do Imeli' naši bratje priliko, da se prepričajo v teku naših debat, da imamo iste skrbi in težave kot oni, mi bomo pa iz njihovih poročil videli isto. Kakor smo že na do-sedaujtlr sestankih ugotovili, jo že neverjetno, kako smo si blizu, kake- smo enaki in kako enako čutimo. Y; resnici smo eno in naša dolžnost’ je, da 'delamo-, da nas nihče več ne bo- ločil. (Navdušeno pritrjevanje in ovacije.) V tem smislu pozdravljam še' enkrat zastopnike bratske Bolgarije in jim -želim, da se med nami počutijo dobro. „ P?esš$@dinik se je, neprestano prekinjen z ova- J cijami in živlo-klici, zahvalil za' nadvse prisrčen sprejem, ki' so ga bili deležni pri nas. Omenil jo, da danes v Bolgariji vedno bolj -uvidevajo, kam jo pripeljalo prejšnje razmerje mod obrna državama in zato z vspli strani spremljajo z iskrenimi čustvi delo Jugoslavije in Bolgarije, zlasti kadar gre za zbližanje med obema državama. Bolgarski trgovci imajo interes na tein, da pridejo v našo- državo in Slovenijo, in. so pripravljeni sodelovati z vsemi močni pri delu za ukinitev barijer med obema državama. — Na koncu svojega gtfvvraT-p? g* irrednednlK vzTrtUcnU , vsemu slovenskemu narodu Bi slovenskim trgovcem. G. Savič (nadaljuje): Dovoli to' mi, da izrazim svojo veliko radost v svojem, kakor tudi v imenu svojih kolegov, predsednikov Zvez, da moremo na tem III. vsedržavi nem kongresu dobiti še enega člana, to je Save* bratskega bob ganskega naroda. (Živio!) Oni niso tu danes same kot dragi gostje, temveč so tn, da sodelujejo z nami v skupnem delu na skupnih težnjah. V imenu naših enakopravnih sodelavcev jih toplo pozdravljam lu jim kličem; >Ziveli!f (Zivio-klici!) Dragi bratje, vprašanje davil-nega sistema nadaljujem. ImanK zakon o -neposrednih davklir, davku na poslovni promet itd1, j Mad&3i®van§e mteraia Poznate razliko med poedinimi zakoni, a tudi krivico, ki se nam dela z njimi, ker se dovoljujejo z njimi nekaterim privilegiji. Zahteval sem zalo, da se izda nov zakon o davkih, v katerem bomo % si- enako tretira.nl. Naj velja za vse gospodarstvenike odločba, da plačujejo davke, ne samo za trgovce. (Tako je!) To je uvidel tudi g. minister za finance. Ko sem ga naprosil, naj razporedi in določi višino davkov za posamezne organizacije, da re medsebojno •razdele davke, je dejal, da iz političnih razlogov ni mogoče davkov konllngeiitirati. Na to sem mu odvrnil, naj so političnih razlogov no meša v gaspedaisko politiko. (Tako je!) V naši državi moramo bili asi enaki- (tako je, živio!), ne moremo se deliti politično po pokrajinah, da bi bila država nekaterim mati, n drugim mačeha. Obljubljeno je, da bo g. minister financ začel reševati to vprašanje. (Tako jo!) Najprej smazahtevali'fudi, da se Ukinejo- velike industrijske ■ pTcflnjalnice' . re,*f'5 in tla veljajo za nje vse določbč kakor za vse trgovine in da s< kot take tudi vodijo v evidenci G. minister z& trgovino iirindt! sirijo e tem sicer soglaša1, pTavi pa, da je treba več časa, da se t izvede. Upamo, da es bo ta ča skrajšal la se bo to .vprašanj čirnpvej rešila, t 1 Zahtevali- smo tudi pravilno, ure dilev kmetskih dolge V. !