^§TEVILKAi9-20.LET|iJ|i0(lll CENA 2DIH Zj3>OR^ ^fTUPENTOV IN MLADirslET V ponedeljek, 8. aprila, je bil v veliki dvorani študentskega naselja zbor študentov in mladine o novem družbenem dogovoru o štipendira-nju. Ker je bil zbor že tretji v pie-teldem obdobju (približno enega kta), ni čudno, da ni bil tako obilno obiskan kakor prejšnja. Zbor sta organizirala 10 SS LVZ in MK ZMS, toda zaradi dokaj mlačne propa-gande in priprav na zbor, ni bilo med študenti takšnega zanimanja, kakor je to bilo v preteklosti. Pri-sotnim se je vsiljevala misel, da je bil zbor sklican le iz formalnih - poli-tičnih razlogov, kajti resnih pri-pomb na družbeni dogovor ni bilo; šlo je le za to, da se Itudentje stri-njajo z dogovorom, morda malo pogodrnjajo in dodajo nekaj ob-robnih pripomb. Sistem štipendirarija je resna zadeva in je ne smemo podcenjevati. Tu gre vcasih bolj za odgovomost do tistih, ki bodo na univerzo prišli šele po nekaj letih ali pa morda ne, če bo sistem štipendiranja neustre-zen. V današnjem trenutku pa pomeni podpis oziroma spiejetje družbenega dogovora sprostitev nekaj milijard dinarjev. Ta sredstva se bodo zbirala iz osebnih dohodkov delavcev na občinskih ravneh (o,5 % od osebnih dohodkov so velika sredstva). Družbeni dogovor pomeni znatno poenotenje v vsej Sloveniji, in to glede na prosilčev socialni položaj in študijski uspeh. To pomeni poenotenje izhodišč šti-pendijske politike, načrtovanje in slabitev elementov trga oziroma moČi velikih monopotaih podjetij in razvitejših regij. Družbeni dogovor se bo podpisoval vsako leto po-novno, in tako se bo dalo vanj vnašati novosti in izboljšave, če bo to praksa oziroma prihodnost pokazala. To pa pomeni seveda nenehno spremljanje uspešnosti in. ustreznosti, ne pa pasivno kritizi-ranje ali pa ignoriranje. Če tako ocenjujemo akcijo za hiter podpis družbenega dogovora, potem jo moramo oceniti kot pozitivno. Kajti s podpisom družbenega dogovora, v resnici šele (ob že uveljavljanju štipendijske politike - ne pa vakuumu) pridobivamo možnost nenehnega vplivanja in soodločanja. Že ta dogovor - v tej verziji ima nekaj napak, ki so jih študentje v javni razpravi in pozneje na zboru kritizirali. To je na primer določilo, da mora vsakdo, ki mu je ponujena štipendija s strani OZD, le-to spre-jeti. V nasprotnem primeiu, torej če štipendije ne vzame, izgubi pravico do kakršnekoli materialne pomoči v času študija. Očitno gre pri tem za prisiljevanje študentov, da se vežejo na določeno delovno organizacijo, in to brez študentove posebne žeye. Ne bi posebej kritizirali ali pa 5KLEH Z.poRA STUDENTON/ IN DUAKOV O ^>TIPENP1J5KI POUTfkl 1. Študentje in dijaki podpiramo prizadevanja za načrtno ure-janje področja štipendiranja in materialne preskrbljenosti šolajoče se mladine. 2. Dogovor pomeni velik korak naprej k poenotenju načel na področju štipendiranja v vsej republiki. Poenotenje ni dosledno izvedeno, ker še vedno obstajajo dvojni kriteriji glede na to, iz katerega vira izhaja štipendija. Študentje in mladina si bomo prizadevali, da se bo v bodoče proces poenotenja nadaljeval in da bo vsakdo poleg osnovne ma-terialne preskrbljenosti imel pravico do nagrajevanja za svoje delo ne glede na vrsto štipendije ali štipenditorja. 3. Podpiramo zbiranje solidarnostnih sredstev, ker s tem zago-tovimo čimvečjemu številu mladih ljudi osnovno materialno pre-skrbljenost v času šolanja, kot instrument, da se čimveč mladih odloči za čimvišji nivo šolanja. 4. Štipendiranje organizacij združenega dela pomeni element kadrovske politike. Zavzemali se bomo za to, da se uveljavijo ostale oblike kadrovskega usmerjanja, da bodo postale štipendije le spremljevalni element, ki bodo omogočale realizacijo tega usmer-janja. 5. Smatramo, da so štipendijska razmerja med organizacijami združenega dela in štipendistom ena izmed pomembnih oblik povezovanja študija s prakso. Zavzemamo se, da se ustvarijo čim-boljši pogoji za ostale oblike kasnejšega sodelovanja že v času šolanja. 6. V dogovoru je podan velik pomen in vloga samoupravnih interesnih skupnosti, ki nosijo odgovornost za štipendiranje kadrov za družbeno dejavnost. Zato se morajo veliko bolj načrtno ukvar-jati s politiko štipendiranja na svojem področju. 7. Družbeni dogovor določa obvezno transformacijo štipendij iz štipendij iz solidarnostnih sredstev v štipendije iz organizacij zdru-ženega dela. Študentje in dijaki se bomo zavzemali, da se bo omenjeno določilo uveljavilo v praksi na nivoju usmerjenega šo-lanja ob upoštevanju regionalnega principa. 8. Možnost, ki jo daje dogovor nerazvitim področjem, da lahko podeljujejo višje štipendije kot ostali, je po našem mnenju vpraš-jjiva, ker se postavlja vprašanje, ali bodo manj razviti finančno zmogli to obremenitev. 9. V družbenem dogovoru so predvidene sankcije za kršitelje. Podpiramo uvedbo materialnih sankcij, ker smatramo, da je to ena od najbolj učinkovitih metod in garancija za izvajanje. 10. Izvajanje in rezultate dogovora je potrebno budno spremljati in opozarjati na slabe in dobre strani dogovora ter sproti spremi-njati določUa, ki povzročajo nezaželjene rezultate. V Ljubljani, 8. aprila 1974 družbenega dogovora, ker je bilo o tem mnogo rečenega v javni razpravi (med študenti je ta potekala najbolj silovito v pokrajinskih klubih) in na zboru, ampak lahko ocenimo dogovor v celoti. To pa je pozitivno, predvsem zaradi poenotenja in ne na koncu želje po načrtnem reševanju štipendijskih problemov. V luči te ocene in tega razmi-šljanja pa lahko pomirimo grenak občutek marsikaterega študenta ali mladinca na zboru, ta je bil v celoti trpek. Podpis družbenega dogovora je vrh (ne pa še zaključek) razprave o problemih štipendiranja. Gledati moram predvsem na vsebino, ne pa na čustvene ocene, ki so bile pri mnogih izredno pomembne. Tu mislim predvsem na občutek izi-granosti, politične zlorabe in spletk, pridobivanja političnih pozicij štu-dentske organizacije (nekaj tudi mladinske), ki jo je na zboru lahko dobil nekoliko bolj neinformiran študent oziroma mladinec. Forumi se spreminjajo (čeprav ostajajo) vsebina in zavest pa v ljudeh ostaja. V akciji okrog vprašanj stipendirania pa gre za zavest, da smo začeli in da poskušamo rešiti probleme štipendi-ranja, predvsem pa gre za razpravo o (socialnem) položaju vsakega mla-dega v naši družbi ter za njegove možnosti za uveljavitev svojih spo-sobnosti. To so stvari, ki formirajo kritični odnos do družbenih vpra-šanj in razvijajo pripravljenost vplivanja nanje. CF FAKULTETAZNNK-RJW05LOVJE tN TLHMOUDGrUO Volili so delegate v Skupščino obči-ne Ljubljana-center in Skupščino občine Ljubljana-Vič Rudnik. To pa zato, ker je fakulteta prostorsko razsejana in piipada oddelek za montanistiko obcini Center; mate-matično-fizikalni oddelek, ter od-delka za kemijo in tekstilno tehno-logijo pa pripadajo občini Vič-Rudnik. Zato so bile volitve ločene, 1. Za skupščino občine Ljubljana-Vič-Rudnik so študentje volili 49 %, saj jih je od 1394 voblo 683 ali 49 %. Volitev ne bo potrebno ponavljati, ker je bila lista kandida-tov odprta. Delavci fakultete pa so volili 92 %, saj jih je od 309 volilo 284. V delegacijo so bili izvoljeni: Golič Ljubo, Pahor Jože, Kremžar Janez, Kregar Mitja, Vizovišek Ivan, Kmet Andrej; študentje Čož Heda, Stevanovič Boris in Smodiš Boris. 2. Za skupščino občine Ljubljana— center pa so študentje volili 70 %, saj jih je od 267 glasovalo 185. De-lavci fakultete so volili 93 %, od 71 vpisanih v volilni imenik jih je volilo 66. V delegacijo so bili izvoljeni: Ocepek Drago, Gontarev Vasilij, Koren Simona, Pirc Simon, Smolej Anton, Kolenko Tomaž; študentje Bakočevič Radislav, Kotnik Ivan ui MedveŠek Silva. skofnosti studenjtov vmaribor.u). Razgibani družbeno politični dejavnosti študentje v zadnjem času dajemo svoj delež. Tudi na zadnji seji republiške konference Skup-nosti študentov v Mariboru smo to počeli. Kot po navadi, nekateri bolj drugi manj. Pa ne zato, ker se nam ne ljubi. Taka je bila pač seja. Na njej se nismo šli neko naj revolu-cionarnost, ta nam niti namen ni bila. Kljub temu smo storili veliko. V nekajurni razptavi smo na repu-bliškem nivoju verificirali vsa tista polletna prizadevanja v Skupnosti študentov, ki so bistvenega pomena uveljavljanje pomena študija in študenta v družlbi. Konferenca se je pogovarjala o iešitvah, ki jilh želimo študentje uveljaviti na področju organizira-nosti mladih, nia področju štipendi-ranja ter nekatterih drugih. Ocenili smo še delo komference med dvema sejama, ocenilii smo volitve med študenti, in me nazadnie, izvolili smo, bolje reičeno, določili nov sekretariat ter niovega ,,študentskega vodjo" študenttov Slovenije. Da ne bo skrivnosti do konca, za tiste bolj radovedne: Boriisa Muževiča. Ob vprašanju skupne organizira-nosti mladih se je vsilil vtis, da smo v Ljubljani glede dogovarjanja z mladinsko orgamizacijo, še posebno z mestno in republiško konference, storili nekaj počasneje dojemajo. Ob pripravalh na sam kongres mladih, ki naj bi bil, po zadnjih dogovorih, v kiaterih študentje po krivdi ,,tovarišew" iz mladine nismo sodelovali in o datumu nismo so-odločali, v zač celo zadevo in še posebej udeležbco študentov ocenili kot ugodno. Tiudi s samo enim stavkom lahko obrazložimo volilne rezultate. Študemtje smo volili tako kot je naš dejainski vpliv v samo-upravnih organih,, da ne rečem: tako kot se nam dovolli samoupravljati. In še mnogo bolje! Se bolj konkretno. Tako, kot nam je omogočeno delati, to je žtudirati, dlelovni proces obli-kovati in samoutpravljati, tako smo tudi volili. 1N ŠE MNOGO BOLJE! Štipendiranje Je eno od najvital-nejSih in za študienta, gospodarstvo ter širšo družbco najobčutljivejših področij, tako da konferenca ni mogla mimo zaidnjega družbenega dogovora o štip«endiranju. Konsta-tirali smo, da je: v ,,sedanjem tre-nutku" tak dogowor treba podpisati s pripombami, ki so bile sprejete na ponedeljkovem zboru v Študent-skem naselju v Ljubljani. Konferenca se je s sklepi zbora v celoti strinjala. Na konferenci smo se še pogovar-iali o delu med tiretjo in četrto sejo. Poročilo o delu je pač poročilo o delu. Forum pa kot forum. Spre-jema poročila. Pai še nov sekretariat smo dobili. Elitma zasedba: Muže-vič, Kšela, Žunifi, Zagožen, Pišek, Usai. Srečno! Torej, slikali simo našo dosedanjo pot in jo projiciirali v bližnjo bo-dočnost. Brez pirevelike revolucio-narnosti, kot se za tak nivo spodobi. To, da so sedaj naia staliJSča v druž-benem pomenu bolj relevantna, da so naše odločitve bolj pomembne in naše delo odgovcornejše, je pa tudi tes, saj je to repuibliška konferenca. Uspešen delovni idan, lci je bil za-ključen s prima belim vinom, po-horskim zrezkom in luštno natalca-rico. Po vsem pa: urno nazaj v bazo, drugače... b. Ž. UVdDNIK Včasih se kar malo zgrozim, ko vidim, kako se dandanes Ijudje, predvsem tisti mlajši, vse bolj predajajo avanturizmu. Življenje pa je zelo resna stvar in ker je ravno pomlad, pa se nam zdi, kot da bi se vse pričelo znova, izrabljam priliko za drobceno opozorilo; dajmo, premislimo vse še enkrat. Najpomembnejši trenutek v mojem življenju je bil brez dvoma trenutek, ko je moj oče v Ijubezenskem zanosu oplodil mojo mamo. To je sploh trenutek ključne važnosti za vsako bitje. In zato sem mnenfa, da se skrivnost življenja skriva prav tu in da se moramo tej stvari posvetiti s posebno pozornostjo. Menda zadeva poteka nekako takole: Ženske spolne celice ali jajčeca višjih sesalcev nastajajo v jajčni-kih, parnem organu v trebušni votlini. Ob jajčnikih sta lijaka, ki vodita v jajcevoda. Jajcevoda vodita v matemico, v kateri se razvija mlado bitje. Moške spoine celice nastajajo v modih, ki leže sprva v trebušni votlini. Pri večini sesalcev pa se moda ob rojstvu ali tik po rojstvu premaknejo v vrečasto tvorbo ali mošnjo. Če se to ne zgodi, potem se semenčice ne razvijajo, kerje v trebušni votlini pretoplo. Za njihov razvoj je potrebna nekoliko nižja temperatura,pač taka, kot je v