||r >:í. juîiia }9Н« — Älevilka 29 — I^to XXIII — Cena 60 par L prekomor- brigada ie ^nska enota, na Štajer- j nismo vaje- 0 čudnega, jß ob ustano- L imela enkrat I borcev kot ce- jlV. divizija na jpju na Štajer- ^anizatorji pro- ^ v Celju so Џ računali na Uno parti zan- ■ brigado, pa ]e borce bojda pijkaio žil;miran ffospodarski ob.fekt kot vsi dnijTi sodob- ni proizvodni objekti Že ob načrtovanju, posebno pa ob izgradnji in spustitvi v po- gon, je (>b,jek't |>ol:nii stoln- ce časopisov. Kako ne? To- liko kilovatnib ur energije več, toliko povečan doho- dek, zaposlitev za toliko ljudi, pogoj za plasman pre inoga iz zasavskih premo- govniliov. Skratka sami po- zitivni elementi. Ternioelektrarna Trl>ovl.je II pa ni izjema kar zadeva tipiko n,jenega nastajanja. Kaj pa je velika rentabil nost? C;im man.iši gradbeni stroški, čim cenejša opmna ob zagotovitvi kvalitete proizvoila in čim manj do- datnih, proizvodnjo sprem- ljajočih stroškov. Kdor se tem zahtevam najbolj prib liža, postane investitor, s pomočjo banke seveda. Rentabilnost je važna, po uvedbi reformée zelo, zelo važna. Toda ali je moč v imenu rentabilnosti zamol- čati nad vsem diugtm? O teh rečeh so se minuli l>etek pogovarjali na sestan- ku v Hrastniku- Povabljeni so bili mnogi strokovnjaki, prizadeti pi-edstavniki pod- jetij in prebivalstva, posii- nieznih gospodarskih dejav- nosti, pa tudi poslanci in predstavnild republiškili fo rumov ter inšpekcij. (Dalje na 6. str.) »Kmetijske zadruge žal doslej s svojim gospodarjenjem nam itom niso služile za primer, kako je v resnici treba gospodariti, bi namreč imeli kmetovalci iste možnosti za gospodarjenje, kot jih ali jih še imajo kmetijske organizacije v družbenem sektorju, laše kmetijstvo zagotovo izgledalo drugače, kot pa izgleda danes.« o pravi 62-letni RUDI DOLINAR, kmet iz Šentjanža pri Nazarju. Oolinar je med drugim tudi predsednik zadružnega sveta pri kme- ski zadrugi v Mozirju ter odbornik mozirske občinske skupščine ila tudi danes je v kmetijstvu še bodočnost, pravi. Od kmetijstva da živeti, treba je le trdo delati ... (Foto: J. Sever) (Dalje na ? strani) FRANCEK FRAKELJ Občani Gornje Savinjske doline so letos praznik svo- je, mozirske občine premak- ■Mli s 1. avgusta na 26. julij. Svoj praznik so povzeli po dnevu, ko so partizani 1944. osvobodili del Gornje Savinj- "ske doline. Letošnje praznovanje so, kot rečeno prenesli na 26. julij, to je na prihodnjo so- boto, ko bo v fiornjem gra- du najprej pozdravni govor, nato akademija, zatem pa srečanje vseh borcev, ki so se borili na področju mozir- ske občine. Isto dopoldne bo tudi sve- čana seja obeh zborov skup- ščine občine Mozirje, na ka- teri bodo ob skromni sveča- nosti izročili nagrado občine občanu, ki je največ dopri- aesel za razvoj občine. To nagrado podeljiyejo letos pr- vič, odslej pa bi jo naj vsa- ko leto. Z njo bi naj izrekli priznanje vsem, ki se trudi- ,jo, da M s svojimi močmi do- prinesli k hitrejšemu in več- jenui razvoju občine. VREME DO 3. AVGUSTA OD 24. JULIJA Okrog 27. julija ne- kako dvodnevno izbolj- šanje vremena, sicer nestalno s pogostimi padavinami in ohladit- vami, včasih tudi tra- jen dež. Dr. V. M. HUDO POŠKODO- VAN PEŠEC v vasi Arclin pri go- stilni Gas je prečkal ce- sto, ne da bi se prej pre- pričal ali je prosta, Ivo Pilko iz Celja. Voznik osebnega avtomobila Mi- roslav Kodrič iz Celja ga je p osebnega avto- mobila Karel Polšak je pripeljal "do naselja Lo- krovec, kjer je z nasprot- ne smeri pripeljala kole- sarka Metka Strmecki. Tik pred avtomobilom je zavila na svojo levo stran in trčila v avto. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili pretres mož- ganov in rane po glavi. OTROK POVZRO- ČIL NESREČO Kolesar Peter Vor jak je peljal na kolesu dva otro- ka. V Vitanju mu je eden izmed otrok porinil nogo v prednje kolo in kolesar je padel. V bolnišnici so ugotovili pretres možga- nov. ZBIL JO JE PO CESTI v naselju Žalec je pri- šlo do prometne nesreče, ker je voznik osebnega avtomobila Jože Košto maj zadel 8-letno Mileno Verbič, ki je prečkala ce- sto. Voznik nesreče kljub zaviranju ni mogel pre- prečiti. MOPEDIST BREZ IZPITA Voznik osebnega avto- mobila Martin Marovt, 29, iz Tera pri Ljubnem je vo- zil skozi Ljubno, ko je z desne strani pripeljal z ne- registriranim mopedom in Iwez vozniškega dovoljenja Miloš Atelscek,, 16. Pri tr- čenju je mopedista vrglo na pokrov avtomobila. — Zlomil si je levo nogo ter se poškodoval po telesu in glavi. Na vozilih je ško- de za 3.000 dinarjev. NESREČA V LOKROVCU Mopedist Brago Blatnik je peljal iz Ost rožnega proti Celju. Na križišču cest za Lokrovec in Ostrožno je privozil za njim Marjan Škorjanc. i Pred križiščem ga je za- j čel prehitevati, veoidar je ( zapeljal na makadam, od • koder se je vrnil nazaj I na cesto in zadel kolesar- I ko Alojzijo Laško. Zbil jo I je po cesti, se z avtom I obrnil za 180 stopinj in I zapeljal v jarek, kjer je S obstal. Laškova in škor- janc sta t^ila poškodova na, voznik mopeda pa je nesreči odpeljal domov. PEŠEC IN MOTORIST v Krškem je prišlo do prometne nesreče, v ka- [ teri sta bila udeležena pe- [ šec Alojz Kerin in moto- 1 rist Janez Brudar. Do ne- I sreče je prišlo, ko je šel I Kerin peš iz Leskovca I proti Krškem. Za njim je I pripeljal Brudar, se za- i letel v pešca in oba sta padla po cesti, kjer sta dobila poškodbe po glavi in nogah. Prepeljana sta bila v bolnišnico. Pešec je kazal zmake vinjenosti, hodil pa je po sredi ce- ste. OBLEŽAL NEZAVESTEN Kolesar Albin Prepad- I nik, 62, iz Raduhe pri Lu- I čah, se je peljal proti Lju- j bnemu. Ker mu je odpo- j vedala zavora, je padel po j cesti. Obležal je nezave- I sten s pretresom možgan. ŠTIRJE POŠKODOVANI Iz Slovenjega Gradca je vozila proti Velenju z osebnim avtomobilom Vi- da Marton iz Avstrije. Za- radi prehitre vožnje je av- tomobil zavozil v potok Paka. Poleg voznice so se poškodovali Alojz Kranjc, Ravne na Koroškem, Mi- loš Drenik - in Branko Krauberger, oba s Tolste- ga vrha. Poškodbe so bile lažjega značaja, škodo ce- nijo na 6.000 dinarjev. j VOŽNJA PO JARKU Alojz Blazinšek, 24, iz I Landeka je vozil z oseb- I nim avtomobilom iz Dobr- f ne proti Vojniku. Na bla- I gem ovinku je zapeljal na i levo stran ceste in trčil v I avtomobil Hermana Jur- I seca, 26, iz Zagrada, ki je | pripeljal nasproti. Blazin- | škov avtomobil je zaneslo I v jarek ob cesti, kjer je i zadel šestletno Milico Ma- I rinšek iz Hrenove, ki je § šla pravilno p>o levi strani | ceste. Deklica si je zlomi- | la roko v ramenu in do- I bila poškodbe po glavi. | Lažje je bila poškodovana fcu'di sopotnica v avtomo- bilu .