- - j Reklo se mi je, da je to iz pt litičnih razlogov nemogoče, ker l se morala spremeniti komaj izdi na uredba o likvidaciji kmetski dolgov. Morali smo vztrajati r svoji zahtevi in smo predložili m nistrslv« konkreten načrt,- kako » naj reši to vprašanje. G. pre( sednik vlado ja odredil, da sc t takoj stori. Čakarno na poziv, d bomo mogli to vprašanje že ef krat usmeriti v -tem pravcu, d pridemo do čimprejšnje rešitve. naj velja reclprocitota, pAlani. smojukO, rnečečno^trbmosečno ali šest-voljaff le nsf ta nočin, da' za .vsa-1 m-eTc2ifoT Nadaijo Sme zahtevali, j Zahteva, da sc delovni čas več i:c skrajšuje, ni mogla biti rešena, ker ni bil navzoč minister za socialno politiko in narodno zdravje. Zahtevali smo nadalje ukinitev Bricada, da se trgovina vrne trgovcem in svobodnemu tekmovanja. G. minister za trgovino in industrije pa je dejal, dn je to zaen-kiat nemogoče, ker da dokler ob-steji v svetu izvozno omejevanje, vso dotlej so moramo tudi ini tega držati. Vendar pa mi vztrajamo na svoji zahtevi. (Odobravanje.) Stavit sem tudi'predlog, naj da država trgovcem več razpcložlji-tiii sredstev. Nat? pa sera dobil r.egdtiten odgovor, ker pravijo, in nima c ržn^m dcvo.j sredotov in !-o;rai krije svojo obveznosti. Take sem vam na kratko naštel vse predmete, c- katerih smo ra? pravljaii na konferenci 27. maji t. 1. Toda če bi hotel o tem po drobneje razpravljati, bi »e satf pretvoril v kongres. Tega pa n< želim, temveč predlagam, da s« pi’ičn3 z delom in da se o aktual’ nih vprašanjih povedo diskusij* na osnovi katOTe bomo lahko p-rh šli do pravilne resolucije. Prosun vas, da smatrate ta rop material in kratko poročilo ko‘ stvar, ki se nanaša na naše posle Ker pa do tega trenutka ninianit niti enega vprašanja rešenega ( i:aso korist, nam ne preostait 2 HrUSJEZat *J II. KONGRESNA ŠTEVILKA »TRGOVSKEGA LISTA' BAamiEJGuaasnot&z; s dne 17. junija 1938. Stran Ic jc lila zahteva življenja sa-megj. Ko smo preživeli vcjno in smrt, Bir.r morali vzljubiti mi.- in veselje. Kr. :!c bratom vrne vojne jo .dprl nam v-em ; vi, da »me ar i-ineli preproste lasnico, da aartoje nad dri!/ .m ne meie trajati vežno., •da se I ratska kri mora združiti, da mera ustvarjanje — a ne uničevanje — biti vedi111 o naifelo- v življenju dveh istoplemenskih narodov. Take je! Mi, gospodarski delavci, Se nadaljujemo to pot. ML hočemo dali V3e sile ne za vojne, marveč proti vojni, mi se morama osvoboditi že enkrat za vselej ti pijanosti nezaupanja in razcepljeno,ti, kakor je to proglasil in zapečatil slovesno sklenjeni pakt večnega prijateljstva, kateri pakt je bil v jedru posledica realno potrebe in globokega čustva dveh bratskih in močnih narodov. Gc podarski ljudje — pionirji zbližan ja Eni izmed prvih nesite!jev te r.cre dobe, ki so pokazali pet — so bili skromni gccp&darski delavci, kateri so bili vedno daleč od vsako politike in kateri so po avojslvu svojega delovanja zahtevali mednarodni sporazum. Nujnost, da prodajamo in proizvajamo, da bi mogli dobro živeti, to je hkrati tudi pravilna rešitev problemov jutrišnjega dne, in ta naloga leži popolnoma na ramah gospodarskih slojev. Tako so razumeli svojo rakotvorno misijo in svojo plemenito naloga gospodarski delavci obeh držav, ko. so si pričeli