mošnji. Semenčice gredo iz mod skozi penis. Če pridejo semenčice v žensko nožnico, potujejo s hitrostjo 1 do 3 mm na minuto skozi maternico v jajcevoda. Pri opičji samici in pri ženski se vsake štiri tedne šprosti po eno jajčece iz ovarija. Če se v jajce-vodu sreča jajčece z živo semenčico, pride do oploditve. Pravzaprav je vse skupaf prav enostavna stvar. Vendar moramo navesti še en podatek, ki pa je za naše razmišljanje najvažnejši. Stvar je namreč v tem, da zdrav moški pri enkratnem občevanju izbrizga od 3 do 5 cmm semena, v katerem plava 200 do 600 milijonov semenčic. To pa je brez dvoma stvar, nad katero se velja zamisliti. Torej, jaz se rodim kot jaz iz združitve nekega povsem določe-nega semenčeca z jajčecem (ki je tako ali tako razen v redkih primerih samo eno). Če bi pa kakšnemu drugemu semenčecu uspelo združiti se z jajčecem, bi tisto jaz — semenčece umrlo v mamini vagini, mene ne bi bilo nikoli, iz vse stvari pa bi se rodil kakšen moj brat. To pa sploh ne bi bilo nič čudnega, saj so sprva, takrat ko so bili še v modih, prav vsi spermiji imeli popolnoma enake možnosti, in sicer je bila ta možnost, če vzamemo kar srednjo vrednost, približno 1 : 450.000,000. In vsem nam, ki smo zdaj trenutno na svetu, pa tudi tistim, ki so bili na svetu kdaj prej, se je posrečila prav ta edina možnost. Res, ni je loterije, kjer bi bila možnost zadetka manjša, dobitek pa večji. Saj je to, da živimo, vendar največja sreča, ki nas lahko doleti. Vse ostale sreče lahko žive le preko nje. Tudi če bi zadeli vse avtomobile na nagradnem tekmovanju piva Pils, to ne bi bilo prav nič v primeru z dobitkom loterije, ki se je odigrala v jajcevodu naših mater. Zdaj vam pa povem še več, kajti vse to res še ni nič. Torej, upoštevati moramo tudi dejstvo, da je za naše življenje enako važno kakor naše lastno rofstvo tudi rojstvo našega očeta na eni in matere na drugi strani. 2e z očetovim oziroma materinim rojstvom smo zadeli, če dovolite, da se spet simbolično izrazim, tisti edini dobi-tek, preko katerega smo mi kot individui sploh možni. In tako smo, če smo le malo dosledni, vso stvar prisiljeni potegniti na vso verigo naših prednikov. In ta veriga se nadaljuje kar nekam v neskončnost. Vsem bi se zdelo malo čudno in sumljivo, če bi nekdo le dvakrat zaporedoma zadel glavni dobitek na Roto-loto, redki pa so oni, ki sploh pomislijo, da smo mi zadeli že neštetokrat zaporedoma, še preden smo se sploh rodili. In tako lahko na koncu le ugotovimo, da je naša sreča že kar peklenska. Meni se kar zvrti v glavi, če razmišljam te stvari. In zato sem jako presenečen, da si nekateri privoščijo zapraviti življenje, ki so ga dobili po takem naključju, za kakšno bedasto avanturo. Najprej se rode, potem so paglavci, razbijejo dve-tri šipe, potem hodijo v šolo, tu pa tam malo ponagajajo učiteljicam, %potem še vedno hodijo v razne šole, se dvakrat-trikrat zaljubijo, potem diplomirajo, postanejo inženirji ali pa mogoče profesorji, se poro-,če, spravijo na svet še dva nova majčkena inženirčka ali pa mogoče profesorčka, potem živijo mirno družinsko življenje ter redno hodijo na delo, dokler se končno ne postarajo, posedajo z vnučki po parkih in opazujejo golobe in potem, čisto na koncu, pa umrejo. In tako rod za rodom. Lepo vas prosim, tako vendar ne gre. Živlfenje je resna stvar in zato ga ne smemo tako otročje zapraviti. Rešitev pa je povsem enostavna: nekegadne se odločiš in postaneš DESPERADOS. To pa sploh ni težko. Treba se je le prepustiti svetu, ki ga danes v običafnem govoru tako napačno 7K RENJEN POGLEDR4 ŽIVUENJE imenujemo ,,avanturizem", to sepravi, potrebno se je potruditi, da doživiš v tem edinem življenju vse stvari, ki se doživeti morejo. Potem, ko si se enkrat odločil, si se odločil za takšno trajanje vsakega trenutka življenja, da fe že vsak ta trenutek eno celo zani-mivo življenje. Potem si lahko zelo zabaven človek in šele tako so ti ženske (pa naj jih bo tisoč ali ena sama) zares zanimive in si ti zanimiv njim, ne zaradi genitalij, s katerimi je opremljen tudi vsa-kršen zapravljivec življenja, ki se dejansko kavsa s plačanimi in neplačmimi kurbicami (te so produkt takšnega iracionalnega ,,neavanturizma"), ampak se to dogaja tako, da nobeden ni za-sužnjen v zapravljanje življenja. Spolnost je del krasnega igrajčkanja s celim svetom in Ijubiš se sam skozi žensko (e) in ona se Ijubi skozi tebe. Po tvoji odločitvi te more odpeljati popotovanje v pragozdo-ve Mata Grossa, da se tam veseliš z živalmi in piješ mate z nagimi Indijanci in Indijankami. A lahko greš skozi mnoge lokale in bare in pajzle, kjer se Ijudje omamljajo in se omamljaš z njimi, pagrešna doke, čakat da čas spolzi mimo, pa potuješ skozi čutne pokrajine, ki so rodile blues, in pljuješ v blatni Mississippi. Lahko je pa še na množico načinov drugače in je sploh vse, a TI ostajaš v vsem tem TI! Menda bo že čas, da končam, ampak še enkrat vam polagam na srce: glejte na življenje realno, življenje je velik dar in ne smemo ga porabiti za eno samo bedasto avanturo. Bfož OGOREVC Darko ŠTRAJN URKDNI REZULTATI VOLITEV Veliki trenutek v razvoju naših družbenih odnosov je bil v četrtek, 28. marca 1974. Takrat so bile , namreč volitve delegacij v zbore delovnih skupnosti skupsčin občin. Po novi ustavi so tokrat dobili pravico voliti člane delegacij tudi študentje. Ceprav študentje še nismo postali delavci, smo dobili pravico voliti člane delegacij prav tako kakor delavci na univerzi. Dele-gacijo delovne skupnosti sestavlja (po ustavi) tretjina študentov, in ravno te smo 28. marca volili. Če upoštevamo, da so volitve potekale v tej obliki med študenti prvič, pa tudi upoštevamo realne možnosti (in zmožnosti) študentske organi-zacije za organiziranje tako velike akcije, so volitve uspele. Volitve univerzitetnega osebja za svoj del delegacije so razumljivo znatno bolj uspele. Sindikat, ki je organiziral volitve, se je na začetku vedel dokaj nebogljeno, toda rezultati so bili uspešni. Studentje se še vedno ne zavedamo dovolj, kaj nam prinaša nova ustava in delegatski sistem, zato je bilo zanimanje za volitve mlačno, udeležba pa bi bila lahko (bi morala biti) ugodnejša. Poglejmo rezultate volitev, to poimensko, da bodo lahko vsi študentje in univerzi-tetni delavci videli, kako in koga so izvolili. PRAVNA FAKULTETA - 1366 študentov, vpisanih v volilni imenik, jih je volilo 646 ali 47 %. Lista je bila odprta, tako da volitev ni potrebno ponoviti. Od 59 profe-sorjev oziroma fakultetnih usluž-bencev pa jih je volilo 55 ali 93 %. Delegacijo sestavljajo: Alič Majda, Cigoj Stojan, Končar Polonca, Pavcnik Marjan, Rovan Jože, Urba-nija Marko, Vodopivec Katja, Zupančič Karel; ter študentje Jerman Janez, Rojec Marjetka, Ravnik Bogdana in Petrovič Igor. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA -v celoti je od 956 študentov volilo 691 študentov ali 72 %. Pri fakul-tetnih delavcih je bil procent še višji, kar 95 %, kajti od 380 jih je volilo 360. Tudi če pogledamo po posa-meznih oddelkih, je udeležba štu-dentov ugodna! Na biološkem oddelku so volili 79 % (157 od 200), na gozdarsko-lesarskem oddelku 71 % (181 do 254), na oddelku za živilsko tehnolovijo 73 % (121 od 167), agronomskem oddelku 72% (92 od 128), na veterinarskem oddelku 68% /140 od 207). Delegacijo sestavljajo: Adamič Jelisava, Bidovec Andrej, Brglez Ivanka, Dobre Andrej, Horvat-Ma-rolt Sonja, Hrček Lojze, Kušej Majda, Maček Jože, Šikovec Ven-česlava, Vatovec Srečko; študentje Bizjak Rahela, Boštjančič Lučka, Lipužič Milena, Skok Dušan. FAKULTETA ZA ELEKTRO-TEHNIKO - študentje so volili 60 %, saj je od 841 študentov volilo 508. Kot po pravilu so se fakultetni uslužbenci odrezali znatno bolje, saj so volili 90 % (od 171 jih je volilo 156). Delegacijo sestavljajo: Cuk Leopold, Keršič Nikolaj, Medič Igor, Plaper Marjan Žunko Peter, Boltin Alenka, Cebulj Albert, Jančar Rozalija; študentje Barle Jože, Guid Boris, Rožič Slavko, Stoikova Tatjana. EKONOMSKA FAKULTETA -študentje so volili samo 32 % (od 1888 samo 702), toda volitevne bo potrebno ponavljati, ker je bila lista odprta. Delavci fakultete pa so volili 95 % (76 od 80). Udeležba na vo-litvah pri študentih je manjša tudi zato, ker so volitve izvedli že 27. marca. Delegacijo sestavljajo: Černe France, Bukovec Janez, Arh France, Malovrh Vincenc, Lavrač Ivo, Kon-čina Stanislav, Grčar Milena, Dirjec Božena; študentje Raubar Vojka, Cibic Damir, Koritnik Milan, Stanič Cveto. FAKULTETA ZA ARHITEK-TURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO - študentske volitve so morali ponoviti, ker prvič (28. marca) niso uspele. Od 972 študen-tov jih je volilo 893 ali 92 %. De-lavci fakultete so volili slabše, ,,samo"91 % (151 od 166). Delegacijo sestavljajo: Kifnar Janez, Kisin Nedeljko, Klemenčič Jožica, Korošec Marija, Moškon Dušan, Rakar Albin, Rihtar Franc, Šolinc Hinko, Vitek Marinka, Vodo-pivec Florijan; študentie Bevc Moj-ca, Majer Milena, Pediček Marko, Prelovšek Andrej, Vičar Alma. FILOZOFSKA FAKULTETA -študentje so na odprti listi volili 41 %, kajti od 2969 jih je volilo 1212. Delavci fakultete so volili 84 % (219 od 250). Delegacijo sestavljajo: Bregant Tatjana, Gestrin Ferdo, Koren Evald, Orešnik Janez, Rijavec An-drei, Simoniti Primož, Voje Ignacij, Zadravec France, Zor Janez, Žgur Adela; študentje Pal Peter, Radan Ida, Slana Brišak Žarka, Torkar Sil-va, Torok Dragica. MEDICINSKA FAKULTETA -od 879 študentov jih je volilo 570 ali 65 %, delavci fakultete pa so voli-li 90 % (od 500 jih je volilo 449). Delegacijo sestavljajo: Dekleva Alenka, Bergant Dolar Jelka, Stucin Marija, Kranjec Zdenka, Drinovec Jože, Aleš Vladimir, Vidmar Vinko, Komarič Ljubica, Juteršek Albert, Godec Ciril; študentje Arnež Zoran, Dolšek Franek, Modic Mojca, Rav-nik Dean, Rak Leon. STROJNA FAKULTETA -študenje so volili 52 % (522 od 1002), fakultetni delavci 93 % (169 odl81). Delegacijo sestavljajo: Bida Olga, Cvetaš Franc, Fajdiga Matija, Kuhelj Anton ml., Pavletič Radislav, Seljak Zoran, Založnik Alojz; študentje Cepon Nevenka, Grilc Nevenka, Kuščer Branko, Stovič Vlado. FAKULTETA ZA SOCIOLOGI-JO, POLITIČNE VEDE IN NOVI-NARSTVO - Studentje so volili 74 %, kajti od 558 volUnih upravi-čencev jih je volilo 410. Fakultetni delavci so voUli 94 % (74 od 79). Delegati so postali: Bebler An-ton, Bivar Frana., Fercni Kristina, Jogan Matilda, Jerman Vera, Zajc Drago; študentje Gomilšek Anton, Zlobec Jasna, Novak Majda. <» PEDAGOŠKA AKADEMIJA - študentje so volili 85 % /543 od 643), delavci 95 % (76 od 80). Delegacijo sestavljaio: Razdevšek Cveta, Vojvoda Metod, Božič Bran-ko, Golič Franc, Blatnik Vekoslav, Ramšak Peter: študentje Volc Ma-rija, Snoj Tone, Arsenjuk David. AGRFTV - od 46 študentov jih je volilo 43 ali 94 %, delavci pa so 38 voUlo. V delegacijo so bili izvoljeni: Gale Jože, Schmidt Milena, Vovk Štih Melita, Zupančič Mirko, Kaste-lic Olga Marjetka, Juvančič Cveta; študentje Kaležič Milena, Kodrič Zdenko, Mlakar Andrej. VISJA UPRAVNA ŠOLA -študentje so volili 76 % (206 od 271), delavci 100% (vseh 21 jih je volilo). V delegacijo so bili izvoljeni: Abrahamsberg Nikolaj, Brejc Miha, Keš Anton, Kladnik Neda; Študenta Sotošek Brane in Ziherl Milena. VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO - študentje so volili 87% (od 182 jih je volilo 147), delavci 96 % (od 48 jih je volilo 46). Delegacijo pa sestavljajo: Davi-dovič Klavdija, Elsner Branko, Pe-trovič Krešo, Pirc Miran, Verbič Tatjana; študentje Kunčič Janez, VlSJA ŠOLA ZA ZDRAVSTVE- NE DELAVCE - od 430 študentov vpisanih v volilni seznam, jih je voli-lo 362 ali 87 %. Delavci pa so volili 100 %, kajti vseh 37 jih je volilo. Izvolili so delegacijo: Čaks Ana, Nardin Ana, Pečenko Erna, Sekav-nik Tita, tei študentki Bajič Ružica in Horvat Eva. VIŠJA SOLA ZA SOCIALNE DELAVCE - tu pa se je dogodiio nekaj zelo zanimivega, kaiti delovni kolektiv je premajhen, da bi volil delegacijo, in tako so vsi postali člani delegacije - torej vseh 17. Zato