\nica Cerenjak, 36, iz Homca, škode na avtomo- bilih je za 6.000 dinarjev. Za takšne položaje avtomobili res niso gra- jeni ... NA CECISKIH CESTAH JE ŽE ŠTIRIDESET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE ENAINŠTIRIDESETA VIÎ KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMA.NDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIMERI PREHITRO IZZA OVINKA 14. julija se je v Loòici pri Vrajnskem pripetila hu> ša prometna nesreča; iz Ce- lja proti Ljubljani je'^peljal ob sredinski prekinjeni črti voznik osebnega avtomobila CE-159-51 Rudolf Udrih, 23 iiz Sp. Grušovelj. Na Ločici v desnem, preglednem za- voju se je srečaval s tovor- nim avtomobilom, ki je pe- ljal pravilno po desni stra- ni. V trenutku srečavanja pa je izaa tovornjaka nenado- ma za.peljal proti sredini ceste in ga prehitel voziiik osebnega avtomobila HD- AH-45 Karel Jagarinec, 25, iz Kranja. Prišlo je do boč- nega trčenja vozil. Voznik Jagarinec je po trčenju dr- sel še 21 metrov in obstaJ na levi strani izven ceste. Voznik Udrih je peljal še 27 metrov, prešel v levi vo- zni pas in tako trčil v oseb- ni avtomobil CE-240-04, ki ga je vozil Franc Romih, 43, iz Celja. Romih je vozil za Jagarincem pravilno po desni strani. Zbilo ga je v desno v odbojno železno o- grajo. Udrih pa je obstal šele po 17 metrih trčenja, pred tem je zadel v železno odbojno ograjo na levi stra- ni ceste. V tem verižnem tr- čenju je bil huje telesno po- škodovan voznik Romih, la- žje pa Udrih. Vsi ostali pot- niki pa niso bili poškodova- ni. Materialne škode je za 20 tisoč dinarjev. Tako iznenadno prehiteva- nje in s tem prehajanje iz desnega na levi' vozni pas na cestišču je skoraj v vsa- kem primeru kritično. Nuj- no je, da se vozniki tega zavedajo in se odločajo za prehitevanje premišljeno. Skoraj vse naše ceste so ta- ke, da je promet na njih obojesmeren. Večina voeišč I. in II. reda je sicer ozna- čenih s sredinsko belo črto. Kljub te>mu pa pride na teh cestah do števiki'ih nesreč ob srečavanju. število teh nesreč pa bi se lahko zmanjšalo, če vozniki ne bi vztrajali pri nezmanjšani hi- troetá, iimaknili bi se v de- sno, odstopili prednost itd. Tudi takšni voaniki bd se morali zavedati, da promet na 0!23kih cestaJi pripelje do t-ežkih situacij in prometnih kršitev. Vse take kritične situacije pa so laHko brez posledic ob prisebni in defenzivni vožnji. S tem pa ni rečeno,' da so prometne kršitve do- voljene. Nasprotno, številen promet in neprimerne ces'te zaiitefvajo od vsakega posa- meimika popolno spoštova- nje prometnih pravil, od de- lajvcev milice pa nadziranje in ukrepanj zoper tiste, ki s kršitvami rušijo ta red. Jože Kovačič, 15, Prista- va, poškodovana leva noga; Jožef Zadravec, 24, Šmarje- ta pri Rimskih Toplicah, že- lezo ga je poškodovalo po levi nogi; Jam'z Cvirn, 38, Velenje, delovna nesreča, poškodovana krača in desni Jože Orel, 25, Radegunda pri Mozirju, delovna nesreča, poškodovana krača in desi gleženj; Franc Sušeč, 22, Velenje, deiovna nesreča, po- škodovana desna roka; St.je- pan Javorič, 30, Hum na Sotli, delovna nesreča, poš- kodovana desna stran prs- nega koša; Konrad Žoh^r, 32, Gavce pri Laškem, v rudniku si je poškodoval desno roko; .Alojz Jezernik, 17, Debro pri Laškem, de- lovna nesreča, poškodovana hrbtenica; Refik FazHč, 30, Celje, železni drog mu je poškodoval levi komolec; Jože Artič, 37. Log pri Ro- gatcu, delovna nesreča, po- škodovan desni mezinec; Marija Pečak, 30, Cmolica pri Šentjurju, padla je pri delu in &i poškodovala levo zapestje; Anica štajner, 35, Velika Pirešica pri Žalcu, padla in si poškodovala levo zapestje; Jož^ Valoh, 31, Ve- lenje, delovna nesreča, poš- kodovana leva noga; Jože šušter, 54, Liboje, cirkular- ka mu je poškodovala des- no roko; Andrej Kranjc, 30, Zg. Grušovlje, s tekočim cinkom se je opekel po -de- sni nogi; Štefan Felicijan, 28, Jezerce pri Dobjem, pri eksploziji plina se je ope- kel po obrazu in obeh ro- kah; Ivan Vujič, 38, Mozir- je, padel in si poškodoval desno roko in nogo ter po glavi; Franc ■Muršič, 21, Sev- nica, delovna nesreča, poš- kodovana spodnja čeljust; Ferdo Plaskan, 32, šentru- pert, s kombajnom si je po- škodoval levo roko in Bela Benko, 48, Celje, s cirkular- ko si je poškodoval desno roko. CEL,) E 31 dečkov in 27 deklic HRASTNIK 1 deček in 1 deklica ŠENTJUR PRI CELJU 2 dečka in 1 deklica CELJE Poročilo se je 13 parov. ŠENTJUR PRI CELJU Franc Mastnak, 24, moto- rovodja, Tmovec in Slavica Krameršek, 19, gospodinja. Lokanje; Jožef Bovha, 24, de- ^ lavec, Loka pri žusmu in j Danica Žaberl, 17, podjedel- ka, Lekmarje in Franc Ceh- ner, 23, avtomehanik, Bot- i ričnica in Angela Lokovšek, i 21, uslužbenka, Šentjur. i ŽALEC Ivan Vinkovic, 36 in Aiia I' Hrastnik. 38, oba iz Tmave. ' CELJI<: Kušar .Avguštin, 60, Steni- ce; SmUjanka Jovanović, 79, Celje; Marija Vodeb, 74, Celje; Friderik Mikeln, 73, Petrovce; Ivan Rožencvet, ß4, Celje; Rozalija šušteršič, SI, Celje; Tere/ija Požun, 70, Podgorje; Mihael Roje, 73, Medilog in Mihael Nova- fan, 64. Straža. HRASTNIK Ivanka Alič, 38, uslužben- ka, Trbovlje in .Antonija Draksler, 75, gospodinja, Dol pri Hrastniku. MOZIRJE Ferdinand Potočnik, 52, Inv. upokojenec, Florjan. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef Kolar, 92, Hrast.je; Stanislava Ravnjak, 36, go- spodinja, Pletovarje; Rudolf Fendi-e,. 79, delavec, Žegar !n Jožef Užmah, 75, preu- fctkar. Strašna gorca. ŠMARJE PRI JELŠAH Štefan Korez, 66, Rogatec. ŽALEC Adam Jager, 59, kmet, Pongrac; Avgust Bred, 53, delavec, Migojnice, .Anton Tofani, 60, kmet, Osenica; ivana Zalesjak, roj Drnov- šek, 18, Ljubljana, Leopold Miklavc, 68, kmet, Čeplje; ■Alojzija Drobne, roj. Hri- bar, 68, Pongrac; Stanislav Kolenc, 66, kmet, Letuš in -Ana Bračun, roj. Zupane, 92, Cel.>3. Okrožno sodišče v je 22. septembra 1922 ^ vel j avilo sklep mestn*^ magistrata celjskega ^ katerem dr. Vekoslav Ј^ kovec, odvetnik, паг(^ poslanec in minister kot Celjan hi imel v n lju volilne pravice. КцЛ vec je tako bil spet vp^'^ v volilni imenik tti^ Celje potem, ko jg ^ njegova pritožba рогЦјЈ no rešena. Do spora je pf^' šlo zaradi preselitve шјш stra v Maribor. Mestni magistrat ceijsi¡¡ je 2. oktobra 1927 zapro. sil ministra financ v Be«. gradu, da prekliče odred, bo o ukinitvi Carinarnice v Celju. Da bi mogel Ivo Cater lastnika milarne v Сејјц v svojem žigu upcxiabljati mestni grb, je mestni ob- činski svet celjski na seji 29. maja 1931 sklenil, da ga lahko uporablja pod pogojem, da plača za mestne reveže l.UOO din. Na pritožbo naših izse- ljencev v Kanadi, da ргј odhodu niso bili pravilno poučeni o razmerah in za- služku v Kanadi, je mest- ni magistrat celjski I6, marca 1928 razglasil, kak- šni so pogoji zaslužka 1 Kanadi. Leta 1928 je avtonomno mesto Celje imelo 205 ha 62 a in 50 m-^ celotne povr- šine, od tega je 45 ha zem- lje bilo posejane z žitom in hmeljem. Vsako sredo in soboto je bil tržni daj; Leta 1925. 26 je avtonom- no mesto Celje (na peri- feriji) pridelalo okrog ' met. Centov pšenice ns hektar, 1 met. cent pšeni ce pa je veljal 280 dir (hmelja za 10.000 din). Leta 1928 je državna poli cija v Celju štela 27 moi in 11 policijskih^ detekti vov, celotni izdatki pa s( presegli že milijon dii letno. Mestni magistrat celj ski je 28. 1. 1921 predsed stvu deželne vlade v Ljub Ijani poročal: »Pretečeni teden je potekal povsem mimo. V politični smeri ni zaznamovati nikakit novosti, katere naj prine se v soboto cinkarnisäd ravnatelj, ki je bil ne- davno pozvan v Beograd O komunizmu ni nobeni pojavov. Ruski begunci se vedejo povsem dostoj- no.