menjavati obiske brez vsakršne papirnate narave. V mesecu maju 1934 j,e dospelo v Bolgarijo' 10 gospodarstvenikov, ki jih je povabila Brica trgovinska zbornica, da vr- gar: ne jo obisk, ki so ga bili napravili bolgarski gospodarstveniki v sep lemfcru 1933. leta. Srečni smo bili, ko smo videli na bolgarskih tleh najvidnojge jugoslovanske gospodarsko delavce z g. ministrom dr. Vrbaničem in g. Vojislavom Petkovičem, podpredsednikom trgovinske zbornice v Beogradu. Veselilo nas je, da smo videli tudi sinove mesta Ljubljane, in sicer gg. Ivana. Jelačina, Josipa. Rebeka, dr. Ivana Slokarja, J os. Kavčiča, dr. I. Plessa in druge, kr so si vsi lahko v dobi desetih dni ogledali našo deželo, vzljubili našo Rožno dolino in naš Balkan, da so videil marljivega bolgarskega kmeta in ugotovili pristno ljubezen za na-, šega b r ata-J ugaslo v a n a. Lani v mesecu decembru se je našemu povabilu odzvala manjša skupina jugoslovanskih trgovcev ped vodstvom uglednega g. predse klika Nedeljka -Saviča, ki je bil naš najmilejši gost in za katerega smo bili prestolnični trgovci navdušeni Po- njegovi zaslugi smo tudi danes tu, ečararri ?xl krasnega sprejema, na kar po>-| nesemo v svojo domovino nepozabne spomine. Tako, na ta način dobiva bol-garsko-jugoslovansko prijateljstvo realen izraz. Veliko načeto tesnega iibli-žanja in sodelovanja med južnimi Slovani je že podano. Mi se zanimamo zdaj, za vse mogočo osnove tesnega gospodarskega sodelovanja, katero je bistveni predmet našega prihodnjega posvetovanja. Mmkše se so dejansk ga sodelovanje podlmgit Na to' vprašanje se potrudimo »o lK K 4 bč s< acl dU av/ s t' ča Ulji ir e P' r. I zdi ski : I n) LO t >re^ io t d ef , d ?e. 'dati odgovor s podatki, ki so nam na razpolago, ne da bi zašli v nepotrebne podrobnosti. Vsi smo prepričani, da imata Jugoslavija in Bolgarija, čeprav z enako gospodarsko- strukturo, vendar vse pogoje za zagotovitev znatnega; medsebojnega blagovnega prometa, nezavisno od skupnih interesov na zunanjem trgu. Jugoslavija ima raznovrstno in razvito industrijo, katere izdelki bi mogli najti pri nas dobro tržišče v zameno za prodajo nekih izdelkov naše industrije y Jugoslaviji. Enako more bolgarska kmetijska pridelava v Jugoslavijo, in to s takimi pridelki, katerih zaradi klimatskih ali drugih razlogov vi sploh ne pridelujete ali pa ne dovolj. A mimo tega še nekaj bistvenejšega. .Kot izvoznici onih in istih kmetijskih in blagovnih izdelkov na tržšča Centralne Evrope in dalje ei m-creta obe sosedi zagotoviti naj večjih koristi, če z vzajemno vita izraba naših črnomorskih luk za Vas •— Jugoslovane, veliki pomen ustvaritve skupne1 gospodarske podstave za obe državi, to so mnogo važnejši problemi ko problem neposrednega blagovnega prometa, ki stopa nekako na drugo mesto. ala nad začasno zdrave pameti. zatemnitvijo Vzpodbuden poziv ljubljanske Zbornice Odmev prvega obiska jugoslovanskih gospodarskih ljudi in takrat izmenjanih misli je bil največji, ko je- že čez nekaj mesecev dospelo veselo sporočilo, da se je tu v Ljubljani na plenarni seji Trgovsko-industrijske zbornice po referatu predsednika gosp. Ivana Jelačina, sprejel enodušen sklep, naj se pošlje na