je študentski del delegacije znatno večji, kakor bi drugače bu. Izvoljeni študentje v delegacijo: Magajna Andrej, Rankel Janez, Puhar Vid, Valant Vladimir, Osraj-nik Alojz, Mali Maksimilijana, Bu-kovec Avgust, Jug Vasja, Mešič Neda. ueiegacijo je vomo i ib Studen-tov od 223, kar pomeni 79 %. Torej, delegacije so izvoljene, in s tem je končan pomemben del dele-gatskega postopka. Sedaj pa je na delegatih, da bodo uveljavljali inte-rese volilcev oziroma okolij, ki so jih izvolile. Pričakujemo pa vso resnost in zavzetost, kakor se za izvoljene predstavnike prav gotovo spodobi. Ceprav smo že večkrat ugotovili, da so bili predvsem študentski delegati izvoljeni ponekod zelo naključno, ker se še organizatoiji niso natančno zavedali, kaj, kako in zakaj priprav-ljajo volitve. Še vedno ni pravega zanimanja oziroma razumevanja vsebine, ki jo prinaša nova ustava. Nekaj je morda nezadovoljstva, ker ni bil v ustavi tako definiran status študenta (kot delavca), kakor smo si želeli, več pa je verjetno zasičenosti zaradi živahne politične aktivnosti v zadnjem letu, predvsem pa mislim, da gre pri mlačnosti študentov za politično neosveščenost. Študentje smo volili zelo podobno, kakor smo kritični, aktivni in kot sodelujemo v študijskem procesu. Zivljenje je celota, tako da ne moremo priča-kovati, da bi bili na področju štu-dentske politike aktivni, na študijskem pa nesamostojni in nezainteresirani. Nepolitizacija študentov ima izvir v študijskem procesu, tako da lahko mesto za akcijo iščemo predvsem na področ-ju t.i. reforme univerze. Sele kriti-čen in razgledan študent se bo tudi boril za svoje oziroma skupne inte-rese. Sele zavedanje le-teh pa pomeni resnično politizacijo in je predpogoj za legitimnost študentske organizacije. V nasprotnem primeru pa bomo ostali na nivoju politi-kantstva in odtujenosti političnih forumov. cp (4TUDENT3KK) NEPOLITIKK Nepolitika ne pomeni isto kot antipolitika, kajti slednja fe le drugi pol istega - toref politike. Antipolitika se namreč formira, deluje, ima enake navade, jezik... kotpolitika, se iz n/e konstituira in od nje - ter zanjo živi. Toref, antipolitika /e kritika (politike) s položaja, v katerem je, ker deluje enako kakor tisto, kar kritizira (politike). Naj konkretiziram! Uradna študentska organizacija obstaja zato, ker mora v poli-tično formiranem svetu, kakršen je naš. To pomeni, da uradna študentska organizacija obstaja kot reprezentativen organ (forum), ne glede na to, če predstavlja študente ali ne. To pa postavlja kritiko, ki jo ta organizacija usmerja navzven (na druge forume in vsebine), v popolnoma drugačno luč. Kajti v svojem delovanju pri-staja na (dogovorjeni) ritual, vsebino, jezik, izraz... politike, zaradi katere lahko in mora obstajati. Zavedamo se, da vseh Ijudi ne moremo organizirati in da zato potrebujemo posredniški sistem. Da pa ta s svojim ritualnim delom, s svojo sakralnostjo objektivno onemogoča človeški (Ijudski) mgažma, pa je napaka, čeprav je to popolnoma normalno stanje stvari v odtujitvi. Tudi s tem v mislih moramo ocenjevati neanga-žiranost Ijudi (študentov), saj jim ta svet političnega ni pristopen. Dandanes pa je tako že vse politika! Reakcija na nenehno sestan-karjenje, neneh.no blazno zaposlenost (pozabljanje na vsebino, predvsem pa razčlovečenje), gore dokumentov, resolucij, tez, seminarjev, kongresov, ,,pametnih" govorov je nesodelovanje in apatičnost. To pa se dogaja na žalost ne glede na to, če se obrav-navajo človeško pomembna vprašanja. Ob tem pa lahko obstajajo in brez posebnega odmeva delujejo razni kritiki, teoretiki, politiki in novinarji, katerim pa je skupno, da se v svoji (meščanski) kritiki ne dotaknejo bistva tega sistema. Zato so v svojem obstajanju obrobni, toda v miru ribarijo v kahtem. Študentje (mladi) smo neučakani in v svoji ,,naivnosti" priča-kujemo, da se da ta svet v Vsef svoji celovitosti spremeniti. Svet komunizma ni le vizija (ki se po prepričanju mnogih ne bo nikoli uresničila, ker nasprotuje človekovi prirojeni naravi), ampak je stvar akcije vsakega posameznika. Iz tega položaja moramo izhajati, iz konkretnih možnosti, ki pa niso rezultat pristajanja na politične okvire, ampak rezultat konkretne zavesti posameznika. V boju za celovito spremembo sveta pa ne pristajamo in kriti-ziramo nenačelnosti, počasno spreminjanje, taktiziranje, iskanje podpor, kajti to so metode tega političnega sveta. Z fanti) poli-tičnim delovanjem v resnici ta politični svet - odtujitve, privati-zacije, monopolov - podpiraš. Torej dosegaš ravno nasprotni rezultat. Dobro obveščeni kritiki, spremljevalci in sopotniki študentske politike ugotavljajo, da študentje v določenih obdobfih nimajo te vloge, te pubude, kakršno naj bi imeli. Torej predvsem kot vestni in delovni študentje, ki ,,kritično" ocenjujejo dogajanja okrog sebe, to pa je izključno na univerzi. Da pa se ti s svojo študentsko kritiko nebuiozno dvigajo nad univerzo in preveč kritizirajo dogajanja v dntžbi, da nerazumevajoče (nerealno) reagirajo nanje, a pozabljajo na svoj delokrog - univerzo. To je le delno in v redkih primerih res, kajti študentska politika kot del sveta politike seveda obstaja. Te ugotovitve pa poleg tega, da pozabljajo na aktiven odnos in položaj univerze, kot le dela družbe, prihajajo iz ust Ijudi, ki pristajajo na politično ritualnost. Zavedati se moramo, da prihajajo študentske akcije v konkretnih situacijah in kot rezultat možnosti posameznika, ki jih ima ta v političnem svetu (na univerzi, v poli-tični hierarhiji, v študijskem procesu... ). Ni stvar posebno kultur- niških ali literamo talentiranih generacif, če se mladi v določenem obdobju izredno zanimajo za te probleme, ampak je to rezultat realnih pogojev posameznika ali skupine v političnem svetu. Kritike univerze, reforme, ki se obravnavajo in izvajajo, so le parcialne v sedanfem sistemu. Zato pa lahko rečemo, da je neso-delovanje pri študijskih reformah, formiranju novih organizacijskih oblik le protest proti političnemu svetu. Reforme so le perfekcio-nalizacije tega sveta, ne pa nfegova negacija, kot si mislijo pogosto tisti, ki to počenjajo. Kot take moramo seveda razumeti ,,kon-kretne" in ,,zdravomzumske" reforme, odločitve in angažiranost, ki jih pogosto v svoji vnemi po koristnosti počenjajo študentje po fakultetah. Nepolitična reforma univerze je povezana z vprašanjem osvobofenega dela vseh, ki so v delovnem procesu na univerzi (tudi študentov). Kako se to delo v določenih obdobjih formulira in vrednoti, ima bistvene posledice na položaj vsakega posameznika na univerzi oziroma v družbi. Če je to podvrženo tehnokratskim ocenam in težnjam (političnim) je odgovor predvsem neangažira-nost študentov ali pa zavestno ignoriranje problemov, ki so v zvezi z delom. To pa je oddaljevanje od srži reforme univerze, ki pa je tudi negacija političnega sveta. Ko študentje ustanavljamo akcijske odbore, iniciativne sku-pine, delovne grupe... pogosto slišimo pripombe, da to ni tisti pravi način dela, saj imamo vse demokratične poti vplivanja, spre-jemanja odločitev in vodenja. Toda ta pot pomeni pristajanje na politični ritual, logiko, način mišljenja in delovanja. Vsebina naših zahtev pa je nasprotna in spodkopava politični svet. Ker pa se vsi ne zavedajo možnosti, da lahko v popolnoma drugih okvirih de-lujejo (v drugem svetu), pa mnogi s svojo neprisotnostjo in ignorira-njem delovanja v političnem svetu (v organih, uporabljanje poli-tičnih poti) le-tega v resnici kritizirajo. Mnogi sicer nezavestno -toda kljub temu. (Študentska) nepolitika je ignoriranje obstoječih političnih poti in njihovega delovanja z vzpostavljanjem spontanih oblik organi-ziranja. Toda ne kaos, v katerem bi se lahko uveljavljali posebni interesi posameznikov, temveč vseobsegajoča organizirana akcifa vseh v prvinski obliki uveljavljanja človeških interesov vseh. Tu torej ne gre za uveljavljanje novih (enakih, političnih) obtik orga-niziranja, ker to ni v konceptu - bistvu spontanosti. Gre za uvelja-vitev vsakega posameznika, za spremembo družbe v celoti. Ne za uveljavljanje (nekaterim sicer že, saj obstajajo dobri in uspešni politični organi) osebnosti in privatizacijo. Zato je karierizem že v kali obsofen na kritiko in ignoriranje; študentski politični organi so pogosto nemočni in brez vpliva. V svoji nepolitičnosti nimamo kaj izgubiti, kajti aspiracijo do moči ni. V želji za močfo in uprav-Ijanjem nad drugimi in z njimi, pa se konstituira politika. Lep primer političnega delovanja je formiranje nove skupne organiza-cije mladih. V vodstvu študentske in mladinske organizacije, ki imata v obstoječem političnem svetu seveda dokaj vezane roke (v preteklosti smo bili priča raznega poučevanja in ,,demokratičnega" prepričevanja teh vodstev), so pripravili predlog mladinske orga-niziranosti. To pa za tiste, ki v njej nimajo možnosti, ker so nepolitični, pomeni pridobitev etikete nesocialističnosti Kajti etiketiranje, pozabljanje, poenostavljanje so le instrumenti in način delovanja politike. Od Študentov (mladih) pa bi pričakovali več neobremenjenosti, razgledanosti, kritičnosti in manj pokvarjenosti. CeneFILIPlC SEE SEE KIDER i Poskus ne samo estetske določitve s posebnim ozirom na pojem desperada Osamljeni jezdec mora bežati, mora iskati svobodo, za katero ve, da je ne more hajti, konec ježe je konec življenja, krik umirajo-čega zaradi svinca in klic po pomoči, je samo bolečina malega bivanja, kakor je to poezija, ki je vendarle še nekaj več. ,,See, see rider - give me satisfy!" D. Š. See, see, rider - Tribuna 1973, št. 23-24 I Mnogo je teh, od prerijskih sončnih vzhodov zardelih podob zarij, ki nam prepredajo poglede v s čadom zakajenem, zanikrnem, omejenem katerem-koli mestu. To je ŽIVETJE. Zdi se, da je mreža neke diferencirane strukture zamrežila cel svet v mnogih možganskih skorjah, da je svoboda zamejena z vse sorte nasiljem, pri čemer je najubijalnejše tisto, ki je tako nevtralno materiaino, da je že kot vsakdanja voda. Pa ni, da ne bi skozi čad vibrirala nobena muzika, spremljajoča mnogoterost tistih podob, v katerih skrušeni jezdec in njega melanholični konj nista redek slučaj. Ko je leta 1967 Eric Burdon zaorglal tisti motiv jezdeca, je to bil uvod v nenavadno obešenjaštvo (vsaj za zgodovino) po teh katerihkoli mestih, da se je razlegalo drenje prascev in še hujše drenje kontraprascev. III V tem sočasju je bilo vzročno neko klanje malih in rumenih, ki so jih bili imenovali rdeče in so peli svoj jezik in pisali ikonografsko in so tudi imeli smodnik, a tudi otroke so hočeš nočeš žrtvovali. Vedeli so za to že vsi, a razumelo jih je bore malo. Edini, ki so utegnili zabavljati, pa so bili francoski intelektualci. (Kot menda že vedno) IV Mnogi DESPERADOS so napravili križ čez ŽIVETJE in se odklatili iskat ŽIVLJENJE v prostorja skupnosti, hoteč uveljaviti mit v poraznobarvnjeni vsakdanjosti. Jasno seveda ni postalo nič. Očitno je postalo samo, da jih je množica odšla na POT, da se je še enkrat zablestela mikavnost subjektiv-nosti, toda tokrat ne v kakšni miselni formi, pač pa v molčečem antiheroju, ki je prepodil posredništvo besede iz gledališča in glasbi dal besnost glasnosti. V tem kontekstu je otrok postal subjekt užitka in nič več ni anticipirani potencial sposobnosti. Otroku je bilo namenjeno začutiti smeš-nost, da bi njegov smeh in njegove eroticne igrice transformirale celotni kozmos znanja, ki postaja čutni svet. JOK, ki se ga od zunaj ne da zapovedati v smeh, je postal pravica vsakega človeka brez bivališča v svoji vsakosti. Jok je postal nesentimentalni upornik zoper PROGRAM PROGRESA SVETA DO 1. 