« Telovadno di-uštvo »So- kol« v Šoštanju je obćifl- sik zastop mesta Celje povabilo k udeležbi na župni izlet v Šoštanj« dne 14. avista 1931. Druàtvo zatrjuje, da je-' »... Soštanjski Sokol veí čas svojega obstoja viso- ko dvigal prapor narod- ne samozavesti in si že- limo, da na dan naš^a veselja pozdravimo v svo- ji sredi stare, iakušen« narodne bojevnike ^^ zopet poudarimo svojo neomajno voljo, siorif vse za uresndditev pop^' nega ujedinjenja.« ~V oktcftjru 1920. leta J« v mestu Celju pxebivalö 23 ruskih državljane^: ЕИеп izmed njih je j*" «hlapec, vsi ostali pa kaj situirani (trgovci, sebniki, posestniki in ^ jašad uslužibenci). |5LEDI gorenja ^ PRIIOÍNOST Jjoin (iorenja jte v tej nagradni igri l^f na naslov tovarne ^fdiiifo svojega kraja. jj^ijletinico napišite ' svojega naslova garancijskega lista r.oi-enje, ki ga imate jj^plka nimate, pa četudi ^ nameravate kupiti, Ijjte samo razglednico ijjjjni naslovom na »(iOKENJK« i^rna gospodinjske opreme VELENJE ,P() SI.KDI GORENJA) OHMINAL ÍT0LET1A ■ zgodba je resnična. Ce- i ima Celje mnogo zaJil- Dsti, ima pa zato samo glavno ulico in javno rišče. Ob kristalno čisti iiji leži privlačen park, ¡e poleg cvetja okrašen še w^xaini, kostanji in meh- travo^ kar so seveda ad- ii »rekviziti« 2ja tiste Iju- IK, ki še ne prirejajo so- teih amorskih dram v za- Bi prostorih. ^ tem celjskem parku pa je odigralo nekoliko edin- Eiih kriminalnih dejanj, ki "enijo za naše lepo mesto slavnejši kriminal tega äftja. Nekateri prebrisanci "¿ejo danes samo milijone, 'kriminalnem obzorju pa >se v Celju pojavila svoje- ^ tatica, ki sta se spe- l^irala za krajo pri amor- ® tihožitjih. Za ta podvig ■"korala biti v parku seve, 'popolna tema. Znano je, ' ljubimci v najsrečnejših ^tkih ničesar ne vidijo, 'io so ti srečni parčki sr- ^ največjo opojnost člove- sta se k njim previdno ^üiotapiia po vseh štirih ^ Pretkanca. V tem tremit- ljubimcema hitro po- torbico, če te ni bilo, zetiske spodnje hlačke. ^ bila sta predrzna kot ^■^Ka gangsterja: v največ- fj .öpoju sta kradla tudi И celo poročne prstane. Pa so varnostni orga- več uspešnih podvigih B^^Jieaiii. v njihovi sobi so i^'^Ptí razstavljene vse tro. ^ Orugače pa sta bila iz- Ц Poštena, ničesar še ni- ►jç^'^ala. kar je za take jj^ostne tatove prava ¿^t. Zbirateljska strast i (цђЈ^ pač močnejša od tre- ^ dobičkov prodaje. i fj '^eicaj tednov pa izide ^ Verri tedniku nedolžen »fjjs ki 90 izgubile torbice v parku, naj se v uradu za najdene Naravno, niti ena i poročena žena se iü čeprav .so v ve- '''■inierov bile njihove le- gitimacije ▼ torbicah. Kaj hočemo, prepovedana ljube- zen je pač najslajša. JURE ŠARLAH TRAGEDIJA ZARADI PIJANOSTI :Ì8-LETNI .RRI.I GRADIČ ZAKADI IMJACE KIZBIL DRUŽINO IN ZAUatAL IH)>lAf:IJ() . Življenje na osamljeni рк)- i horski kmetiji ni rožnato. To potrjuje tudi dejstvo, da je več kmetij opaščenih, prepuščenih razîpadanju in po- zabi. Toda z domačijo 38 I letnega Jurija Grašiča ni bi- i lo tako. Pred leti se je po- ¡ ročil, postal oče in si tako ustvaril prijeten dom. To- , da prijeten le takrat, kadar I Jurij ni pogledal v kozarec, j Jurij je najpogosteje gasil I žejo z jabolčnikom. Pozneje j je bilo že tako, da je jabol- I ček gasil z — jabolčliom, saj se po nekaj dni več ni streznil. Pred dobrimi tremi i,3dni se je njegova žena odločila, da ga bo zapustila, saj se i je vdinjal le pijači, njo in ! otroka pa pustil sama z de- j lom. Verjetno je Jurij imel ; svojo ženo rad, vendar ga : je alkohol že toliko nagrizal, , da se tudi navzlic neštetun , obljubam več ni mogel vzdr- žati, ne da bi pil. Po ženi- ; nem odhodu se je v žalosti i in obupu predal samo — pi- ! jači. V torek ponoči okrog dru- . ge ure je nenadoma na nje- i govern gospodarskem poslop- ju izbruhnil požar. Grašiče- va domačija je v strmem pohorskem hribu, težko do- stopna, pa tudi vode pri- manjkuje. Zato gasilcem ni uspelo poslopja rešiti. Da je tragedija večja, se je od prvega vnelo še drugo po- slopje. Oboje je zgorelo do tal. Rešili so le nekaj živine in oblek. Po prvih ocenah je škode za 50 000 dmarjev. Komisija UJV v Celju, ki je nemudoma odpotovala na kraj požara v Lubnico nad Vitanjem, je ugotovila, da je do požara prišlo zaradi požiga. Požar bi naj zanetil lastnik sam. Miloš Blagotin- šek, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju je za osumljenca izdal povelje za pripor. Ta naj bi baje že tudi priznal, da je domačijo sam zažgal. Verjetno zaradi žalosti nad zavoženim živ- ljenjem ali pa v trenutku nerazsodnosti, v pijanosti. Preiskava je v teku. V hotelih in gostiščih na celjskem turističnem področ- ju je še moč dobiti kakšno prenočišče, vendar povsod priporočajo rezervacije, pred- vsem za hotela v Celju. V poletnih mesecih nam ne manjka glasbe in marsikje lahko tudi zaple.šete. Vsak dan imajo glasbo v Zdravili- škem domu v Dobrni, vsako popoldne promenadne kon- certe v Rogaški Slatini, v ho- telu Pošta v Rog. Slatini pa je ob sobotah in nedeljah ples. V Celiju pa lahko sko- raj na vsakem gostinskem vr- tu poslušate prijetne melo- dije tako v Evropi (vsak dan razen ponedeljka), v Kopru, Ojstrici, ob sredah, sobotah in nedeljah v Golding baru, ob sobotah pa tudi pri Mli- narjevem Janezu, v restavra- ciji Kladivar, v Domu JA. V hotelu Celeia imajo vsak ve- čer od 23. ure dalje, razen ob nedeljah, barski program. Največja tatvina NEZNANI ZLIKOVCI LKKA- DLI IZ BLAÍÍ AJNE V SE V NISKI KOPITARNI ».i.0<)0 DIN V ponedeljek dopoldne so usluž!>enci Kopitarne v Sev- nici v bartki dvignili nekaj več kot 95.(X)0 dinarjev za iz- plačilo osebnih dohodkov, ki so jih zaslužili delavci enega izmed obratov. Po prenosu denarja v podjetje so tri uslužbenke in en uslužbenec denar prešteli, ter ga malo pred štirinajsto uro sliranili v veliko blagajno. Ključ od blagajne je shranil tako kot po navadi uslužbenec. Ko so naslednje jutro malo po šesti uri blagajno odprli so začudeno ugotovili, da de- narja ni v njej. Zlikovec je izpraznil vse kuverte, v ka- terih je bil razdeljen denar. Po vsej verjetnosti je imel storilec dvojnik ključev, saj na blagajni ni znakov nasilja. Moral pa se je počutiti tudi dokaj varnega, saj ni odnesel denarja s kuvertami, temveč je kuverte lepo izpraznil in jih pustil v blagajni. Odnesel je okrog 95.000 dinarjev, ce- lotni zaslužek nekaj desetih delavcev. Kot se bralci še verjetno spomnijo, je bila doslej naj- večja tatvina pri nas, ko so pred dvema letoma neznanci ukradli iz avtobusa ix>štno vrečo, ki je bila namenjena v šoštanj oziroma v Topol- ščico. V vreči je bilo 60.000 dinarjev. Nekaj let pred tem pa so neznanci ukradli prav tako postno vrečo. Tokrat med prevozom po železnici med postajama Litija in Zi- dani most. V vreči je bilo 50.fXX) dinarjev, žal k^jub iz- redno skrbni preiskavi ti dve tatvini varnostni organi niso uspeli razvozlati. Pri sevniškem primeru je zanimivo to, da je le nekaj