kraljevsko jugo- slc/husku vlado prošnja1, da postavi v svoj bc-dcč' delovni program tudi pripravo pogajanj, za uklonitev carinsko zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo. V svojem pismu sporočajo kolegom v Sofijo, da so sc po lastnih proučevanjih prepričali, da je gospodarska struktura obeh držav tako ugodna, da ne obstoje ni-kake zapreke za pričetek vzajemne gospodarsko delavnosti. Bolgarski kolegi prisrčno pozdravljajo ljubljanske brate — pionirje velikega dela, kateremu se brezpogojno pridružu*. j e je. MMm Podlaga za gospodarsko sodelovanje ustvarjena ra? naj! po sait i ni i ei tualj isij« v;;p; reditvi jo iavcizroe politike odstranita nesmiselno medsebojno konkurenco. Gospodarski ednošaji dveh držav se ne določajo samo z neposrednim blagovnim premetom, marveč s skupnimi interesi na tujih trgih. Njuna odvisnost od teh trgov, dosedanji konkurenčni interesi, provoz, morska in rečna pristanišča, vse to ima za nas tako' velik pomen, da nam čas nalaga čimprejšnjo peskušnjo praktične poti za sodelovanje na mednarodni trgovinski podstavi. Tranzitno v n ra Sanje za nas Bolgare, učinko- Prvi koraki na tej poti so že narejeni. Letos 20. aprila so se v duhu popolnega sporazuma sklenile tri pogodbe: klirinška pogodba za gospodarski promet obeh držav, pogodba za turizem in valutne olajšave za turiste ter tranzitna pogodba, ki urejuje provoz našega blaga, usmerjenega v za-padne države in način plačevanja za ta provoz. To pa še daleč ne zadošča v primeri s pridobitvami, ki jih dosega naše gospodarstvo. Poslužujemo se tudi še protokola, cd 25. V. 1934., podpisanega v Sofiji ob prihodu velike skupine jugoslovanskih gospodarskih delavcev iz Jugoslavije. V njem vidimo dragocene mirti, podane po praktičnih de- Vis. spoštovana gospoda! Danes, ko se med nami ustanavljajo normalni gospodarski ednošaji, ni vprašanje carinske •zveze dejansko več ni- kaka težka naloga. Izražajoč svoje iskreno občudovanje bratom v Ljubljani, smatramo s sv-oje strani, da je trenutek zelo ugoden za približanje k temu smotru, ne samo zaradi obstoječega obojestranskega iskrenega hotenja za zbližanje, temveč tudi zaradi mednarodnega gospodarskega stanja. Do -korenik spremenjena politična struktura Evrope in novi gospodarski pogeji v svetu so- prisilili države k n-ovi trgovinski politiki, v kateri odstopa liberalna klavzula največjih ugodnosti svoje mc-sto režimu, osnovanemu na vzajemnih trgo-vinsko-carimskih olajšavah in na regionalnih gospodarskih pogodbah. Vedno- bclj se ojačuije tendenca 'gospodarskega, same zadoščenja., diktira malim evropskim državam oblikovanje velikih gospodarskih enot. Načrti za skupni donavski blok in za balkanski go-npodarskf sporazum so izraz te nujnosti. Toda medtem ko- ostaja ustvaritev teh načrtov še problematična, je carinska zveza med Bolgarijo in Jugoslavije v krogu realnih možnosti. Priznati moramo, da so se povojni jJOgoji za- obstoj naše dežele postavili na tak način, da bolj kot kdor1 koli moramo iskali poetičnega in gospodarskega zbliža-nja s svojimi sosedi. V sedanjem času ni mogoče živeti izolirano. Vsaka taka izolacija učinkuje škodljiv-o na gospodarske slabotne države, kakršna jo