1984, medtem ko zagnanci pozitivitetneži že instalirajo svoje usrane tele ekrane. Razumevanje joka je spoznalo utopijo in iz nje izgnalo eshatologijo, da je vero v boljši svet zamenjalo občutje mojega sveta. Utopija je deideologizirala pojem desperada in desperadništva, kar pomeni predvsem obrat tega pojma na njegovi poti iz mita o stepnem volku v življenja tistih, ki so zapesnili, zafilozofirali, zafantazirali o POTREBI mojega tistega, da SEM, mislim, čutim itd. Najprej zelo mejni kozmos desperadov, najprej še praznega prazni dedič nadrealizma in kafkijanske more, najprej tavanje v necelostni zavesti skozi simplificirano verzifikacijo, kot je tale neke jane stembridge: Van Cleve isnt on a Standard Oil Filling Station Map because nobody goes to Van Cleve and the reason that nobody goes to Van Cleve is because there's no money there About tovvns like Van Cleve vvhich isnt on a Standard Oil Filling station map just houses and trees and gardens and fields and children and puppies and rivers and great deal of silence 0 mestih kot je Van Cleve ki ga ni na zemljevidu črpalke Standard Oila ****« FOTOSTHIp. Van Cleve ni na zemljevidu črpalke Standard Oila kajti nobeden ne hodi v Van Cleve in razlog da nobeden ne hodi v Van Cleve je da ni denarja tam le hiše in drevesa in vrtovi in polja in otroci in lutke in reke in velik del tišine je postalo realizem svobode, ki je danes ,,zame" ob tankih in računalih in norcih, zapovedujočih v območju njihove moči. Deklarirala se je pravica vsakega človeka, da nima POLICAJA v sebi, pravica, ki je prva odločna stopinja na poti odpravljanja poklicev, kajti izginulost notranjega policaja, bo odpravila poklic zunanjega policaja, ki ga še ne utruja zamahovanie s pendrekom in spravljanje desperadov v sodna svetišča, kjer jim kot Jonnu Sinclairu prisojajo dekade, ker so člani gibanja za dihanje zraka. John Sinclair ne more biti podoben Dreyfusu. VI Morda je to v zgodovini prvič, ko je socialni nagon dosegel enotnost z intelektualizmom, ko je pesniška slast vstopila v filozofijo, da je filozofija zaslutila, kje izvira racionalnost. Francoski intelektualci pa kajpada še kar zabavljajo. Tako so iz Jezika napravili strukturo, in stvar se komplicira. Sklicevanje na Razum je bilo predhodno padcu Bastille, pa je sklicevanje na Jezik predhodno Govoru? VII Toda, ko se človek imenuje Adolf Hitler, mora paziti na lase in brke. Raztresenost ni več opravičilo, niti v mitologiji niti v politiki. Bivši pleskar je tu napravil eno od svojih najresnejših napak. Imitirajoč Charlota je začel eksistencialno ukano, katere le-ta ni pozabil. Andre Bazin: Kaj je film: citat iz dela zbirke esejev pod naslovom Ontologija in jezik. VIII Morda bo pomislil bralec, ki je že slišal See, see riderja, pa četudi ga je SLlSAL, da je tu eno samo pridomišljanje k temu Burdonovemu komadu, a naj se vpraša, zakaj je sploh mogoče ob tem pridomišljati to, kar je tu pridomišljeno. See, see Rider je namreč zvenenje prostora, po katerem se klatijo desperados, ki bežijo, misleč, da iščejo, in ki iščejo, misleč, da bežijo. Tisti prerijski sončni zahodi, ki sevajo s tisočev platen, so bili mitologija, ki je razbremenjena revolverja zaplodila v otroških glavicah misel na odvecnost pretepov v tem travnatem svetu. Stroheimov Pohlep (The Greed) je vedno razumljivejši tudi v tistem, kar je izrekla sinteza barvnega cinemascopa z Rimbaudovimi verzi v Godardovem Norem Pierotu (Pierot le fout), ko se kamera obrne od do niča eksplodiranega človeka na osončeno modrino morja: (off glas pravi) Ali je najdena? Kaj? Večnost! Ne, to je sonce z morjem. IX Kaj pa je upor, proti čemu je upor, s čim je upor, kako je upor, zakaj je upor, kaj hoče upor, zaradi česa je upor, kdaj je upor, kje je upor, kdo je upoi, kako ni boga? Goti, goii in zaija napoveduje viočino jutrišnjega dne, o, začenjam se razumevati, postajam jaz sam in se pogovarjam z BESEDAMI, ljubim besede in pred očmi mi raste podoba nešizofrenične Ijubezni, vsak trenutek življenja je neobremenjeno pričenjanje. To ni več volja, to je to, da SI, pa ceprav klatež, čeprav desperado, značilen sam za samega sebe, prepoznavajoč se v mladosti vse splošnejše zavesti, ki je ,,moja" kultura, utapljajoča vso zgodovino giljotiniranj, zapiranj, splošne vojaške obveznosti in nošenja kravat. Prevlada falusnega mita je ostala politiki in športu, nova ,,moja" kultura je razkrinkala ideologijo funkcionalnosti genitalij, odstrla je pogled na prisotnost Ojdipovega kompleksa, struktura materializma in materialističnega kleia se seseda v svoji lastni eksaltiranosti, kajti DELO je z vsakim dnem odpravljano s POCETJEM. Tako se pritihotaplja duh neke sensibilistične revolucije, ki prihaja iz sanj, tem edinim zatočiščem svobode, ki je razstrlo svoja prostranstva klatenju in so sanje prešle k razblinjanju 2IVETJA in se združile s čutno resnico. Pa to ni obvezujoča politika, to ni administrativna organizacija, tu je tehnika postala za igro. Ideologija in estetika IDEALOV se je umaknila MOLKU komunikacije in fluidu lahne erotike, antimilitarizem se je osvestil kot nemoč, ki je nepremagljiva z MOČJO. Morda je začelo rasti domovanje. Desperados pa so še vedno desperados. Gibljejo se pod svojimi sonci in nikomur nič nočejo. Neki novi način spreminjanja je to, ki je tako, da ni v nekakšni najstveni sferi, ampak je tako, da nekaj je, s tem ko ,,jaz" sem. Nič več psihologije, kajti zavest ne bo več poizkusni kunec. Morda je to vse v indijanskem rezervatu, morda vse to skupaj nima nobene bodočnosti, ima pa sedanjost in vso preteklost. Vesolje je že preparirano, kajti pojasnjuje se, da na zvezdah ni nič bolje, in tako se uveljavlja geocentrični antisistem. Svetloba je presvetlila notranjost, da ni več lojalnosti do avtoritete, ker je ignoriranje njene glasne žlobudrave samozvanosti. Naj si avtoriteta podreja naravo, naj si prisvoji luno in Mars in Neptun, naj se prenažre, naj se kopa v materinskem mleku, naj izumi milijone designov, naj se utopi v reformah, njene vojne niso ,,moie", njeni zapori me nikoli dovolj ne zaprejo, ker se ne grem njenega DELA, ker se mi jebe njen zakon imetja in drobni velekriminal terorja nad otroki. Nisem po sebi zlohoten, kajti mnog sem. Desperado je le na poti, ne išče zlata ne srebra, kot so to poceli prvotni desperados, kajti vsako iskanje je utemeljeno v že najdenem: samobitnosti klateštva. XI Svet spektakla, ki je svet sladkobnega fašizma, v katerem si pohlevneži rezervirajo delovni čas za svoje ostudne pritlikave sadizme, vzpostavlja vso nemogoco trgovino povnanjenega humanizma. Zelo se blešči ta socialni morfij in si pesni glorijo v musicalih in se bohoti v svetovnih rekordih. Nogometni stadioni so prostori masovnih maš kultu Novega Reda, da se podganarski diktatorji južne Amerike in še kje pojavljajo na živobarvnih tribunah, kot svečeniki Sancte historie, pozdravljajoč S VOJE ljudstvo, ki si tuli glorijo kretenstva in maha z nacionalističnimi zastavami in je pijano nekakšne perverzne sreče. THINGS GO BETTER WITH COCA-COLA. XII Potem pa so še prostranstva, v katera vodijo široke avtoceste, in tam si pijan zraka in norega občutja sožitja z živalmi. V vroči soparici migotajo podobe tistih zakajenih zanikrnih katerihkoli mest in nenadoma se ti zazdi, da razumeš in govoriš vse jezike v njihovi poetični enotnosti, kajti nevažno postane, kako so stvari OZNACENE. Znoj, ki ga hlapi spolna želja, ti širi vpogled v resničnost, ali če hočete, dejanskost čutne umnosti, ki jo širiš s svojim obstojem, ki ima svoj razlog v spontanem spoznanju, ki ti omogoči prvotni pobeg, in bežeč se znajdeš pri stvareh in pri sebi. Tako je čutna kultura in optimistično razočaranje. XIII Zakaj John Sinclaii ne more biti Dreyfus? A zato, ker mu spremenjena meščanska pravica ne daje več dostojanstva, katerega bi mogel zastopati kakšen proslavljeni, pa cetudi francoski intelektualec? V imenu Johna Sinclaira se ne dviga obtožba zoper svet spektakla, v njegovem imenu in v imenu kakšnega propadlega vvhethermana in kakšnega Hoffmana se dviga svet drugačnih stvari. Kakofonija se demokratizira iz kakofobije in dvorane za elitno godbo violin in viol se odpirajo pod nebo v koncert za pred kratkim narojene obešenjake, ki si individualizirajo svojo kulturo. Židovsko-krščanska tradicija postaja le dolgočasna prepadom okrvavljene minulosti. barva mavrice nad XIV Mnogo je mogoče misliti in svet se odpira kljub agresivnosti pozitivnega programa progresa sveta do 1. 1984. To mišljenje ni delo, to je zabava. Kmalu se ne bomo več učili. Darko Štrajn Cv%CK\ $0 laitgU V TRrtVj^ KO SF 3^ HObU... CUfdb p^vo ^uW*mas V redu, Bob; kar zbiraj svoje milijončke, ampak za vraga, poberi se že enkrat za vedno iz glasbenega biznisa. Saj boš, kajne? Že kar utrujen sem od vseh teh ,4>YLAN0VIH POVRAT-KOV". Še bolj pa me utrujajo in žaloste kritiki. Ta banda strmi nad tvojim novim albumom tako, kot da bi odkrila Mojzesa v Tablet-kah, ki prihajajo iz pisarne Davida Geffina. Mislim namreč, da je ,,Planet Wawes" najogabnejše opravičflo za izid neke plošče, kar sem jih kdajkoli slišal. Seveda vsi vemo, kaj si bil včasih; tako tvoja glasba kot tvoja lirika sta pomembna dela dediščine, ki jo prinašamo iz šestdesetih let. Ampak takrat je bilo takrat, danes pa je danes; in to, kar počenjaš sedaj, je samo kruta šala. Če bi nam bila dovoljena domneva, da Bob Dylan ni nikdar obstojal niti za trenutek, je dejstvo, da bi ta album, ki se imenuje Planet Wawes, ne bil nikdar predvajan po radiu, prodan pa bi bil morda v kakšnih šestih pri-merkih. Kajti besedila so obrabljena, že tisočkrat ponavljana in popol-noma brezpomenska; rime so prisiljene; glasba je tu tako postran-ska stvar, da je že kar smešno; izdelava pa je preobjedena in poscana kakofonija. Saj vsi vemo, da nisi bil nikdar kaj več kot pevec, ampak to je pa res najslabše, kar si kdajkoli naredil. No, v redu, morda res malo pretiravam; ampak to je vsaj malo očiščujoče v blebetanju vseh teh idiotov, ki bi radi oživeli svojega mrtvega (ali samo preutrujenega) heroja, pa obožujejo le gnilo truplo genija ter uživajo v fekalijah, misleč, da je tvoja zadnja plošča zlato firme RIAA. Na kratko, ta album je kos dreka. Ampak poglej, saj je tu tudi rešitev. Vse, kar bi moral storiti, je, da stopiš na koncu tega svojega popotovanja na oder Foruma in nas pomiriš — povej nam, da je bilo vse le šala. Ali pa povej, da potrebuješ denar. Ali karkoli. Samo ne skušaj nas prepričati, da so to prave pesmi. To ni niti smešno! Popelji nas nazaj v obdobje VVoodstocka, v obdobje, ki si ga označil z albumom ,,LEGEND", pa se te bomo spominjali še čez dvesto let, proglašujoč: ,,Bil je umetnik." Tako pa ne bom storil drugega, kot da bom treščil proč svoj primerck ,,Planet Wawes". Res bom. Ali pa ga bom zdrobil v mflijon koščkov. Le bog ve, kako sovražim takq bedaste reči v moji hiši. Sploh je nočem imeti. Če pa bi si ti kdaj zaželel, da se s svojo družinico kakšnega večera oglasiš pri meni na večerji, kar, prosim, izvoli. Malo bomo poklepetali o Jerryju Rubinu in o Philu Ochsu ali pa celo o tem, zakaj si je Stephen Stills postrigel lase. Ampak za boga, lepo te prosim, ne vrzi na mojo mizo kaj takšnega kot v mikrofone sne-malnega studija. Želim vse najboljše tvoji ženi in otrokom ter upam, da se boš kaj kmalu bolje počutffl! Tvoj Chris (No, in sedaj, spoštovani čitalec, se bom vrnil v svoj brlog in požrl nekaj surovega mesa, Planet Wawes pa bom vrgel svojemu psu, naj jo zgloda v prah. Sicer sem nameraval pisati o nekaterih prijetnih stvareh, o nekaterih drugih ljudeh, pa bodo morali počakati na naslednjo priložnost, tofiko da si sperem in odstranim ta grozni okus iz mojih pišočih ust.) Prevedel 0. B. Pripis uredništva: No, stvar je takšna: kot ste opazili, smo se pri nas na Tribuni odločili, da bomo ovojne siiani našega časopisa porabili za plakate. In če že krasite svoje sobice z njimi, je tudi dobro, če veste, da ga ti možakarji, ki vise po stenah, zelo pogosto lomijo. In kot vse kaže, ga je prav sedaj polomil Bob Dylan (plakat v zeleni številki 11-12). Zaradi tega pa njegovega plakata ni potrebno strgati, kajti če bi bili tako dosledni, bi le še malokatera slika visela po stenah. To pa bi bilo le malo predolgočasno. Zato kar pustimo Dylana, če puščamo tudi ostale. To le toliko, za informacijo. »Ko bom velik, bom postal mesark 8 »Zdaj sem velik!