ur pred tem bil izvršen vlom v trgovsko poslovalnico »Kon- fekcija«, ki stoji poleg žele- zniške postaje. Zlikovec je razbil izložbeno okno in iz lokala odnesel več oblek in blaga v vrednosti 17.000 di- narjev. Toda varnostni orga- ni so že po nekaj urah sto- rilca izsledili. To bi naj bil Nedelj ko Mirkovič, doma iz Gornjega Zalukovnika pri Tu- zli, drugače delavec pri elek- trifikaciji železnice. Med pre- iskavo so tudi odkrili, da vrednost odnešenega blaga ni bila tolikšna, temveč le 600 dinarjev kolikor znaša tudi škoda na izložbenem oknu. J. SEVER Kot nam je povedal tržni nadzornik celjske tržnice, je bila le-ta v minulem tednu zelo dobro založena z vsemi artikli. Pravijo, da takšne sobote, kot je bila prejšnja, ne pomnijo: vsega je bilo na pretek, prodajalcev in kup- cev. Cene so nekoliko nižje, predvsem pri sadju. Tako prodajajo marelice že po 2 dinarja, breskve po 2,50 do 5,00, jabolka 1,50 do 2,50 hruške po 3,00 do 5,00 fige iz Kopra in goriškega po 5,00 do 6,00 dinarjev, pa tu- di borovnice so še bile po 4,00 do 5,00 din. Privatniki so prodajali čebulo po 2,00 do 3,00 dinarje, krompir po 0,80 do 1,00 dmar, solato 1,50 do 3,00, paradižnik 2,00 do ; 3,00, papriko 3,00 do 5,00, fi- ¡ žol v stročju od 1,00 do 3,00 ; dinarje, kumare 1,00 do 3,00, ' cvetačo po 4,00 do 5,00. ze- j Ije po 0,50 do 1,00 dinar, špi- j načo po 7,00 dinarjev, česen pa je veljal 10,00 do 12,00 di- narjev za kilogram. Tudi mlečnih izdelkov in jajčk je bilo dovolj. Le te so prodaja- li po 0,50 do 0,60 dinarjev. Tudi vseh vrst vrtnih rož ni manjkalo, imeli pa so tjudl piščance in sploh perutnino. Precej je bilo tudi obrtni- kov. UNION: Od 24. do 27. juh.ja: nem. Ški film: Iščem moža Od 28. do 31. jul.: angl, barvni film: Poljubi za morik;a VIETROPOL: Od 24, do 25. jul.: angl. barvni film: Sherlock Hol- mes proti Jacku Razpara- ču Od 26. do 29. jiil.: franc, barvni film: Kaster, mož zahoda Od 30. ju'1. do 3. avgusta: ameriški bar\Tii film: Pet maščevalcev DOM: Od 24. do 25. jul.: »mer, bai^tii film: Ranč smrti Od 26. do 27, juL: italijan- sko-španski barrai film: Sedem pogumnih Od 28. do 29. juL: franco- ski barvni film: Obračun na obali Od 30. do 31. jul.: ameriš- ki bar\Tii film: Alvarez Kot običajno bo tudi v tem úi naslednjem tednu pr- vi del oddaje Radia Celje namenjen čestitkam in po- zdravom poslušalcev. Infor- mativna oddaja Celjska kro- nika bo na vrsti vsak dan ob 17. uri, nato pa se bodo zvrstile še naslednje oddaje: četrtek, 25, julija — turi- stična oddaja nedelja, 27. julija — pogo- vor s poslušalci — zaključki seje medobčinskega sveta ZKS. ponedeljek, 28, julija — športni pregled torek, 29. julija — torkova reportaža — Bili smo v Ba- ški " sreda, 30. julija — oddaja Iz dela celjske občinske skup- ščine in oddaja Iz delovnih kolektivov. Redno bo na sporedu tudi zabavni globus in seveda dnevna obvestila. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Durič M., Humanizam kao politični ideal. Beograd 19Ò8. S. 5698 413, Petrovič M.: Metafore i alegorije, Beograd 1967. S. 5698 405. Savič—Rebac A.: Helenski vidici. Beograd 1966. S. 5698 400. Tomac P.: Kosovska bitka. Beograd 1968. S 11008.91. - Sharer W. L.: Vzpon in padec Tretjega rajha. I—II. Ljubljana 1969. S. 32152. Sevarlič B.: Putevi saznanja o vas i oni. Beograd 1967. S. 31920 8. Fomin' B. Ukročena р1аг- ma. Beograd 1967." S. 31920/4. Od baroka do klasicizma. Beograd 1966. S. 31749 3. Vukmanovič S,: Stalin in Jugoslavija, Ljubljana 1969. S. 30469 4. Markovič J. D.: Priroda i prirodne retkosti Jugaslavije Beograd 1967. S, 26169 22. OBTOŽUJEM Te vrstice, za katere že- lim, da bi marsikomu pri nas prebudile zavest in vest, pišem kot popolno- ma nedolžen voznik. Dne 6. jimija letos ob 17.45 uri sem v prometni nesre- či v Savinjski dolini izgu- bil ženo, mater dveh majh- nih otrok, zdravnico pedi- atričnega oddelka celjske bolnišnice. Po naključju smo sin, jaz in sopotnik ostali živi s težkimi poškodbami, ki pa niso nič v primeru z neusmiljeno smrtjo, ki je prizadela ženo. Kot voz- nik imam v tej nesreči po- vsem čisto vest. Bil sem popolnoma trezen, spočit in upošteval sem vsa cest- no prometna pravila. Mo- je vozilo je bilo v brezhib- nem stanju, V trenutku grozeče nesreče sem sto- ril vse, kar sem znal, ven- dar nisem mogel prepre- čiti usodnega trčenja. Mo- ral sem pogledati smrti v oči in še danes ne mo- rem dojeti, kako smo pre- ostali preživeli nesrečo. In kaj je bil njen neposreden vzrok? Kot največkrat pi- janost! Pijani voznik nem- ške narodnosti v družbi prav tako alkoholiziranih Slovencev iz bližnje vasi pri Taboru v Savinjski do- lini, je nenadoma zavil na- ravnost v moje vozilo in nesreča je bila neizogibna, Prebridko vem in čutim — življenja po smrti ni mogoče obuditi. Pa ven- dar ne morem molčati. Si- li me, da bi vpil na vse grlo in opozarjal ljudi, naj Jx>do razumni, saj bo dru- gače grobišče cestno pro- metnih žrtev še večje in globlje. Menda smo med deželami v Evropi glede števila prometnih nesreč in smrtnosti na vrhu ta- bele. Vsi vemo, koliko denar- ja plačujemo vozniki sami že leta in leta pri vsakem litru bencina. Nihče me ne bo prepričal, da v tem času ne bi mogli zgraditi vsaj nekaj novih glavnih cestišč 'in pomnožiti cest- no-prometne organe, ki bi uspeli uvesti na naše ce- ste red in disciplino. Vpra- šujem — kam gre ta de- nar? In obtožujem! Zatem obtožujem našo zakonodajo, ki je že na- ravnost smešno premila in tolerantna do pijanih in brezobzirnih voznikov, ki uprizarjajo na naših ce- stah prave serije cestno prometnih prekrškov. Ni mi jasno, se morda tudi naša zakonodaja norčuje iz nas poštenih voznikov in ščiti tisto krdelo nepo- štenih voznikov, ki jim ni mar za cestno prometne predpise in občečloveške norme. Lete razlikujem dve vi'sti: pijane vozjiike in pa objestneže, ki jim pomeni divjanje po cestah hobi osebnega izživljanja, V obeh kategorijah pa ne- malokrat prednjačijo ne- kateri tujci, ki menijo, da je v »balkanski« Jugosla- viji dovoljeno vse, saj so denarne kazni za prekrške prav smešno nizke y pri- merjavi z denarnimi kaz- nimi v njihovi domovini, V imenu pokojne žene, v imenu nepregledne vr- ste nedolžnih žrtev, njiho- vih otrok in svojcev, pa tudi v imenu prihodnjih žrtev tega neraziunljivega stanja na naših cestah in v naši zakonodaji zahte- vam takojšnje preprečenje nasilja na cesti. Predlagam spremeqiibo določila glede dovoljene koncentracije alkohola v krvi. Mislim, da voznik sploh ne bi smel zaužiti alkohola pred in med vož- njo. Takim pa, ki bi pre- kršili to določilo, bi bilo treba vzeti vozniško dovo- ljenje za določeno dobo ali za vse življenje, Brezobzirnini voznikom bi bilo treba naložiti ob- čutnejše denarne kazni in ne samo simbolične kot so danes v praksi, če bo tak objestnež moral npr. plačati globo 1.000 Ndin, bo prihodnjič raje vozil obzirneje. Najnižja kazen naj bi bila 300 Ndin, Nadalje obtožujem go- stince, ki še v naprej to- čijo vinjenim voznikom al- koholne pijače. Tudi za te naj predvidi zakorr stroge