naša. Res je, da bi mogla Bolgarija poskušati zbližan}© z vsemi balkanskimi državami, Toda ideja za ustanovitev splošne balkanske carinske zveze je težko uresničljiva. Mi mislimo, da se more zbližanje- balkanskih držav doseči najbolje po poti dvostranskih gospodarskih sporazumov in pogodb, ©olgarsko-jugoslo-vanski prijateljski pakt je en člen toga našega sklepanja. Z njim prehaja zgodovina dveh sorodnih, sosednih. narodov v novo fazo. Pr? sedanjem razkosanem stanju Evrope moramo najživahnojc pozdravili tak dogodek tudi z mednarodnega zvelišča. tenzivno obravnavati pr-opfcgi8r.no gospodarsko sodelovanje. Odklanjajoč hkrati vairušivo s tretjo strani, ki ni dovoljevala- izraza živim silam dveh sosednih narodov, in vse zablode, l-:i eo nas zgvajalc v bližnji preteklosti, nujram: razumeti, da je pi iiel Čas, da poskusimo- te, kar nr.s bi inogto združiti, a ne tis!.: kar r.as j& doslej razdruževalo. Mi verujemo, dh glas Ljubljane pomeni tudi pr-Aročkt glas za jutrišnji dan, ki gotovo‘p fi- nese bolj srečno d:-bo obema bralki: n a n U r odom a . Debro vemo, da bo treba za to pet tudi še dosti debat, preden bo končno razčiščen teren pred nami. Slutimo, da smo na pragu nove dobo, nove in še bolj važne dobe, ki bo dva močna življenjska naroda na Balkanu vpregla v prostovoljno gigantsko sodelovanje z vsemi razpoložljivimi silami, da stopimo čim prej na forum evropskih civUizatoričr.lh naporov ' vihanski i 1“ sv-.j t predzgodovino. _ carinski zvezi ato m--J našima d veni m:, a. V zgodovini naš ib m:. udov je bila- ia misel nekoč >e iro-mtoena. To je- bilo v •.,i„ 19O0. očituo jc, d-a je ideja carbioke zveze rezultat starodavnega stremljenja po trajnem sporazumu med obema državama, ,;x 5C jG ta velika ideja začrtik ,i'oblem, ki la pri sklepanju JrhJko-bolgavske ga ti-gevinskcga. riperazuma. 1.1897. Zaradi tujih vrickov se ta ideja ni mogla izvejsli. Politična nesoglasja so znova zastrupila o4" i*5»;r?mke 4MP Katere so poitblnoma gcvpotlav-sko predncjti, ki bi jih Bolgarija in Jugoslavija utegnile prift$&. sitih interesov nas tudi zblizuje v izoblikovanju bodočnosti naš,” dveh narodcv. V tej smeri je vsa k a iniciativa, izhajajoča iz gornjega, ki dviga in prinaša gospedar-d:o blagostanje, pozdravljena, ker r;-o prav gospodarski delavci listo, ki najbolje in najio&ieje čutijo utrip časa in večno stremljenje mv redov k miru in blagoe.laaju. Tako ustanovljeno gospodarsko sc-dc' • • vanje bo moglo reodPtotot tudi v sbopoinitev matevial.de kultu: e >bch sosednih duzav, cia uohilila kateri naj ;bi ■opravljali neobhed-n-o pc trebnr,- proučevanje vzajemne zamenjave blaga in bili.'vsestransko na uslugo izvozmikem obeh strani. Nujno jc tudi sistematično in racionalno olajšanje glede potnih listov io carinskih formalnosti ter- izenačitev tarif. •tn pogledamo k naši sosedi Jugoslaviji, vidimo, da obstoječe razlike v njeni gospodarski strukturi kažejo vse etape, katere je gospodarska znanost v svoji sistematiki gospodarskega razveja odkrila za katero koli državo. Ce upoštevamo pri tein še' geografske razlike, si lahko predstavimo, kako velike gospodarske možnosti' bi pri razumnem razvoju sil imela za nas Bolgare taka