« - dama, ki je pela demonski kozmični blues Nekje med Port Arthurjem, Texas, kjer je ugledala luč sveta, in hollywoodskim hotelom Landmaik, kjer je umrla, je Janis Joplin presegla okvir običajne človeške eksistence: postala je metafora svoje generacije in njenega časa. S tem, da je bila narkomanka, vlačipunca, zvezda rocka, sex freak, super hipi, Janis ni le ustvarjala dogajanja - bila je dogajanje samo. Skoraj je ni plati sub-kulture mlade generacije šestdesetih let, ki je ne bi poosebljala, bodid &m$m S*$šLvim rmžift<3*R izvjitnja Ja&^" blu^Wf^ svojim načinom žM$8#j8x Toda način, ka$& » saBfe* Je tis«*, fc** W&& immjm& ^beauiKssfe'* njenih sedemindVa^e^ tet M®o pt$& Ifco&eeaa sttfjB&aaJft «|e»ega^vm albuma Pearl, ki ¦&$ U V&mtflt |ijen<> $Ji2tj$$Jiea}ost v »riko4&$5ti, jfpafe«. razpeta med svo$B$ le#bj$fty»i nagnfea)! ij» Bsšzbe&aftt feete«Osek||akiHj zakonom, poseglfc p& tefa$®& » heroSiom., *$*e ji 3* t>8*«8&at pd$M*| te odpovedala, in se fctfbtfMfilk y smrt. tkms a&a njeto&tmstit&več ^fitk^i Janis kot metaf oi&ffe v&fitfJ $$i Tako kot Marj?:g« JMfatK*,* featerojo #uii «ek;y|>r«S(}:netljlVih mi&žsilJ lastnosti, Janis še^w&&Y8L9g»33a po^v«*^ ftadepisvj&jtf^Mo ž«d*re*»J časa, odkar je pittgad ^tisotia mrli$|& Cai$fVa J» obČ»lkttl» lastne notranje nefca&tf&HSSfct f&slabŠfc j&ijšld lo, da^|sa|*t^ost tžstfaf* ; prav iz te nezadatt&$H, ts pft $e je $ffcp$8vaift vzpoj^M« saraš$aa|em priljubljenosti. Cfeb* mfe$i&t in Ja&% sft. ^i4eli SSOSO ea fehod fe. & dvosmej^|tfesnj<8ia$il -» $a»*OS*Or. Zdi s& tii, da «of»*i8 &&ttl $iogtB|g§ Jagfe &$»L» 8e ofet«^ava :4ovo§ učinkovStO l&poie&jp. &p$k OSfeltfiih fcj&s: tfcgl 4ruS*^*$|$jkto^lSi $0 , (sicer d#»|ia.i) &88J& »*&* po&opaua^ C&tRKbd ASve) |K»J«žaje pi&*e$a psihološfcfe|& «f$)& ;L&L&&$& JfeosJplekm v#ao«ti zavtsll^ 1»i%[yse li^feos^. ^J aiti v mtom0 Jtneri »$ s&dsgva zgoSO^N-S šestdeset^ let L*;^p^^se zavestiB^^ser^,p.p.Y^obi<^ar#::x ,,Z Janis ltt*wr^r*fC5i&&t|sik(\yn With JarasfUkvarja^laTlsTerh^lkar je lmela^ Janis med nogami, kot pa s tistim, kar je imela v glavi. (Tak pristop daje njeni knjigi doloceno organično preciznost, ki jo sicer pogrešamo pri Friedmanovi),, .....- - ,•• , ^...;T^..,;-.-«h • ^«^^v-^-^ Obe avto^ci p& Std 4$3$$dno pmzM la^satA pilaES4evait|^ da b! h&ttM obvladovala m u i$Bt3&tii& zaj^e#8 $M$te$cMftlb vfog, v kat<&$ m |0 skušali vkalu^ti sha sploh nobeOe V^Oge, česšt P4 ne bi m&0 tsfitt za odno^^ kl jih j^ imeJa t jnošicaai U |>isauja Fifedsaapove |$ rasmdAO, fi^JfeJi doH, ki m pozna ptfmh mtnl odločnosti. ^majykai$&ljLh mf^.k. ^edlo 4& tegat |$ s& fako tzvajalci sami kakor t»4i gtasbc^^ti^lp^i^Ji vse t^te aeimkljiv^ v najv^čji meri impre-stottisiižl» Imitete irtis, $$Lutka* sp{jataftC«ti, ftadW|eROSti in energije na ffltvo ple leMč«* iiS^clb«. To^a ža*pf^|ii latoiji dabre glasbe se sj&emMaJa ^>raj .^VSjpjjft^ z vsaMm 0<«!»3ivkoncertom ali albumom; to, iat j^ fcjY#)br^^^^gne že iatel pi8f§»$^olgčas. Zvezde ma% mpm^o rm^m mji med sfevoM jitiiaai*,^^ se prav dobro «Tv«dSa|^ ^asssf ko| yo fS&V&B nim^ &$m, hti je Wa tt^sto", kar iim je j&te&sto aiVezdfiištv^. v^4o sa, da 'bp pmv .^o\ fte3teL^t 4iiQ naredilo nji-Wvratta ^K^štvtt ic^CM f otegsUo & ®m$ ^ ^^ &fene te hieiaihije K«cjKk«fe# zvei^raap&je, tniM »a|^>t^e |«4e *- & fe globlje, če je jsmdaifc Utma. jNhecj- imtia m W ob«ga^f ^ m& njegova vloga bjolstK&tva «s;||$ nefe^jn|ae tt^ bo ^ii^la. mis j>ajetfcajti vloga boginje sek«^, !S Jp|!y|gral%^3fc$fcfc&ala s-l^ffisa^^ia^es®+iiifa je pela - eno ia Ht> t»ež wi|ega« SeYftifea|etia lastna hotenja pjfeds1»^|a|opomemben del le ^«e*St»% |*av tafe* pmmmben i*Hk pa #or$fr t%& ^ofitebe kulture, ki se g ^fl^ t«s»«staiai $#tik «*ezd ^k^t «• S^ai^ M fcfa »»)rej, da potem Kult Jaals :;J«pl«t $e i^daljujl«; j^riljfeni sm?^ tatfco kot obredi, kpos^^^^^^yan4 4?ykl* t*»di to^CB pi^ati *«fiE4*fifcaijenim spolnim ^pot^^^^P^ške k«littJte pozneg^. d*gj$eteg& ^kfe% l^nis in Marylin V.ostaj^^ia?«: pomemSaa |>0 slnrti, k«t:stS:^2 aa S^ljfen.^ - še naprej sta to objekta masovnega moškega masturbacijskega čaščenja. Ko gre za Marylin, je vzrok za to jasen že na prvi pogled; toda tudi Janis je bila hipijevski ideal spolnosti, ne glede na njena čudaštva Jn nezdrayQx.Jcpžo; bilaJe^Davzetek 0 Ma B»mm Hendrixa M o k8ll& JltStJa MosjtJsona »I veSJte> Jbijig. "Httdi I^S^c I*^X* fec^anstvo sgfcsa m«|»Ru t«stm s*e^, ni f^fet«?»tkot je M& J$m^mm.-~vt&o tisti, kl^meseoma igfs^^lettaltte dyj>oisao»tl - se fi*d|s> ^aa^ v pasti show-bti^sm* tn nostim ..M«k$|V|^ «tlk« mn kulture * l«>t <|a bi bi| Ittdlvldttail^at ft&ns, U eelo v \^t^i|^43f3JM««t6 pomentf ^p«^* tistg ^^J* p«bS8$^ v fcfcterih d«^iei&^ «^g^^; prizadeysa$t Jaajs $ai^ af m^a «ap prsve ^Oti iz »l^ii^itOiS^ svojfeg^ ^eta. Fri«4«ftS»0Ya |S upafe, da feo j^si« »seSa »«*9cega, ki ji bo |so*a«|8l |M3l |&Jn. Toda **,kar^s »bilft Ja^fe, fe^ |m^;a,fte moški - žensl« <»e 8*0*8* tomantič&jt |^t!^c|jt^a, lt«t fe % Y$%$ $mtt$% ki bi znala tazftStetf tfeto Janis, ki ^t ft siai^ala ^ fbtograf||$^ii »3 na^omih stoe^ iev||, 2» mlfom o noii (JatRi biaesa, pod |xsLiiaUmi bOfcflaiiG ablskami Zjiv^l^ lanis Joplin bi l&kv *i»*ttali aa JKm<5»o jgKMft>lp»* ieatere SKtfala §pYO?l 0 *8*4<>sti hipi^^e seeft«, 0 mfN«$a a«tt«s|k* ^itft^ae, o $kodl|fvpo$ti iNaoifia I« «" ^o<3d^alfe *v*dlSi. Hym Wttečmm i&to&tfa lanis kot umetnko, ki se nl zavcdala »voj&9» Ja^a fo ki m fiistQ 4ojefe Celote svojega od»o$a dbe+ ^MofsSemoie občinstvo/* je jjckož tefcla Ja«tsf, »vfism v j»ejl ^tgsbf l>oi% ^e *&L$L, da uniču|iM8 ^mo *Sbe.** Vedno me jezt, kadar sBim J^tidJ ^ovorlti 0 žMjenjskiJj prizadev&njih nekoga, )B^tf$q0ffi*mw&W^l^ si StefHlizihislijo «nit«^|)o*', po kateri njihovi otroci dobijo "Poritiaca, ce napravijo sprejemni izpit za vpis na fakulteto. Janis in njenih oboževalcev ni vezala nobena pogodba; rock ni kupčija in blues ni pisarniško poslovanje. Janis je morala biti to, kar ji je dal čutiti blues, to, kar ji je obljubljala hipijevska kultura, in to, kar je njeno občinstvo mislilo, da je. Ljudje na njenih koncertih so si prizadevali, da bi čutili natanko iste stvari, skoznjo. Janis ni samo izgubila bitke - bila je preplavljena. Nauk, ki ga lahko potegnemo iz legende o Janis, ima po mojem mnenju malo opraviti z njenim pomanjkanjem smisla za kupčijo, z njenim čustvenim infantilizmom ali s hibami šestdesetih let. Vse prej kot to - legenda o Janis je legenda o ženski, ki se je soočila z grozljivimi zahtevami treh ameriških pošasti: seksa, denarja in ljubezni, in legenda o tem, kako (kot Hemingway ni čisto dorekel) ženska, kadar je sama, nima niti najmanjšega prekletega upanja na zmago. 7j\ D C Ki GAJE SPODBUDILK PRJDIGA JOHNA DONNEfS, IN L\ H 0,DOGODEK,Kl 0 NJEM NE BO NIČ ZAPiSANEGA Noben človek ni Otok, povsem sam zase, vsak človek je kos celine, del kopne zemlje, če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako, kakor da je bil rtič, prav tako, kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v človeštvo. In zato nikar ne pošiljaj vpraševat, komu zvon zvoni: zvoni tebi. JohnDonne (1573-1631) Vsak človek je Otok, povsem sam zase. Noben človek ni kos celine, del kopne zemlje; če morje odplavi grudo prsti, ni Evrope nič manj, pa čeprav je bila ta prst rtič, pa čeprav je to bUo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka ni mene nič manj, zakaj nisem vključen v človeštvo. In zato pošlji vprašat, komu zvon zvoni: ne zvoni tebi. Stanko Štrajn 29. 3. 1974 Kolikor bolj se človek trudi, da bi se obvladal z razumom, toliko bolj je razum oddaljen od človeka in toliko manj mu po-maga. Kdor postavi samega sebe sebi za objekt in se skuša oceniti, postane trgovec, ki goljufa samega sebe. Človek ne more biti spoznanju cilj, pač pa izvor. Zadovoljstva ne bo našel, kdor bo ugotovil svojo vrednost, pač pa tisti, ki bo svojo vrednost zado-voljil. Ko premisliš Donnevo trditev o človeštvu, si žalosten, ker njena lepota ne odgovarja resnici. In ko postaviš nasprotno tezo, si zopet žalosten, ne, ker bi bil prepričan, da je pravilna, pač pa, ker se bojiš, da je resnična. Čeprav neprestano težiš k idealom in jih hočeš doseči, ker so obljuba nečesa iluzornega, lepega, hkrati tudi iluzornega, ki se ti predstavlja kot stiah, bežiš. Ne glede na to, ali gre za jasne predstave ali za čustva: nedoločno je, kar ti kaže pot, zakaj, kar je zapopadeno z gotovostjo spoznanja, ni več izvor ne želja ne strahu. To spoznano sprejmeš kot dejstvo in ne pomeni ti nič več, ker ni več predmet tvojega poželenja. Zato človek nene-homa sprejema stvari, ki še zdaleč niso gotove, samo zato, da pred njimi več ne beži in ne hlepi po njih. To mu pomeni pristan, v katerem gradi svojo srečo samo zato, se zdi, da bi se nekoč poruši-la. Mnogi menijo, da če že človeštvo nima s teboj nič opraviti, potem imaš vsaj sorodnike, prijatelje, skratka nekoga, s katerim se imata rada, in zato ne moreš biti čisto sam. Ta razlog je zares čisto dober, toda — kako to: če imam jaz svojce, jih imajo tudi drugi, tako dobimo zopet skupinice (večje ali manjše). Že dva zadostu-jeta, in tudi en sam lahko ostane. No, kakšna razlika je to, če se v pajkovi mreži znajde ena sama muha ali pa se znajdeta dve? Saj sta obedve ujeti. In kakšno tolažbo neki mi nudi dejstvo, da imam tri ljudi, ki so pravzaprav jaz, ker smo vsi štirje v eni in isti mreži, skupaj sprejeti in čuteči. Mar ne nasprotuje razumu, da najdem tolažbo v bolečini z nekom drugim. Zato, če le morem, ne zaupam svojih težav, ki tako ostanejo samo moje, in jih ne delim z drugim, kajti samo podvojil bi bolečino. Pravzaprav bi nikoli ne smeli zaupati svojih bolečin, s katerimi mučimo še svoje najdražje. Toda ker naše ravnanje ni samo razumsko, se nam to zgodi. Samo koli-kor je največ mogoče, držimo stvari zase, ne, ker bi to hoteli, pač pa zato, ker to moramo, čeprav bi nam ne bilo treba. Tako smo podobni zločincem v zaporih, ki zaprti v svoje celice trpijo, ne da bi zaupali svoje grehe prijateljem. Dejansko so in niso sami, kajti njihovi dragi so z mislijo z njimi, toda bolečine so samo njihove. In ko vseeno hote ali nehote povemo, smo sicer deležni tolažbe, in odleže nam — kdo ve zakaj. Toda že naslednji hip smo še bolj žalostni, ker trpi zate tisti, zaradi katerega moraš trpeti še ti. Tako torej ne vidim rešitve v delitvi celote na manjše dele. Se to se vprašajmo: Ali svoj rod čutimo ali rnislimo? Od kod nam ta zavest. Ko kdo umre, nas najprej stisne v grlu strah, kot bi se tebi kaj zgodilo, takoj nato pa že veš - tudi jaz bom prej ali slej šel po gobe. Kaj je sedaj vzrok in kaj posledica. Ali se bojiš, ker se zamišljaš v podobi tistega, ki je v krsti, ali misliš to, ker čutiš, kot bi bil v krsti. Da ne bi zašli predaleč, se ustavimo fu. Pa sprejmimo, da čutimo in mislimo hkrati. Sicer pa, kakšna je lazlika med čute-njem in mišljenjem. Mar ni tista misel, ki se ne zažre vate kot strah, groza, veselje, lepota ali preblisk, zgolj nekaj, kar nisi ti. Velika razlika je med vedenjem poštevanke, ki ti jo je učiteljica vtepla v glavo, in med mislijo, da boš tudi ti umrl, ko pride mimo tebe pogreb. Zato ne ločujmo tistega, kar se neprestano sprevrača in meša med seboj. Naj bo eno. Naj bo misel enakovredna občutku, in naj bo slutnja jasna predstava. Vse rastline rastejo iz zemlje in iz nje dobivajo ob blagodejnem vplivu svetlobe in zraka življenje. To je vsem skupna narava. Toda za človeka ne moremo reči, da je narava tisto, kar ga nujno v nečem spravlja skupaj. Lahko bi bila, pa ni, ker se človek nepre-stano oddaljuje naravi. Namesto, da bi bil njen sin, postaja njen rabelj. Namesto, da bi logiko sveta sprejel v svoj razum, raje vsiljuje metafizično in odtujeno logiko svojega razuma logiki sveta. Tega človek ne počne, ker bi bil zloben, pač pa zaito, ker to mora početi, odkar ima razum. Če že ni neke skupoe narave, je pa razum, ki druži človeka v človeštvo — v eno sarno