denarne kazni, Opoininjam soljudi, ,so- občane, poslance in odgo- vorne funkcionarje, da naj čimprej ukrenejo vse po- trebno za čim bolj uspeš- no preventivo, da nam zlo na naših cestah ne bo uni- čevalo tako nezadržno dan za dnem, ne domačih in ne tujih življenj. Znak in- dustrijsko razvite dežele ni samo število avtomobi- lov na cestah, temveč tudi urejeni cestno prometni pogoji avtomobilizma in etos voznikov za krmili. Vse to pa so stvari, ki pa- dajo na vest družbi, kate- ra želi biti sodobna, raz- vita in posebej še, katera želi biti socialistična. Pričakujem, da me bo v teh pozivih naša javnost podprla, saj ne pišem teh misli zaradi sebe, ki sem izigubil vse, temveč zaradi vas, ljudje, ki pa lahko že jutri izgubite vse in tu- di lastno življenje, če se ne bomo čimprej osvestili v raziminosti in odgovor- nosti drug do drugega. Prof. METOD KLEMENC;, CELJE DVIGALCt OSMI V JUGOSLAVIJI Celjski dvigalci uteži, ki vadijo pri Partizanu Celje so osvojili v letošnji sezoni drugo mesto v republiški ligi in se v končni razpredelnici za naslov državnega prvaka plasirali na odlično osmo mesto, med 23 ekipami. To je do sedaj največji uspeh celjskih težkoatletov. Njihov predstavnik Jože Urankar pa je osvo- jil pred nekaj dnevi tudi naslov državnega pr- vaka v lahki kategoriji v novi disciplini — dolo- čanju moči. To je nova disciplina, ki je uvede- na po olimpijadi. Isti tekmovalec je bil tudi finalist za izbor najmočnejšega atleta Jugosla- vije in osvojil šesto mesto J. KUZMA V CELJU AVTOMAT- SKO KEGLJIŠČE Kegljaški klub Celje že čaka na avtomate za svoje dvostezno kegljišče v Selcah. Toda to keg- ljišče bo imelo namen le za redne treninge naj- boljših celjskih kegljačev. Zato že dalj časa v Celju športni posebno pa kegljaški ljubitelji iščejo možnosti, da bi dobili štiristezno avto- matsko kegljišče. Kajti štiri steze so pogoj za redno republiško in državno prvenstvo. Ker si športniki ne morejo privoščiti takšne- ga projekta, kakor tudi ne občinska zveza za telesno kulturo, so zadnje dni prav živahne raz- prave med športniki in gostinci. Posebno hotel Celeia je zelo spodbudno sprejela akcijo, po ka- teri naj bi štiristezno kegljišče bilo zgrajeno izza vrta hotela Celeia. Ta objekt bi služil tu- ristom, sočasno pa tudi za športnike, oziroma tekmovanja. Večja tekmovanja, kot so državno prvenstvo, in mednarodne tekme pa bi sočasno dale tudi celjskim gostincem veliko možnosti za še večjo afirmacijo. Srečna kombinacija so- delovanja med športniki in gostinci. J. KUZMA PETER SVET NA DOPUSTU V CELJU PETER SVET V CELJU — Na dvodnevni do- pust je prišel v Celje znani celjski atlet Peter Svet, ki služi vojaški rok v Ajdovščini. Pred tem je tekmoval na armijskem prvenstvu v Kra- nnju in zmagal v teku na 1500 m (4:19,0). V na- slednjih dneh bo Peter odšel v športno četo v Beograd, kjer je tudi Drago 2untar. ZMAGA CELJSKIH ODBOJKARJEV Odbojkarji Partizana Gaberje so v pripravah na novo sezono in v počastitev občinskega praz- nika izvedli prijateljsko srečanje proti igralcem Petrovč. V dramatičnem dvoboju so Celjani bili nmogo baljši, toda svojo premoč so pokazali šele v zadnjih setih. Končni rezultat je bil 3:2 za Celjane. Posamezni rezultati v setih so bili 10:15, 11:15, 15:9, 15:5, 15:10 za Celjane.' Igra je bila povprečna. Za Celjane so igrali: Jager, brata Kajtner, žilnik, Roje in Terbuc. Za goste pa: štorman, Bratož, Došrl, Drobnjak, Jor- dan in-Vodenik. J. KUZMA MAR-IANA NA R1ÍK1 Znana celjska atletinja Marjana Lubej tre- nutno počiva. Ko je obiskala znani jugoslovan- ski medicinski center v Beogradu, so ji zdrav- niki sA'etovah, da nosi mavčno oblogo na po- škodovani nogi. To je tudi storila in šele 26. julija bo izvedela rezultate svojega zdravljenja. V kolikor ne bo občutila bolečine v poškodovani peti desne noge, bo zagotovo startala na držav- nem prvenstATi na Reki. ■ Skrita želja Marjane Lubej je. da bi startala tudi na 400 na državnem prvenstvu, kar pa je odvisho od možnosti po poškodbi. Svetlolasa Celjanka bo tako skupaj z Urbančičevo nada celjske ženske atletike poleg Urankarjeve, Sam- čeve, Pavšarjeve, Kolenčeve na Reki. J. Kumia SKROMNA UDELEŽBA NA PRVENSTVU CELJA Med športnimi prireditvami v pi>častitev praz- nika celjske občine je bilo tudi pr\-enstvo Celja v plavanju. 2al je bila udeležba na tem tekmo- vanju več kot skromna. Na startu je bilo samo 34 tekmovalcev m tekmovaik. Novi prvaki Celja so postali: v ženski kon- kurenci Vovk, Dobrotinšek, Leban in Perčič, pri moških pa Tkavc, Kovačič ter v štafeti ekipa Neptuna. Pri najmlajših pa so se uveljavili Kajtna pri pionirkah ter Lešek in Potušek med pionirji. Brečko Emil je trenutno med najboljšimi tekači na dolge proge pri AD Kladivar. Kljub temu, da se je šele časom vrnil iz JLA, je na stezi dosegel že odlične rezultate. Prav na >>Skokovem memorialu« je bil v teku na 3000 drugi za avstrijskim tekmovalcem. Danes je Brečko najboljši tekmovalec AD Kladivar v teku na 3000 m z oviranj TENIS: PRVI KLUBSKI PRVAKI (21) Teniška sekcija HDK Celje je letos prvič izvedla tekmo- vanje svojih Omanov. V šestih skupinah od pionirk do \ete- ranov je nastopilo nad 50 čla- nov. Tekmovanje pa ni uspe- lo samo v udeležbi, marveč tudi po kvaliteti. To se po- sebej velja za mlajše mla- dince in člane, ki so v neka- terih igrah pokazali prav lep tenis. Vse to govori, da rase nov kader športnike»' in da je delo v tej sekciji pravilno zastavljeno, če je dos e; pre- vladovala rekreacijska dejav- nost, je v zadnjem času moč- neje stopila 'na plan športna. Doslej so klubsko prvenst vo končali v vseh skupinah, razen pri starejših članih Novi prvaki pa so postali: PIONIRKE: 1. Marvič, 2. Godnik, 3. Petauer. V c>d- lični igri je Marvičeva pre- magala Godnikovo 9:3 MLADINKE: 1. Sekimik, 2. Urleb, 3. in 4. Cestnik in Rožanec. V borbi za prvo mesto je Sekirnikova odpra- vila Urlebovo 9:0. ML. MLADINCI: 1. Štros, 2, Pejanovič, 3. in 4. Barb> rič in Petauer. Lepa finalna igra med štrosom in Peja novičem se je končala v treh nizih z rezultatom 6:3, 2:6, 6:3. ST. MLADINCI: 1. Krekoš, 2. Ževart, 3. in 4. Mrevlje in Dotti. V zadnji igri je Kre- koš premagal ževarta 6:4, 7:5. ÖLANI: 1. Simončič, 2. B. Godnik, 3. in 4. Jazbec ш Rep. V odločilni igri je Ru- di Simončič premagal Boža Godnika 7:5, 6:2. HOKEJ NA LEDU: PRVE PRIPRAVE SO STEKLE četudi smo sredi poletja in vročih dni, ki jih tu in tam ohladi nenadna ploha, in če- prav imajo v celjskem mese- nem parku trenutno prvo be- sedo igralci tenisa, so se te dni pričele prve priprave na letošnjo zimsko sezono. Hokejisti se sicer že nekaj časa zbirajo na tako imeno- vanih suhih treningih, resnej- še priprave pa se bodo zače- le prve dni avg-usta. ko bo mednje prišel tucff novi tre- ner v letošnji sezoni. To bo vnovič Čeh in sicer Jifi Vrba iz Ustina na Labi. Doslej je treniral domače moštvo Slo- vana, ki je marca 196". leta igralo pod njegovim vod- stvom v Celju in premagalo jugoslovansko državno repre- zentanco 6:4, Izid pove, da prihaja med mlade celjske hokejist« izkušen