velika državna formacija. Njena -gospodarska struktura se izraža v zemljepisnih, podnebnih in kulturno tradicionalnih razlikah. Ta struktura nam kaže velikansko bogastvo in trdno izhodišče za ugoden razvoj. Ob naštetih pogojih -moramo zaključili, da ije gospodarska str ukini a blagovnega prometa Jugoslavijo, kakor naša, struktura kme-tijuke države v razmerju i iindu-Jtnjskimi, Ne samo po bistvu, temveč tudj po smeri jo jugoslovanska zunanja trgovina zelo podobna brdifaiteki. In zato, namesto hCbkuronte na nsnaujoni trgu, se hffcv' Tralaga- vzai/.mno sodelovpiije, zbirjHije sil, pri ' kupni gospodarski enoti, 'Organi, aclja -K i oddajo najvažnejšega blaga, ki'ga obe državi izvažata. Fe podukih 'Društva aarndtto 'ž&' Bptototo g-os-pedarsko akcijo, da bi sur pomagalo kmetvj--.'•int države.n, žrtvim pogostnih boga- r.-h-a in dviga kulturni razvoj. K-cnčno bi nam tako ustanovljeni tesni ,. spodarski Sliki prinesli rešitev k« 'pleksa vprašanj, ki ločuje obe bratski državi. Tako bi dosegli bolj srečno bodočnost obeh istoplemenskih narodov, sezidano na granitnih temeljih njihovega večnega prijateljstva in 'gospodarskega /odel c vanja. V tern trenutku je važno no teh bežnih konstatacijah vzajemnega' razumevanja in zaupanju, da gremo po trdnih stopnjah te poti ck ril j eni z vero, du dobrim delom tudi Bog pomaga. 'V- tem delu za mir iu veliko bratstvo bosta bolgarski 4n jugoslovanski trgovec še dalje požrtvovalna zastavonoše, prešinjena od zavesti, da ureditev gospodarskih' problemov in stikov p omenja za* četek iu pedsievm za izoblikoVanjb celotnega življenja, obeh ilržavg- jimprej svoje vciike, zapaono-, ,fle je dognalo, Ja. v 20 hrt mic žiVeli v brozpog-ffd- bt nem stanju z Jugoslavijo, dokler ■ c kosunu ufelanevili normal- gespedaraki jcdnrtoji. Zavest. da trme tesno lovna je nor eku jc\ m ir c n i c’mh N G-OR je smu- ko sede-in kori- ston rr.crej .vropske sosed* V tem smislu nam nalaga vpra- r.foške indu-slrijokc drž: ra ev-. uame- sanje za sklenitev,- e.voGte unijo med Jugoslavijo in Bolgarije,_ki ta je formalno jvostavila s svojim sklepom ljubljanska trgovinska da končno pričnemo in- U) da bi (kupovale potrebne kano-■ tijske pridelke od evropskih ag-jamili držav, a najbolj od podonavskih in jngevzhodrso-evr-opskih, ruje nabavljalo od prekororrvldli /.ocrmca, Zgodc-viDska misi|W-^ jiržnobktoaaskih . Slcvp.n8.ki' narodi »taruga Balku-? v na so ns.jbcjcvitojši ki »o danes združili svoje gospodar*''« sile, a jutri ob potrobi svoje na-dualne ju tre le- nekož jr!* to o fed -bijsvf i« keterem m> bedo razbiti vsi udarci i'* v m poseganja proti njihovi ne: -to mesti in njilicveinvt evabcdncimu razvoju, pa bodisi od kjer koli. s' . ; Žgc-d-ovinr.ke zveze med Srbi, Bolgari, Slovenci in Hrvati aiiet^Od. včeraj. Nsr-po-razmnljeojft mčdfpr-vima dvema narodoma zadnjih let ne permenjajo nič prot? veličastju strani, v katerih so govori o složnosti, vzajemnem korakanju in rdobokih duhovnih Vezeh. v 1969. I. je p toži a -Zastava«: Y>o\-gar nima bliSjega brata od Srba. A Grbi no večjega prijatelja od Bolgara.« V tej slogi Je svoboda južnega Slovanstva. Burni ritem zgodovine pred m d turški jarem je cd pc-.pp-tou p"' (