celino. Vsi se zavedamo, da smo ljudje. Toda to pomeni, da se zavedamo vsak samega sebe. Zakaj bi od tod sklepali, da smo vsi eno. Pa četudi to storimo, kaj nam to pomaga, kaj koristi. Pa kaj pottfem, če jaz nisem edini človek. Bo rekel kdo: ,,Pa saj si prizadet do soljudi. Saj je človek nekaj drugega kot predmet ali žival, saj do ljudi nekaj čutiš. Če bi bili popolnoma ločeni, mar bi ti bilo za druge." Res je. Z ljudmi sem v odnosu. Toda, ali je ta odnos tak, da nas združuje? Mar ni ta medčloveški odnos politika, samo simbioza in parazi-tizem. Drugo je, kar nas združuje. To je ljubezen. Humanisti hočejo reči, da vsak človek ljubi vse ljudi in tako vsak ljubi vsakogar. Toda, ali ni ljubezen nekaj sebičnega, vsaj zdi se mi, da vsak najbolj ljubi sebe. In, ali ne ljubiš zato, da bi bil ljubljen? Ljubezen brez vračila je najhujši absurd, ki ga doživiš. In povzroči ti največ gorja. Malo je treba, da zasovražiš ljubezen, tako malo, kot je treba, da jo vzljubiš. V nedogled bi lahko tako postavljali razloge z;a in proti, da bi dokazali nekaj, kar se dokazati ne da. Samo to, kar je neproti-slovno, se lahko dokaže. Samo stvar, ki je res ali ni res, je dokaz-ljiva. In Donnevo trditev čutiš in misliš ne samo na dva načina, pač pa na mnogo načinov. V življenju jo srečaš ničkolikokrat v različ-nih prilikah in različno deluje nate. Celo to, kar najbolj trdno verjameš, se lahko na mah podre in se pokaže kot nekaj čisto drugega, noseč s seboj razočaranje. Vsake toliko časa te kaj pri-zadene, preseneti, ker na to nisi bil pripravljeni. Zato pustimo racionalne razloge in poglejmo še to, kar se s človekom dogaja v življenju. Od vsega je najbolj varljiva lepo postavljena beseda. Lepota oblike nas, sami ne vemo kdaj, zanese, in vsi zaverovani, napolnjeni z omamo nepremagljivih občutkov, se prepustimo toku lepote v besedah, ki nas narahlo božajoč, kot uspavanka zaziblje v pre-pričanje, da je vse tako, kot pravijo te lepe besede. Po dolgih letih razmišljanja in raziskovanja, neprestanega nemira se je Platonu izteklo mišljenje v prepričanju, da je vsa resnica v tem, da so vse stvari v odnosu s seboj in v medsebojnem odnosu na vse mogoče načine, vse in niso nič. Mi pa, ne da bi razmislili, zgolj zato, ker se nam nekaj zdi imenitno ter nam je všeč, čeprav je to neki nesmisel, kar lepo pristajamo na vse to. Globoko so zasidrane takšne reči, kot na primer ta humanistični izliv, ki nam tako imenitno dopo-veduje, da je človeštvo ena sama enota, pa da je vsakdo do vsakogar prizadet in rahločuten, da smo kar močno jezni, ako nam kdo oporeka. Mar ni otrok jezen na tistega, ki mu dopoveduje, da dedka Mraza ni. Ako bi kdo prvič videl vrtnico in bi mu kdo rekel, da je to najbolj hudobna roža, ki vsakega grdo piči, mar bi ta človek verjel. In lepa morska roža, vsa sijoča v svojih mavričnih barvah, ali ni to najbolj zahrbtna stvar, ki s svojim nedolžnim vi-dezom zvabi drobno drgetajočo ribico, da splava v njene lovke. Neskončno je lepih in zahrbtnih stvari, ki jim pademo v past in se trdovratno branimo misliti nasprotno. Vsebina je varljiva, a oblika je še mnogo bolj zvita. Nikoli te ne prevara občutek od lepote vzburjenih živcev. Kadar kar zevaš, ker ti je nekaj lepo, se ne motiš. Zato pravi Baudelaire, da moraš biti vedno omamljen, vseeno s čim, z vinom, mamili, poezijo, lepoto. Le iz te omamljenosti se ne smeš nikoli zbuditi, kajti v jarku se boš znašel ves blaten in ubog. Kakor so sanje najlepše, kar živiš, tako je omama lepote najlepša od vsega, kar doživiš. Toda ko pride razočaranje, ko se razgrne pred teboj v vsej svoji konkretnosti druga stran in ko se vlogi zamenjata, ker postane lepota iluzija in groza resnica, takrat je najhujše, kajti niti ubežati ne moreš, ker ni mesta, kamor bi se zatekel pred praz-nino v tebi, ki je neskončna. Najbolj navadno je, in to se vsakomur zgodi, da nasede, potem pa se razočaran umakne v zavestno sanjar-jenje. Toda kot umetne rože ne dosegajo niti stotinko lepote pra-vih, tako so tudi umetne sanje kaj žalostno nadomestilo za prave. Zato ljudje ne samo, da nič ne store za to, da bi našli resnico lepih stvari in se prepričali, ali so res takšne, kot se zde, temveč narav-nost beže od tega, da bi se kljuvali z vprašanji. Redki so srečneži, ki imajo to nesrečo, da so radovedni. Nesrečni so, ker se nikoli ne prepuste iluzorni lepoti, in srečni so, ker so jim prihranjena razo-čaranja. Menim, da so bolj srečni kot nesrečni. Kolikor je v moji moči, se jim hočem pridružiti. Vse lepe stvari bom postavljal pod vprašaj, da bi ugotovil njihovo morebitno zahrbtnost. Pa to je težko, kajti pod vprašaj moraš postaviti tudi stvari, za katere si sploh ne moreš misliti, da bi lahko bile varljive. Toda prej ali slej se razkrinkajo, pa če še tako bežiš pred samim seboj. Ni treba biti o lepoti neke stvari popolnoma gotov. Že sama misel, da je lepota v neki stvari varljiva, ti prepreči razočaranja. Vseeno pa te preseneti. Sam ne veš kdaj. Ni človeka, ki bi ne bil sem in tja vsaj malo obupan, ker razočaranjem ni mogoče popolnoma ubežati. Ni še dolgo tega, ko bi se sam razhudil na tistega, ki bi napisal to, kar sem jaz, o osamljenosti kot nasprotju dobričini Johnu Donneu. Vseeno zakaj, razlogov je lahko na tisoče: zazdelo se mi je, da sem sam in da ni nobenega človeštva, ki bi bilo eno z mano in bi z mano čutilo, jaz pa z njim. Ta dvom pogojuje zavračanje vsake prizadetosti do soljudi, zavrača prijateljstvo, zaupanje, ljubezen, sočutje, obzirnost in namesto tega postavlja sebičnost, skrajno odljudnost, osamljenost. In vendar sem ga postavil, da ga pretresem in tako preprečim razočaranja, ki bi pivemu gotovo sledila, če bi ne z navidezno lepoto resničnih sanj obračunal in jim onemogočfl, da bi se vračale v podobi resnične grdosti dejanskosti, sanje pa bi ostale le oddaljena preteklost, zgolj čaša pelina, ki bi ga večno pil, a nikoli izpil. Mnogi hočejo stvari gledati objektivno. Toda to ni mogoče, in dobro je, da ni mogoče, kajti neprizadeto bi gledal na svet, kiga v sebi ne bi čutil, in tudi sebe samega bi gledal kot zunanjost. Na srečo je drugače. Kakršen človek si, tako misliš. Se pravi, da se neprestano spreminjaš kot kameleon, ker si nenehoma zdaj vesel, zdaj žalosten, pa jezen in dobre volje, dober in slab, prijateljski in sovražen, neumen, pa zopet pameten. Nemogoče je, žal, živeti tako, da bi se izognil bolečinam. Tudi to nosi s seboj življenje, tisto življenje, ki je navsezadnje vse, kar imamo. Tako je rojilo v moji glavi in se spreletavalo po mojem srcu v urah, ko sem s pisanjem zdravil bolečino, ki me je prizadela. Nisem mogel pisati o čem drugem, ker je osamljenost bila posledica itstega, kar sem doživel. In zdelo se mi je, da sem sam. Zato je bilo tudi res, da sem bil sam. In nikoli več ne bom mogel biti prepričan, da res nisem sam. Sicer pa je vseeno. Sam ali ne. Ločen od sveta ali ne. Moj zapis ni nič grši kot Donneov - saj je samo preobrnjen. Kateri je bolj pravilen. Tisti, ki ti v danem trenutku bolj odgovarja. No, zakaj bi bil desperado bolj nesrečen od drugih ljudi. Tako kot oni svojo skupnost — živi on svojo osamljenost. Kar je drugim veselje, je desperadu obup. Če bi dal človeško ribico na sonce, bi poginila, ker njej je sonce tema. Tako tudi desperado živi pod svojim soncem. Ce pa ga le premočno bije, si povezne na glavo sombrero — klobuk, soncebran in dežnik hkrati. Takšen sombrero je tudi ta spis. Stanko Štrajn OGLKS Upam, da mi nihče ne bo štel v zlo, če izrabim priliko in upo-rabim naš študentski časopis, pa čeprav samo Desperados številko, za naslednji oglas. Če mi dovolite, bi najprej na kratko pojasnil vso stvar: znašel sem se namreč v obupnem finančnem položaju, pa še sreče nisem imel. Celo socialna industriia me je pustila ob strani. In tako sem ostal brez beliča v žepu. Seveda sem se zaposlil in priznati moram, da je služba taka, kot bi si jo lahko le želel, sodelavci so zlati in popolnoma sem zadovoljen. A kaj, ko pa ima ta zaposlitev eno zelo slabo stran; tu, kjer sem zaposlen, namreč ne dobivamo obljubljene plače, tešimo se le z moralnim zadovoljstvom. Tre-bušček pa vseeno hoče svoje. Zato prehajam direktno na oglas: ker nisem dekle in torej česa drugega nisem sposoben, se prijavijam za INTELEKTUALNO PROSTITUCIJO! Sem prijetne zunanjosti (vsaj tako se včasih komu zdi), sem zelo bister (vsaj tako pravijo), sem pa tudi zelo razgledan (vsaj tako mislim). Za eno večerjo pa bi šel z vsakim kramljat, ga podpihovat all mu pritrjevat, za eno samo večerjo bi vsakogar podučeval ali mu razlagal, se z njim intelektu-alno spopadal aii mu pustil, da bi mi on razlagal, pripravljen sem ga intelektualno mučiti, na voljo sem pa tudi za intelektualno mu-Čenje, pomagal bi lahko pri intelektualnem samozadovoljevanju. Upoštevam tudi vse posebne želje. Področje razgovora ni problem, sem zelo vsestranski in se na vse razumem. Moje specialnosti pa so: filozofija, literatura, slikarstvo, psihologija, lahka atletika in motorizem. Količina uslug je odvisna od porabljenega denarja. Iste usluge nudim tudi za sobico. Tu pa je količina in kvaliteta uslug odvisna od komforta sobe. Ponudbe pošljite na uredništvo časopisa pod šifro ,,OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO". ,,Poslednia večarja" BOGDAN KOPCZYNSKI GURMANSTV3 IN 50CIALI7FM BULVARSKI TISK, šund, plaža, masovna kultura, i z k o r i š č a PSIHO-BIOLOŠKE lastnosti bralcev. Menda sem neki svoji znanki ob neki priliki zapisal, češ da je najboljša, največja, najbolj lirska, najbolj epska, in sploh še nekaj teh naj . .., umetnosti nad umetnostmi, gurmanska umetnost oziroma umetnost gurmanstva. Kulinarika je v tem primeru veja zase, veja profesionalcev, profesionalnih izdelovalcev — proizva-jalcev. Da bi ji izbil morebitno nejevero o moji trditvi, s tem pa tudi dosegel, da bi čimpreje in čimhitreje, precej, na kar najbolj eno-staven način zapopadla mojo trditev, sem ji med drugira napisal, da si stvari sledijo nekako takole: Najbolj sugestivna umetnost je tista umetnost, ki nam angažira čimvečje število perceptivnih sprejemnikov. Kolikor je sugestivnejša (odvisno od zasluge zgoraj omenjenih čiftiteljev), toliko je tudi masovnejša, bolj razširjena. Kolikor je masovnejša (v sklaau z zgoraj omenjenimi sestavnimi elementi), toliko je njena sporočilna tendenca izvedljivejša, lažje realizirana. V skladu z zgoraj omenjenimi faktorji in pogoji je najpopolnejša umetnost: umetnost gurmanstva, umetnost gurmanov. Poleg perceptivnih kanalov vida, tipa, okusa, vonja, sluha, ki so zapisani po eni od variant kronološkega zaporedja pri ritualu hranjenja (najpogosteje se vrstni red prične z vidom-vonjem, najmanjkrat pa s sluhom), moramo krepko računati na vse obvezne in nepogrešljive ritualne in vedenjske obrazce, ki bolj ali manj bogato in domiselno spremljajo ritem in akcijo hranjenja. Zelo pozorni moramo biti na razkošen instrumentarij (s sceno itd.), fiziološke procese, pogojne reflekse, tega, ki je najbolj važen, pa bomo za enkrat zanemarili, ker nam niti ne koristi niti ne škoduje, t.j. faktor ,,biološke potreb e", ki služi za kompli-cirano sestavljen in variacijsko izredno elastičen in bogat cere-monialni ritual z zgodaj sestavljenim, socialnemu izvoru odgova-rjajočim, ceremonialnim obrazcem. Želia in potreba po zahtevnejšem in bolj poglobljenem branju naj bi bila odvisnaod izobrazbe in s tem od bralčevega KULTURNEGA STANDARDA. Vzemimo človeka, ki se pri svojem hranjenju posveča lepo hrustajočemu, okusno pripravljenemu, dovolj mehkemu in ravno prav toplemu ter živo in sočno, očem blagodejno mariniranemu in serviranemu na drago in umetelno cingljajočem posodju, duhtečemu zalogaju, in slučajno pripada konvertibilnemu socialnemu poreklu; in človeka, ki slučajno pripada nelikvidni sredini v okviru d r u g i h socialnih sredin. Cimbolj je človek izobražen, kar je indikator še drugih njegovih karakteristik, tem širše in zahtevnejše je njegovo obzorje. ,,Druge