trener pa čeprav izredno mlad. Ima namreč samo 29 let. č-eški trener bo trenutno samo pripravil suhe treninge, nato pa se bo vrnil domov. V Celje pa bo spet prišel ok- tobra. To je namreč mesec, ko čaka celjsko hokejsko moštvo že prva mednarodna preizkušnja. MALI NOGOMET: 1. IZLETNIK, 2. ŽIČNA Občinsko prvenstvo v ma- lem nogometu, v počastitev praznika, je znova dokazalo, da se za to lepo in hitro igro z žogo navdušuje čedalje več ljubiteljev športa. Tokrat je na tekmovanju sodelovalo nad 30 ekip. V glavnem so bile to vrste delovnih oziroma sindikalnih organizacij. zbra- li pa so se tudi igralci, ki sta- nujejo v določeni ulici, v krajevni yskuîpnosti in po- dobno. Udeležba na tekmovanju je bila torej zadovoljiva, nič kaj zadovoljni pa ne more- mo biti z disciplino. Sodniki so imeli polne roke dela, za- to izklijučitev, prekinitev m odstOFK)v ni manjkalo. Škoda, da tudi v tej igri prevladuje slaba stran našega velikega nogometa. Bkipe so bile razdeljene v sedem skupin. Po tekmah v tem okviru in nadaljevanju sta se nazadnje v borbi za prvo in drugo mesto sreča- li moštvi Izletnika in 'Žične. Zmagal je Izletnik z rezulta- tom 1:0. Po vsem tem je aru- go mesto pripadalo nogome- ta-šem Žične. ODBOJKA GABERJE : ŠEMPETER v počastitev praznika celj- ske občine je bila tudi t«k- ma v odbojki med moštvoma gabrskega m šempebrske.ga Partizana. Srečnje so v svojo korist zabeležili Gabrčani z rezultatom 2:1. V spomin na gostovanje so svojim tekme- cem i.'iročili fotografijo Ce- lja. DANICA URANKAR MED NAJBOLJŠI Ml V SLOVENI! Danica Urankar, članic AD Kladivar, je danes me najboljšimi tekmovaJkafl v Jugoslaviji v teku » 1500 m. Je slovenska " korderka in tekmovali otl katere v naslednji* času pri Kladivarju še « liko pričakujejo. San" trening .,. Foto: t«ve PO ODSTOPU TRKNERJA ZDRAVKA MALICA KDO DELA NERED? V »Sportskih novostih« smo lahko prebrali tisto vest, za katero smo se najbolj bali, rta je lesnična: Zdravko Malic, trener rokomctašev C.elja. odhaja iz našega mesta in je že prevzel trenerske posle pri RK Zagreb! Istočasno so rokometaši po krajših pripravah v Logarski dolini odšli na svojo pr\'o turne.io v Češkoslovaško. Tako se uspešno pripiavlja.io za začetek tekmovan.ia v zvezni ligi, ki se prične že čez dober mesec. Celjani so trenutno brez trenerja. Po prvih informacijah ni nastal razdor med igralci in trenerjem ali predsednikom kluba Na- četom Krumpakom, temveč so vzroki drugje. Sive (ne)eminence celjskega rokometa že tlalj časa ribarijo v kalnem in si prizadevajo dobiti vajeti v svoje roke. Minirajo delo na vseh položajih, širijo čudne govorice in si sploh vztra.jno ter požrtvovalno prizadevajo, da bi usjieJi ekipo, ki je po nekaj krizah uspela iz- plavati iz najhii.^ših t4*7Hv, vrniti na .stare P®'® žajt'. \>к{1() si ustvarja karier« ali jo vsa.i in poskuša ustvar.jiiti. Situacije s<» se zao.str^ vale »lo t«- nie.ip, ila je ob dii^eh dnevnicah, "v jih baje trenerju Maliču niso hoteli izpla^^'J' počiio. Strokovnjak, ki je kljub velikim težavai® usp<'l obdržati ekipo med najbolj.šimi, д Posilcdice tega so verjetno vsem znane. B^j''^ .se. da celotna situacija ne bi slabo vplivala igralce in da bi vse skupaj bilo povoil za s'® v zvezni ligi. Prepričani smo, da morajo v klubu red in tovarišem, ki vnašajo nemir, po^'^V da .jih ne potrebujejo. Nima smisla, da bi radi dveh ljudi opuščali d** «'ligi- In ¡j, zaradi dveh ljudi prihajalo d(» mučnih • katerih rezultati bi bile daljše krize. TONE VRAP'' NAŠ SODELAVEC NA OBISKU PRI TISUEVIH f ^itrizosca cesi proti ŠtMit- & .uu Ш Sevnici so mi po- ^ .^¿aii omamljeno kmetijo ^^.itnjem ui travniki. Ozka ^^¡(le je vodila navzdol in ne- P*^ niui^t pozneje sem se usta- ^ pred velikanskim hlevom. ''r v biižmi m bilo nikogar, se s previdnimi koraki pri- viti vraioíu in Vi>topii. Naštel "ju 2У močno zalitih krav, ki ^ prežvekovale svoj opoldanski j za moj obisk pa niso po- i ^ie piav nobenega zanimanja. ^ iionja v kotu sta me po- ! .¿ravila z rezgetanjem in se po- ' qovuü poglobila v svojo vsakda- njost, ki verjetno niti m bila ta- uo siva, glede na kupe sveže tra- ve v jaslii:.. Iz hise sem slišal pogovor in otroške glasove. Mea oaprtimi vrati sem se ušcavii. Moj bodoči znanec, Pa- 1'iselj, je bil ravno pri ko- jiiU. zena je stregla. V hipu sem poskušal prešteti otroke, ki so stali okrog mize, hotel sem se, prepričati, če jih je res deset, ¿0C so mi pripovedovali, toda v naslednjem trenutku sem že opa- najmlajšega, ki je sedel pri vratih, iztegoval roke proti meni in se mi g0stoljubno nasmihal. — Dober dan — sem pozdra- vil. Začudeno so me gledali. Pa- i yel je odložil žilco, jaz pa sem i bil v zadregi, nisem vedel kako i naj začnem, kaj naj jim re- I čem. . . Obkrožilo me je deset parov radovednih otroških oči, m so me neusmiljeno gledale, deiilica pa — pozneje sva se spo- ■ mala, ime ji je Marta — se je skrila za materino krilo in me IZ iarne razdalje opazovala iz- ' pod šopa svetlih las. Pa sem se le znašel in pove- ■ dal zakaj sem prišel. Niso mi ' verjeli Vse dokler nismo, s i'skupnimi močmi, obrnili cel kup starih časopisov in nekje v njüi odkrili moje ime. kar je bilo : izkušnja več za mene. Zdaj, nam- reč, v aktovki vedno nosim vsaj en izvod časopisa s svojim ime- nom. ker, kaj se ve, včasih mo- goče sumljivo izgledam in so ljudje upravičeno nezaupljivi, meni pa na čelu ne piše zakaj hodim k njim. шмшааввншв PAVEL O KMETIJSTVU TiLka in Pavel sta me povabi- la v sosednjo sobo. kjer se je na belem namiznem prtu kmalu zna- liter in krožnik hladnega kur- jega mesa. — Prigriznite! Ob kozarcu se I bova laže pogovorila. Danes pra- ' znujem. God imam — mi je za- upal Pavel in se široko nasme- ' jal. î' Opazoval sem tega osemintri- desetletnega moža, ki je- že na prvi pogled kazal toliko življenj- skega optimizma in osebnega za- Í0Ax>ljstva. ki je prehajalo tudi ' mene in verjetno vse njego- ve sobesednike. Predno sem pri- sem imel pripravljene cele «upe vprašanj, ki so bila odveč, гакај vse je bilo jasno kot na Шаш in le gledati je bilo tre- ba. Vse je bilo tako normalno, ^^nio po sebi umevno, da se po '^j^govi hiši podi deset otrok, J[erjetno ne bi čudno izgledalo, bi jih bilo še deset, kajti Til- ^^ in Pavel sta človeka, ki stó '^ot ustvarjena za to okolje, za za kmetijo, ki napredu- je in bo napredovala. , Takrat, ko je 500 kg težak bil vreden 50.000 dinarjev, ^ je bilo leta 1957, sem za to Jo.sestvo odštel dva milijona — je pripovedoval Pavel. — Med jojno je bila kmetija pož.2;ana, ^ jaz sem jo začel obnavlja- ti. Zdaj je, razen hiše, vse ob- novljeno. Naslednje leto bo tudi ona prišla na лтsto. Letos imam druge stroške, samo za gnoj sem dal 12.000 novih dinarjev. Neka- teri mi očitajo, da zemljo pre- več gnojim, toda jaz že vem kaj delam .., Mi smo. tukaj na Koz- janskem, kar pozabljem. Diuž- ba nas je pozabila. Tisti, kate- rim smo med vojno pomagali, imajo zdaj možnost, da se nas spomnijo. Tega še niso storili. Družba bi morala kmetom nudi- ti veliko več, kot do zdaj. Po- trebni so tečaji, kmetijske šole. Nujno bi bilo z zakonom dolo- čiti, da kmečki sin ali hčerka ne moreta prevzeti posestva brez dokončane kmetijske šole. Tudi kooperacija v tem smislu, kot je zdaj v praksi, sploh ni ko- operacija, temveč trgoA-'ina. — Tako je modroval in čez čas na- daljeval: »Tukajšnji kmetje, na primer, kupujemo gnojila po višjih ce- nah, kot so v Sentjurj-u. ker se nam zaračunava prevoz. Potre- bujemo tudi več kmetijskih stro- kovnjakov, toda to je že pre- cej neprivlačen poklic, takšno delo je slabo plačano, kmeta pa je potrebno prepričati, naučiti, posvetiti mu več časa in pozor- nosti ...« »Prav za kozjansko območje bi družba morala dati posebne dolgoročne kredite za nabavo po- ljedelskih strojev, katerih je tu- kaj zelo malo. Jaz, na primer, potrebujem traktor in tri pri- ključke, kar stane sedem mili- jonov. Razumljivo, toliko denar- ja nimam. Če pa bi dobil re- cimo. petletni kredit in zmerne obresti...« Žal, moral sem ga prekiniti. K njemu sem prišel predvsem zaradi njegovih desetih otrok, ki so se podili po dvorišču, med- tem sva se midva pogovarjala o kmetijski problematiki, »s katere 5Л'а presedlala na družinsko, kjer se je pravzaprav izkazalo, da moj simpatični gostitelj sploh nima problemov! TISUEVIH DESET PO VRSTNEM REDU S Tilko sta se poročila 1954. leta. Zapuščena kmetija je želj- no pričakovala še en par delov- nih rok. čeprav je Pavel imel še pet sester, ki so se pozneje poročile. Pravi, da so mu nudile dragoceno pomoč v prvih letih zakona, takrat, ko so prvi izmed njegovih otrok začeli prihajati na s\-«t. Najprej je prišel Marjan, ki je letos končal osemletko in bo jeseni začel hoditi v gimnazijo. Zdaj je že visoJc, suhljat fant. Prav po kavboj sko se zavüiti na golega konja, ki se pod njim vzpenja na zadnje noge in pro- testira, čeprav mu to čisto nič ne pomaga. Leto pozneje je za Marjanom prišel Milan,, za Mi- lanom Mihaela, za Miaelo Majda in Božidar — naenkrat! Tako kot takrat, sta tudi zdaj neločljiva, če Majda zagreši na- pako, je Božidar zagotovo tisti, ki jo zagovarja. Majda pa takih uslug nikoli ne pozabi in ko po- zneje Božidar kakšno ušpiči, mu je takoj ob strani. Naslednja je bila Pavla, Marjan. Milan, Mihaela. Maj- da, Božidar in Pavla šo v pre- teklem šolskem letu skupaj ho- dili v šolo na Planini, — Vsi .se zelo dobro učijo — ponosno pravi Pavel. — Doma zelo veliko delajo, pridno mi pomagajo in jih pri učenju to čisto mč ne moti. Tretja punca je lansko leto bila pravdobra, letos pa odlična. Potreboval sem nekaj časa, da ugotovim, katera je to »tretja punca« in če Se ne motim, je mislil na Mihaelo. To je dekli- ca bistrih, zasanjanih oči. ki je skupaj z Majdo tako pridno pa- zila na najmlajšega bratca in ju peljala po dvorišču na lesenem vozičku. — Letos so v Soli imeli zelo slabo malico. Za naslednje šol- sko leto jim bom kupil termov- ke, pa naj toplo malico nosijo od doma — je oJjljuibü Pavel. In da ne pozabim še ostalih. Po rojstMi Pavle je nastopil dve- letni presledek. 1962. leta pa se je rodttl Branko. Letos gre prvič T šolo in Se na to že zdaj pri- pravlja. Njegovi mlajši sestrici pa je ime Marta. Najbolj sra- mežljiva je izmed vseh, rada pa se lepotiči in okusno oblači. Lan- sko leto je prišlo novo presene- čenje. Rodila sta se druga dvojč- ka, Robert in Rudi, ki sta zdaj ljubljenca celotne družine in sta deležna največje pozornosti, KAKO SE Ш 10 OTROK? — Ali Je bilo težko roditi de- set otrok — sem vprašal Tilko. — Če bi jih morala roditi na- enkrat, verjetno ne bi bilo tako enostavno. Olajšali so mi delo, prihajali so po vrsti — je odgo- vorila. — Ali jih bo še kaj? — Ne vem. Zaradi tega se ne sekiram. Zdaj, ko imam teh de- set, nič hudega ne bi bilo, če bi se rodil še enajsti. Ni veliko de- la z njimi. Starejši pazijo na mlajše, jih negujejo ... Drugi ljudje imajo večje skrbi za nas, kot mi sami... — Da — se je vmešal Pavel — Ijiidje so takšni. Vsakokrat je od ust do ust hodilo, da bova midva spet imela otroka, da jih imava že veliko. Ljudje so se spraševali, kako jih bova vzgo- jila in vzdrževala, nama se pa ne zdi, da je to tak problem. Zdaj mi nekateri celo zavidajo, češ, meni je lahko, otroci mi do- raščajo. pomagali mi bodo. vse bo laže, kar je tudi res. — Ce bi še enkrat bila pred poroko in če bi vnaprej vedela, da bosta imela deset otrok, ali bi se poročila? — Seveda! — sta mi odgovori- la oba hkrati, se pogledala in sproščen smeh je napolnil sobo. Potem sva se s Pavlom odpra- vila na majhen sprehod po po- sestvu. Govoril je o zemlji, o kmetijstvu na Kozjanskem, o ce- stah, zaradi katerih so kraji pod Pohorjem tako oddaljeni od sve- ta. Na glas je sanjal o moder- nem kmetijstvu, o strojih ... — Kot vidite, imam deset o- trok, Z njimi ne bom naredil ti- ste napake, ki jo radi zagrešijo naši kmetje. Vsi moji otroci bo- do hodili v šolo, želim si, da vsi postanejo izobraženi ljudje, to- la najbolj pameten, najbolj »brih- ten« med njimi bo prišel nazaj na kmetijo. Nisem tistega mne- nja, da iznajdljivi in sposobni ljudje opravljajo vse druge po- klice razen kmetijskega. Sodob- ni kmetovalec mora imeti Sol- sico izobrazbo, mora imeti stro- ко\'по шапје, ki mu edino lah- ko zagotovi pravilno gospodar- jenje. Med pogovorom je prestavljal žico električnega pastirja za ne- kaj metrov naprej in štirje si- novi so mu pridno pomagali. — To je, sicer, njiihovo delo, oni to hitreje naredijo kot jaz — pravi Pavel in p)ogled mu ne- žno drsi po štirih razkuštranih glavicah in sledovih, ki jih bo- se otroške noge puščajo v viso- ki travi. Sonce Je bilo že precej nizko. Planini in Golobinje&u, vasi v kateri živi Pavel Tiselj z dniži- no. se je obetal topel poletni ve- čer. Odhajal sem s hitrimi ko- raki in hrib za mojim hrbtom mi je zakril pogled na prijazno domačijo med drevjem. Ko se bom spet oglasil pri njih, Msr- jana verjetno ne bo doma, toda kaj vem. ni rečeno, da kljub te- mu. v njegovi hiši ne bom spet naštel deset ali celo enajst otrok. MILE SAVIO (Niuìaljevanje s 1. strani) »Industrija je imela doslej pro- ste roke, uživala je zaupanje, da ravna vselej prav. To je bila na- paka!«, je v razgovoru dejal predstavnik republiškega sanitar- nega inspektorata in pristavil, da hrastniški primer ni edini v Sloveniji, da pa so tu pokazali čvrsto voLjo urediti zadeve že ob nastanku problema. Sestanek, na katerem je pred- sednik občine uvodoma pre- bral pogoje, Id so bili ob podpi- su soglasja sklenjeni, ne pa tudi vsi izpolnjeni, je bil živahen, vendar pa" v mejah treznega pri- zadevanja, kako urediti zadevo, da se ne bi bilo treba približe- vati stališčem o ukinitvi elek- trarne, pa tudi ne onim, da ra- zen tovarne in njene proizvod- nje ni nič upoštevanja vrednega. Ing. Goršič, predstavnik GG Ljubljana je opozoril na to, da je v Zasavju uničenih 310 ha go- zdov, da je 700 ha močno pri- zadetih, čez 1300 srednje, blizu 1700 ha pa načetih. »Ni v vprašanju vrednost go- zdov izražena v kubikih lesa. Ta •škoda je ničeva v primerjavi s posrednimi koristmi, ki jih go- zdovi prinašajo, od tega da či- stijo ozračje, da ustvarjajo hu- mus, da preprečujejo erozijo, da ščitijo ostalo floro, da so zato- čišče favne itd., itd.