njegove karakteristike" lahko s kolikor toliko pazljivim branjem najdete naprej v tekstu, ker nanje dovolj jasno opozorim. Tako nekako dobimo kvalitativno lestvico, ki je v obratnem sorazmerju s kvantiteto, umetnostnih produktov, in sega od dvorne, elitne, visoke, sladokusne, umetnosti do plaže, šunda, bulvarskega tiska, masovne kulture itd. Zakaj kvalitativno delimo literaturo in kulturo v kulturnem prostoru in s tem določamo krog njenih potrošnikov? Občutek imam, da se reševanje take problematike omenja in definira kot ,,s o c i a 1 n a diferenciacija v kultumem prostoru" in je vzročno povezana z bralčevim, odjemalčevim, potrošnikovim KULTURNIM standardom. Bulvarski tisk izkorišča psiho-biološke potrebe in lastnosti bralcev. Ima širok obseg odjemalcev in deluje po načelu: enake možnosti za vsakogar v skladu s tem pa ponuja in zasič uje svoj trgs senzacijami, z osladno romantičnimi zgodbami s r e č n i h POSAMEZNIKOV, ki so se povzpeli v njihove sanje, oziroma: njihove sanje so vrtoglavi vzponi po načelu enake možnosti za vsakogar (kar je, mimogrede, značilno za monopol tiska in kultur-nih institucij v kapitalističnem sistemu — in ne s a m o za monopol tiska), srečnih posameznikov. Vzemimo eno od ponesrečenih definicij umetnosti in recimo: da je umetniški proizvod ali umetnina stilizirana izpoved umetnika. Stilizirana do take mere, na takšen način, da je spirejemljiva za čim v e č j i krog odjemalcev. Odločilen faktor priobsegu odjemalcevje zahtevnost oziroma kvalitativna sestavljenost samega produkta, v tem primeru umetniškega produkta. Čim večji krog odjemalcev pomeni ,,elito — neelito", ki je potrošnik artikla s takimi specifičnimi lastnostmi in ,,odlikami", ki ga ,,elita — neelita" ali določen potrošniški krog zahteva ali ki ga je vajena, navajena, ki ima pravico in dolžnost do t a k e g a artikla; zaradi družbene vloge, ki njeniemu socialnemu razredu pripada v okviru hierarhične lestvice in ga v skladu s tem in svojim kulturnim standardom potrebuje in zahteva. Ker se ne držim ,,običajno ustaljenih" (posebno ustaljenil^ terminov, naj nekoliko obširneje pojasnim s kar najbolj p r e -p r o s t o ilustracijo: obseg odjemalcev in ponesrečeno definicijo umetnosti. Elita, ki je največji uporabnik ,,torte", čeprav torta ne pomeni v okviru teženj in v tekočem izvajanju sociaJnega iz;enačevanja nika-kršnega elitnega produkta, niti produkta za elito, in krog odjemal-cev in porabnikov kruha, ki je najbolj razširjen in masoven, sta v primerjavi z odjemalci torte dva različna kroga odjemalcev in dva različnaobsega odjemalcev. Izdelovalec torte se trudi, da ima njegov izdelek vse tiste lastnosti, ki bodo njegov artikel napravile, da bo sprejemljiv za čim širši krog porabnikov v okviru porabnikov torte. Lzdelovalec kruha se trudi na podoben način, le da v okviru uporabnikov kruha. Vzemimo, da predstavnik kroga odjemalcev kruha, v skladu s svojim KULTURNIM STANDARDOM, dobi, dai se mu ponudi prilika, da okusi artikel, pripadajoč elitnemu krogu odjemalcev z vsem ceremonialnim ritualom, ki je obvezen za krog, v katerem se slučajno nahaja. Reakcija in obnašanje v tem primeru nam je zelo znano; spomni-mo se samo ,,kmečke iznajdljivosti" med ,,fino gospodo", prikri-tega opazovanja, elastičnega prilagajanja pri mizi, previdnega posnemanja itd. Na drugi strani primer predstavnika ,,elitnega razreda", ki se znajde med ,,kmečko direktnostjo" pri mizi, in njegove reakcije in ,,prilagajanja". Za takega precUtavnika verjetno ni tako zelo znano njegovo obnašanje. Tokrat zanemarimo spremljajoči faktor plemenskega sramu, ki je prisoten, (1) in opozorimo nainfantilno obna-š a n j e predstavnika elite. Mlada znanost Kinezika nam pripoveduje o govorici telesa marsikaj in tudi naslednje: V strahu pred mogočo, možno agresijo s strani predstavnika lastne vrste se strahopetec obnaša na način, ki je značilen za mla-diča, otroka, ker ve, ali intuitivno, po modelu določenega ve-denjskega obrazca, da je kot mladič varen pred predstavniki vrste in njihovo eventualno agresijo. Čemu strahopetec in agresija? Verjetno zaradi možne osveščenosti in s tem višje in zahtevnejše zmogljivosti širšega obzorja, kratko stnfijenega v KULTURNI STANDARD neelitnega razreda, ki s temi lastnostmi (in zelo lahko, ker v takem primeru psiho-biološke potrebe niso v ravnotežju) postane revolucionarno nastrojen in s tem mogoč in n e v a r e n prevratnik-revolucionar. Jasno je, da je to zavestna ali intuitivna ,,taktika", ki jo narekuje obrambni mehanizem, da bi zaščitila razredne, v tem primeru — elitistične interese. V prvem in drugem slučaju opažamo dva problematična (pa še kako proble matična!) simptoma v okviru sociološkega problema socialne diferenciacije) simptoma. Prvi simptom: Obolelost zaradi preobilnega zauživanja premočne hrane. Drugi simptom: Obolelost zaradi neobUnega zauživanja prerevne hrane ali podhranjenost. KAKRŠENKOLI TISK izkorišča PSIHO-BIOLOŠKE lastnosti bralcev. Toliko o gurmanstvu. Pred kratkim je Milan Jesih ob ugotovitvah, da je mala črka bolj bralna in manj oko utrujajoča, ker ima določene prednosti v okviru psihologije črke, izjavil: — Seveda, saj malih črk v življe-nju največ preberemo . Moj greh je, da sem njegove besede podčrtal, ker ima preprosto prav. Toliko o gurmanstvu, o socializmu pa drugič. B.5.NOVAK EVANGELU Po DKNIELU (1) B. B. NOVAK: PLEMENSKI SRAM TRIBUNA 1973, ŠTEV. 23 Branko B. Novak ^LL/"ttAOL?WvLYVHA- UAL cLu^UjTA, |/vxfc-U,wL/! 5 V svojem kratkem spisu želim povedati, da se ne strinjam z litera-turo, ki jo objavljate, in želim tudi obrazložiti, zakaj se z njo ne stri-njam. Sicer nisem kak prosvetljen razsodnik, vendar mislim, da imajo tudi navadni bralci pravico izraziti svoja mnenja. Ideje in mnenja so zato, da lahko krožijo. Ne preveč žolčni spori pa navadno koristijo; saj izčistijo nekatere pojme. Z vašo literaturo se ne strinjam, ker je skrajno formalizirana, še več, zreducirana je na golo formo brez vsebine. Drugi razlog je dejstvo, da objavljate samo en tip literature. V bistvu ste privesek ali vsaj literarna kopija Problemov. Problemi niso literarnievangeliji! Kot sem omenil, objavljate pred-vsem tako literaturo, ki je zreduci-rana na golo formo brez vsebine. Gola forma pa je v današnjih poli-tično, socialno in tudi kulturno razgibanih časih čisto odveč. For-malizem (v Tribuni vidno prevla-duie) je v bistvu maska, ki prikriva dunovno in miselno revščino. Formalizem je konservativen, saj pridiga brezizhodnost in preprečuje sleherno akcijo. Revolucionarnost ne more živeti od samih fasad. Revolucionarnost zahteva analizo poUtične, socialne in kulturne situ-acije, zahteva idejnost. Zahteva, da človek izraža misli in ne ostaja pri zlogih ali pri nevezanem jecljanju. Mislim, da je v Tribuni večina takšne literature, ki prepisuje že leta znane obrazce in zanika sleherni angažma, sleherno sporočilnost. Literatura v Tribuni je literatura pasivnosti in indiferentnosti. Sestav-ki, ki jih objavljate, dajejo nepri- jeten vtis, da si mladi literati ob družbenih in človeških problemih umijejo roke. To je seveda neodgo-vorno in neperspektivno početje. O formalizmu v Tribuni bi lahko še pisal, vendar bom zaključil z mislijo, da pri vas še forme niso originalne. Se nekaj o demokratičnosti. Trdim, da ste v literaturi miselni odtok Problemov. To je slabo, ker Tribuna ne sme biti fevd te ali one grupe, saj je namenjena širS štu-dentski populaciji. Sicer je verjetno res, da dobivate v uredništvo le en tip literature, vendar ste za to sami krivi ali zaslužni. Ustvarili ste pač tradicijo in se je držite kot pijanec plota. Sicer je Boštjan Zgonc objavil nekaj člankov, kjer zatrjuje, da je neke avantgarde konec, vendar trdi Tribuna ravno obratno. Po tem, kar objavljate, se zdi, da ima ,,proble-movska" avantgarda še trdne idejne korenine; v resnici je le še moda in manira. Literati, ki se zbirajo okoli Tji-bune, so vsaj delno sokrivi, da se med mladimi bohoti literatura, ki je v bistvu meščanska in preživela. Tako, za enkrat je mojega raz-mišljanja konec. Dobro pa bi bilo, če bi uredništvo Tribune pripo-moglo pri ustvarjanju širše debate o problemih literature. Po negativni oceni torej konkreten predlog: Tri-buna naj postane tribuna o razme-rah v slovenski literaturi. Mislim, da bi precej ljudi izrazilo svoje mnenje o literarnih in splošno kulturnm vprašanjih. S tovariškimi pozdravi! ODGOVOR^ Naj že takoj na začetku povem, da se strinjanij da se avtor teksta ,,Literarnemu uredništvu Tribune" ne strinja z literaturo, ki jo objavljamo v Tribuni. Tako lepo se je namreč z nečin strinjati. Poudariti pa moram, da sem dalj časa razmišljal, ali naj tekst obja-vimo ali ne. Ker pa je ta številka Tribune tematsko ravno Despera-dos cifra in daje tekstu možnost objave, je torej uvrščen med ostale. Moj odgovor naj se po možnosti bere vzporedno z branjem prispevka: Ideje in mnenja lahko mirujejo, pa če imajo navadni bralci še tako veliko pravico, da jih izrazijo. Avtor prispevka navaja, da je Tribunina literatura zreducirana na golo formo brez vsebine. Ver-jetno je pri terminu ,,gola forma".preveč mislil na seks. In še: kaj je potemtakem ,,gola forma z vsebino"? Prispevek nadalje obtožuje, da Tribuna objavlja samo en tip literature. Nisem si belil glave z vpraševanjem, kaj so to tipi lite-rature ... V desetih številkah časopisa smo v tekočem letniku objavili 18 (osemnajst) različnih avtorjev. In ti so potem ubogi, ker vsi pišejo en tip literature. Naslednja obtožba piše, da smo v bistvu privesek ali vsaj literarna kopija Problemov. Hm. Mučno. Medtem ko izhaja ta letnik Tribune še ni bilo nobenih Problemov, po kate-rih bi se lahko zgledovali. Izven bistva torej nismo privesek? Avtor-ju pisma Tribuni priporočam, da si ogleda kolofone obeh časopisov (Tribuna, Problemi) in naj malo bere izvode obeh časopisov za nekaj letnikov nazaj. Nadalje: res je: gola forma je v današnjih politično, socialno in tudi kulturno razgibanih časih čisto odveč. Torej, spoštovani Ace Mermolja, mora biti forma oblečena? ! Seveda: predvsem politični časi so takšni. Še naprej piše: ,,Formalizem je konservativen..." Naj bo že enkrat ljudem jasno, da se v Tribuni objavlja konservativna, t.j. klerikalna poezija; takšen je pač koncept. Tudi sam pišem le kleri-kalno poezijo. Revolucionarnost ne more živeti od samih fasad, pa tudi od same vegetarijanske hrane ne, niti od samega mesa, kajne? Revo-lucionarnost lahko živi, le če svoj jedilnik popestri! Uredništvo Tribune je poskusilo pripomoči pri ustvarjanju širše debate o problemih literature, pa se iz tega ni kaj prida izcimilo. Vsaj ,,uradno" ne. Tudi tov. Ace Mermolja je svoj prispevek poslal prepozno, da bi ga lahko povabili k razreševanju teh tako perečih vprašanj dne 22. jaguarja letos na Tribuni. Lahko je reči, da je literatura na Tribuni goli formalizem, kot je lahko reči, daje taista literatura zaenkurc, česar pa tov. Ace Mermolja v svojem prispevku ni napisal. I. V. Feo GLEJ NASLEDNJO STRAN ^^M^^^^mm&oim^m^m^ KoNcEPT PKpTI LITERATUKT I Ponavadi je koncept o neki stvari prikazan na njenem začetku. Zato, da odjemalci ali kdorkoli že vedo, s kakšnimi zadevami se bodo srečevali. Treba ga je prikazati na čimbolj prefinjen in ,,kva-liteten" način, da se v intelektualni juhi na Slovenskem ne zmanjša njegova vrednost in upravičenost. Ker to običajno naredijo na začetku (npr. koncept urejanja nekega časopisa), se pojavi vpraša-nje, v kolikšni meri se potem pri delu koncept tudi uresničuje. Zgodovinska praksa potrjuje, da uresničevalci koncepta skoraj vedno zaidejo na stranpota. Primeri: a) potrditev koncepta; sledi prepoved določene številke prizade-tega časopisa, včasih celo kompletnega letnika. b) kako lahko časopis v socialistični državi poroča o poroki Jacqueline Kennedy na vidnejšem mestu, kot denimo poroča o konferenci za izboljšanje razmer določenega sloja proletariata. Zakaj zaidejo na stranpota? Vzrokov za to je več. Eden od teh je gotovo formalnost izdelave koncepta, po tem pa nastopijo razno-razne objektivne težave, ki so vzroki za nepravo, zelo nepopolno uresničevanje koncepta. Za tekst pred vami to ne velja. II Tekst je objavljen krepko čez polovico že narejenega dela, uveljavljal pa se je bolj ali manj uspešno skozi cel letnik. Vzrok za ,,manj uspešno" ni subjektivnega izvora (nezainteresiranost, ne-poznavanje ipd.), temveč je mnogo bolj konkreten. Pomanjkanje tekstov, vsaj srednjedobrih in boljših, je bila posledica zelo nezdra-vega, nerazumljivega finančnega položaja Tribune. Sodelavci se težko odločijo za brezplačno objavo kakega daljšega in kvalitet-nejšega besedila. (Zato tudi malo proznih tekstov). In prav zato tudi raje prispevajo krajše tekste pod oznako poezija — pesmi. ni Izpolnjevanje že prej zamišljenega namena se je le delno uresni-čilo. Jasno, da starejših tekstov nismo mogli objavljati. Objavljamo le literaturo, ki je prisotna, ki jo ustvarjajo zdaj. Ta pa je takšna, kakršna je. Včasih pa je treba upoštevati tako vrsto literature, ki se ne sklada s konceptom, posebno, ko je tekstov premalo. Treba je pač imeti dobršno mero tolerance. Pri astronomskem številu lite-ratov v Sloveniji (kot pravijo) smo poskušali objaviti čim več avtor-jev. Zato, da se govorice potrdijo, in da se vidi razliko v kvaliteti v raznovrstnosti tekstov. V tem letniku je bilo več tematskih številk in literaturo je bilo treba prilagoditi ustrezni tematiki. Pa spet ni bilo pravega uspeha. Posrečilo se je le nekajkrat, kajti tekstov je še vedno primanjko-valo. IV Vprašanje kvalitete literature prav tako poseben problem. 0 tem se lahko sprašujemo tudi v zvezi z ,,bolj priznaniimi" časopisi in revijami. V vsakem izmed njih kot najboljša nastopa drugačna lite-ratura. Posamezno literarno delo je samo sebi merilo vrednosti: za vse čase je takšno, kot je. Dva drugače misleča ocenjevalca mu omogočata tudi druge, ,,nove" razsežnosti. Prvi hvali in argu-mentira, drugi oporeka in tudi argumentira. Znano je, da obstaja istočasno več literatur. Znano je tudi, da ne more biti več stvari hkrati na istem mestu. Tribuna se je odlo-čila za prav to literaturo, (ki jo objavlja) in prav njej odstopa svoj prostor. Pripis! Za ilustracijo k ODGOVORU in KONCEPTU PROTI LITE-RATURI, objavljamo nekaj prispelih komadov, ki so objavljeni le v Desperados številki. Ivan VOLARlC Iz knjige ZVONČEKI (zbirka pesnij za slovensko mladino), ki jih je zbral Anton Brezovnik v Ljubljani 1. 1887. S. Gregorčič: Nj. Vel. Francu Jožefu I. ob njegovem prihodu v Liubljano 11. danjulijal883. - Zapustil zlati si prestol in svetlo stolno mesto, Na Savski svet si stopil dol Med ljudstvo svoje zvesto. Pozdravljen sredi naših trat, Oj svetli car, oj mili car, Pozdravijen nam stotisočkrat, Naš oče in vladar! Pozdravlja stari Te Triglav, Pozdravlja bistra Sava; On ded pravičen, čvrst in zdrav, In ona živa, zdrava. Pozdravlja Te, pozdravlja Te Triglava siva glava, In hči mu, bistra Sava. Pozdravljen sredi naših trat, Pozdravljen car stotisočkrat! Ta krasni svet, ta vrli rod Pač zlate vreden je usode, Od Tebe, carski naš gospod, Naš rod naj zlate dni dobode! Zaupno kot na dede ded, Na Te mi vpiramo pogled, Osreči mili car, osreči, Naš narod Te srčno ljubeči, Da srečen rod naš in naš svet Slavil Te bo še poznih let. A mi Ti zdaj prisegamo, Da za Te radi tvegamo Blago in kri. Če vstane kje vihar srdit, Le naj hrumi, le naj besni, Rešilen meč, branilen ščit Ti bomo mi. Srčno mi planemo na boj In zmanemo sovražni roj, Pojoč sred bojnega viharja: Un" *"'\3pin» Bo8 zivi ^J3 VALEKITINl VODHIK AV5TRIJAZAV5g Ako le hče, Avstrija b'la je in bo za vse! Zdaj brambovci zaukajte: Bit' če, bit' če Avstrijaza vse! Ker tedaj hče, Nikogar se ne bojimo, Brez skrbi, varni, trdni smo: Bit' če, bit' če Avstrija za vse! Ako le hče, Ni treba jarma tufga nos't, Je že domača moč zadost': Bit' če, bit* če Avstrijazavse! In ker pa hče, Obeta Rudolf iz nebes: ,,Frančišek, zmagal boš zares! Ker Avstrija če, Tud'bozavse!" In pa ker če, Avstriji bo pomagal Bog, Da se razširi v krog in v krog: Bit' če, bit' če Avstrijazavse! 5H^GE^ BATISTIČ KOPJE ARIEL MANGOLD ASTI EA STOJAN TRNEK OJ RO TIBERIUS ONAV SOREDJE I O NI TAY AYN E P AMADAR YEATS NIL RAUL RJA NJIVA DEFOE IASI GOVON TELO IN TER STORM NONA AMOR ANIS NEŽA MEKA ATEK zaporožje ni zraslo samo od sebe YES riAMMATES I Brežice bo v Temi Borovnica pripluje v Takoradi Branik bo v Lagos Apapi Ljutomer je na Reki Logatec je na poti v Koper Ljubljana pripluje v Alleppey Trbovlje bo v Lattakiji, nato v Beirutu Portorož pride v Genovo, nato odpluje v Bombay Korotan je še vedno v tujih deželah Bela Krajina bo 29.XI. v Šibeniku Piran pride v Bhavnagar Koper je slej ko prej v Kopru Postojna je na Japonskem Nanos zapušča Porto Nagaro Šumadija je v Južni Ameriki Litija bo 16.XII. v Indiji .ibujl ob nsshdujl ' o 1 Uredništvo »TRIBUNE" mladinske revije Študentski servis Borštnikov trg 2 61000 LJUBUANA ZADEVA: Prispevek za vaš list Najprej se vam moram predstaviti, ker kot književnik še nisem znan. Pišem še od svojih gimnazijskih let, le da obiavljal msem do sedaj skoiaj nič. Le ,,GLASILO SLOVENSKEGA BATALJONA I. KRAJlSKE BRIGADE" je doslei objavilo tri moje pesmi, in pisatelj Fran Koš je v svoji knjigi ,,SLOVENSKI IZGNANCI V SRBIJI 1941-45" obiavil odlomek iz mojfli spominov s sremske fronte. Drugače pa so moja dela ležala skrita v predahh. Sele na prigovarjanje svojih priiateljev, med njimi je tudi Roš, ki so pohvalno ocenili mojo poezijo, sem se odfločil za objavljanje mojih del. Zakaj sem se odločil tudi za vaš list? Ker se čutim še vedno mladega, ker moje ideje, moja hotenja, moji cilji niso obtičali leta 1945. Bolan, a poln zagrenjenosti, se borim se naprej proti vsem nepravilnostim, proti krivici za pravico slehernega človeka, za resnično enakopravnost vseh ljudi, proti vikendicam, proti lažisocializmu, proti tistim partijcem, ki so člani ZK samo zaradi svojih osebnih koiisti. Hočem to, kar hoče in kar želi mladina: Svet miru in svobode!!! Kot prispevek tej boibi za pravico, enakopravnost, za človečanske odnose, za cisti socializem, proti apartheidu, ubijanju ljudi v Vietnamu itd. vam pošiljam svoj dklus ,,CRNA OBZORJA". Pozneje bom poslal še kaj drugega. Do takrat pa: Na svidenje! Pa še to: Eventualni honorar odstopatn v korist revnih študentov. gnus Kakien neki mora biti to užitek le nebeški, če obesiš na drevo črnuha? Kakšna le prevzame neki slast človeka, če pobiješ uš rumeno, gnido žolto? Le kakšna divja slast, kako omamna divja strast prevzame vsega prav človeka neki, po vsem telesu, če zaviješ za zabavo vrat Človeku? Zakaj? Zakaj? Čemu? Sprašujemo se v strahu vsi: Cemu, čemu . in ali sploh smo še ljudje? žge po žilah ter trga živce, kite mišice napne Zdravo, vaš osiveli mladinec RUDOLF DOBOVISEK Barva mar polti je pravi vzrok, upravičen pred bogom in ljudmi - za zločin?......... Molči srce človeško, ker v njem se skriva človeška beštija. Budi se v ljudskih srcih gnus, odpor, upor, revolt........ rAie J& Žh//) žAUM/iA/A) \L6iL M/SLI J>Z0€a6č I ROBI: PRIKAZEN? VMOJEMOBZORJU SE V TEMNEM SKRIVALIŠČU KIJE NIČ KIJENESKONČNOST PREMIKA TEMNA SENCA SMRTI KIIZGINJA IN SE SKOZI LUKNJE VEČNOSTI POŠASTNO KROHOTA PESEM v labirintu mračnega sveta pete, šeste in sedme dimenzije obstaja neznatna oblika življenja ki nenehiu) išče izhod iz prostora brez mej brezupno brezizhodnega in brez življenja; spremlja ga samota ki umori vsako, še tako neznatno upanje DEKLE tvoje velike, rjave oči turobno gledajo skozi razbita okna čudne hiše na drugo stran puste, prazne ulice kjerte izza še vedno zelenega drevesa prikrito opazuje črna ženska tvoja prihodnost KučejevRuč: ,,ČRNAOBZORJA" Cikel o apartheidu in o zatiranju človečanskih pravic Motto: Bodimo bratje vsi ljudje! naši obrazi Kaj zato, če moj obraz je črn? Kaj zato, če tvoj obraz je bel? Oba človeka sva: Oba zgrajena iz mesa, kosti, krvi; oba imava v grudih svoje vsak srce; oba imava isto tudi domovino. Čemu razlika torej? Čemu deliti svet na bele in črne, rdeče, rumene? Prišel bo kmalu čas, čas naše pravde, naše zmage čas. Takrat ne bo več važna polt, ne rasa, vera; takrat cenili bodo le ljudi po srcu, omiki in delu. Takrat bo važno le na svetu, edino bo merilo: odnos do dela in ljudi, poštenje, zavzetost, ljubrren do ljudi. mi smo , lju dje MismoLJUDJE! ... Tako kot vi smo tudi mi Ljudje, Ljudje — prokleto! Mi nismo svinje in tudi črne nismo opice, ne čme spake, slabša rasa, mi tudi smo Ljudje, Ljudje — prokleto! Imamo srca - kakor vi, želodce tudi - kakor vi, in jetra, kri - prav tako kot vi; prav vse tako kot vi; zato smo tudi mi prav tako kot vi Ljudje, Ljudje -prokleto! Nobene ni razlike zaradi tena in polti med nami; razlika je le ena — med nekaterimi: med vami in nami... .... ZNAČAJ, POŠTENJE, DOSTOJANSTVO, ker tudi mi seveda smo - L J U D J E !!! LUMUMBI -IN MEMORIAM! IFiGENIJA ZA60R1CNUK nekdo je imenoval leva za kralja in miš za domačo žival nekoč, ko je prišla pomlad, se je neki deček razveselil dišečih cvetic, cvetočega drevja in pisanih metuljev. nekoč je neki kralj imel vedno pri sebi kraljico. neki lev je neke noči rekel sam p« sebi: ,,saj sploh ne hodim nikamor." neka žena je nekoč pripia^da i -^lii^ jedi. nekoč je bila knjiga, ki so jo princi in knežji sinovi brali pri pouku. nekoč je bil v neki daljni deždi, ki jo je nežno oblivalo morje, pobio rib, in ki so jo krasili prostrani gozdovi, polni divjačine, trdno zidan samostan. V njem je živel psiček, ki ni nikoli lajal, če je kdo prišel. nekoč je nekdo ves dan tožfl, proti večeru pa je odšel iz vasi v mesto, iz katerega sta mož in žena odšla na delo. neki šakal je nekoč z lakomnim jezikom lizal svežo kri. nekoč je nekdo zakričal:,joj, okraden sem!" in se nezavesten zgrudil. neka deklica je rekla drugi deklici: ,,če bo sreča, bom danes prišla k tebi, če pa ne, pa ne." nekega dne je neka žena nekaj zagledala, obrnila se je, odšla v hišo, odložila nakit in se naredila, kot da nič ni. nekoč je kralj ponudil svojo desnico, ki je bila bogato okrašena, nekemu grbastemu, tolstemu levu in ga spoštljivo pozdravil. nekoč je živel krasen kialj, ki je imel troje krasnih sinov. nekoč se je nekdo vprašal: ,,kaj bi bilo, če bi nekomu dal piti strup ali če bi ga z nožem ubil? " nekoč je nekdo nekaj rekel in odšel. vsd so gledali za njim in gledali in gledali. ko je bilo nekoga nekoč strah, si ie rekel: ,,naj se spremenim v pepel, če me je strah," in počakal, dokler se ni nič zgodilo. ko so nekega dne strašnega razbojnika zverinsko pretepli, se je skozi gnečo prerinil fantek in rekel: ,,poslušajte, kaj vam pra-vim." nekoč je kraljeva vojska premagala vse sovražnike. nekdo je nekoč želel zvedeti, kako je vse bilo. v nekem kraju sta prebivala dva prijatelja. neka kača se je odločila, da bo pičila kraljevo hčer, ko se bo ta brezskrbno sprehajala po grajskem vrtu.' nekoč se je pecivo, oblito s čokolado, grelo na soncu. na obali oceana je bilo mesto, v njem hišica, v njej ribič, ki se je nekoč pripravljal na lov. nekoč je vrana izkljuvala oči čisto majhni deklici, ki se je hotela igrati z njo. nekoč je bila lepa pesem, ki se je nihče ni branil. nekoč je z nekim drevesom padlo na tla tudi drobno gnezdece in se raztreslo. nekoga so nekoč zgrabili in ga vrgli lačnim krokodilom, ki so se že vnaprej zahvaljevali s svojimi nedolžnimi očmi. v hiši nekega trgovca je bila tehtnica, ki ni prav kazala, pa je zato niso vrgli na smetišče. nekoč je neka gos žalostna stala ob ribniku in se ni dala poto-lažiti. ko je nekoč samorog napadel samoroga, ni vedel, da mu bo hudo za njim, ko ga bo ubil. /MSTERIJ ^^ iS is is iš *L ls 1? " #> \M 45 45 45 45 45 45 4Z 45 45 /S ___L__^ Lf Lf Ur #mA 15 4$ 4$ 45 4* 4$ 4S 45 45 4f <15 | L__d* i4__vr 9__z__g__*3r /r h__5 ig 2 45 45 45 45 4S 45 45 45 45 45T 4r~~ LL__4O___ L___3_l? ZZ_ j6_ 40_ ŠLM&L— dL— L__k 45 45 1S\lrlf "if ^4S\fSy4S 1F Al___4Z__^ \Z & XI 44-___2.___V *rw