« Ogled razmer na licu mesta, je vse prepričal, da pritožbe ljudi in strokOTOih služ.b, predvsem ustreznih občinskih inšpekcij, ni- so bile pretirane. Sam "sem bil na Praprotnem. Termoelektrarna po navedbah po zadnjem dežju (ne onem v petek) sploh ni obratovala. Pra- protno je vas na sedlu in nanjo lega dim z ogljikovim dvokisom, nanjo lega prah iz bližnje depo- nije. Trava, ki jo je dež sicer spral, koi da raste iz cementne- ga prahu. Vse je sivo. j Sadno drevje, zlasti občutljivejše sorte, je osmojeno, tako tudi nekatere poljščine. Nekega kmeta so celo prepričevali, češ, da je prah z deponije kot umeten gnoj. Na njegovi njivi se to pozna. Kjer za poskus trosil prah, je krom- pirjevka že vsa rumena. Deponija. Nekoč idilično doli- nica izgleda kot pobočje vulka- na. Strnjena sadrasta zmes po- kriva že del doline. Za te name- ne je bila dolina tudi žrtvovana. Kaj je potem narobe? Narobe je, da ko spuščajo razsut prah po pobočju, ne delujejo vselej škropilne naprave. Tedaj veter potegne sivkast prah s seboj, ga zavrtinči pač tja, kamor mu rav- nokar volja, med ljudmi, med posevke, v gozdove. »Več delovne discipline, je de- jal poslanec tega območja in podpredsednik slovenske skupy- ščine Marjan Orožai, in mnogih težav ter jeze bo konec. Naprave za škropljenje so tu, da bi de- lovale, prav tako elevator ji, ki naj bi pripomogli, da se S02 z 80-meterskega dimnika razprši, če se pokvarijo, je treba pač ustaviti proizvodnjo.« Pokvarjeni stroji, ali da se ne- komu ne da škropiti prahu na depoju, to ni noben »vismajor«, na katerega bi se mogli zgovar- jati. Ves čas smo domala napeto pričakovali, kdaj se bodo ogla- sili predsta\Tiiki TE II. Priča- kovali smo izgovore, dokazova- nja, da ni tako itd. Toda ne. Po- vedati je treba da TE II ni edi- no podjetje, ki razširja SO^ in praši okolje, je pa dokazano, da so se ti nevšečni stranski pro- dukti močno povečali po zgra- ditvi TE II Predstavniki TE II niso zani- kali škodljivih učinkov plina in prahu. Povedali so, da so v spo- ru z dobavitelji (oprema je polj- ska) in da bodo opremo, če po izvršenem remontu v mesecu dni ne bo delovala brezhibno, dali na razpolago dobaviteljem na- zaj. Predstavniki TE II so sicer skiišali dokazati, da je škoda na rastlinah očitno večja tam, kjer je majski sneg oslabil odpornost rastlin ali jih zalotil v brste- nju. Tega tudi gozdarji niso za- nikali, kajti zagovor vsebuje tu- di priznanje, da rastlinje ni bilo dovolj odporno za učinke plina. Predstavniki TE II so sporo- čili, da bo remont v enem me- secu bržčas saniral razmere, pro- sili pa so navzoče strokovnjake za pomoč, da bi v prihodnje mo- gli tudi sami vplivati na čim us- pešnejšo ublažitev posledic, ki se jim drugače ne bo mogoče izogniti. Uspeh sestanka je bil že pred razidom viden. Sklenjeno je bi- lo: • Takoj je treba izdelati sana- cijski načrt, ki bo odpravil nev- .šečnosti kolikor mogoče dolgoro- àno. Pri financiranju tega načrta bi sodelovali vsi, ne samo TE II. • Zagotoviti je treba stalno merjenje učinkov plina in pra- šenja na mnogo širšem območju kot doslej. Z merjenji je treba ugotoviti tudi deleže posameznih deloraih organizacij pri onesna- ževanju ozračja in okolja. • Z dosledno delovno discipli- no je treba zagotoviti, da bo ne-^ nehno zagotovljeno vse kar bo preprečevalo izbruhe plina SO., in prašenje s pepelom. • Kjer se kvarnim posledicam ne bo moč izogniti, je treba ure- diti vse za primemo odškodnino, če je treba tudi z odkupom ozi- roma zamenjavo zemljišča in ne- premičnin. To je samo nekaj sklepov, ki sicer niso dobesedno zapisani, dokazujejo pa, da so udeleženci sestanka odločeni kar najodloč- neje ukrepati. To je nujno tudi zaradi tega, ker je na bližnjem obzorju vprašanje gradnja* ter- moelektrarne III. Izkušnje in pravočasna reakcija na nevšeč- nosti so dobra osnova, da bi se ix>dobnim zadregam v bodoče v celoti izognili. Hrastniški primer, če bo ures- ničitev * sklepov potekala enako složno kot je razgovor, bo mor- da poučen tudi za druge kraje kako urejevati zadeve, ki so pro- tislovne, so pa v enaki meri v in- teresu skupnosti. SLAVKO VALENTINČiČ človeka cenimo po različ- nih kriterijih. Profesorja po znanju in pozabljivosti, kme- ta po žuljih, pevca po glasil- kah in politika po (ne)izpol- njenih obljubah. Tudi Planina ima svoje kri- terije. Slavko Valentinčič se je z njimi srečal 1952. leta, ko se je tam za stalno naselil. Od takrat ga cenijo po ostrem lovskem očesu, mirni roki in delu v lovski družini, kateri je v prejšnjih letih posvetil veliko časa, skrbi in nemir- nih noči. Pravijo, da je prav iako dober električar kot lo- vec, čeprav kot lovec še ni bil proglašen za udarnika, kot se mu je to pred leti zgodilo med električarji. Te dni je največji Slavkov ponos nov lovski dom na Bohorju, kjer je pred krat- kim planinska lovska druži- na razvila svoj prapor. Ta dom, pravzaprav, predstavlja uresničene sanje planinskih lovcev. Slavko vam ga bo^ če bo le imel priložnost, opisal od temeljev do strehe, na- tančno bo vedel koliko de- narja je bilo porabljeno za posamezno fazo gradnje, ko- liko je bilo prostovoljnih de- lovnih ur, kdo je prispeiml sredstva... Slavko ni samo lovec in električar, on je tudi pred- sednik lovske družine (lovec in predsednik lovske družine ni vedno isto!), podpredsed- nik turističnega društva in orožar v strelskem društvu. Poleg zajcev, lisic, srak in podobne drobnarije ima tu- di nekaj glinastih golobov г lanskega republiškega tekmo- vanja v elektro športnih igrah, kjer je v streljanju za- sedel prvo mesto. Zaupal mi je, da pa, kot podpredsednik turističnega društva, žal, ni- ma niti ene trofeje, ker so pač časi taki, da laže na Bo- horju dobiš na muho merja- sca, kot pa na Planini turista... In jaz sem mu verjel, čeprav lovcem in ri- bičem — saj so si rojstni bratje — ne verjamem prav vsega. Verjel sem mu tudi takrat, ko mi je, na koncu najinega pogovora, ob lovski kavici v novem domu na Bo- horju, pripovedoval tisto »lovsko» — no, ja, če že hočete — gre za polža in zajklo, ki sta se, upam. da že veste zakaj, skrila v gr- movje, on pa ju je dobil in flagranti! Ob pripovedovanju je bil tako prepričljivo re- sen, da se je rva koncu mo- ral nasmejati — moji resno- sti! To v nobenem primeru m vse o Slavku. Drugič, morda, malo več in seveda, brez »lovskih«! MILE SAVIC CELJSKEGA PRAZNIKA Nedelja, športni prostor v celjskem mestnem parku je bil danes že drugič v razmeroma kratkem času prizorišče pomem- bne manifestacije. Ob zaključku proslav in prireditev na čast 20. julija, praznika celjske občine, je bil še zbor borcev pete pre- komorske brigade, ki ima v me- stu ob Savinji svoj domicil. Znova in po dolgih letih so se srečali tisti fantje s štajerske, Gorenjske, Koroške in Primor- ske, ki so sestavili peto preko- morsko brigado in sodelovali zla- sti v zaključnih bojih za osvo- boditev naše dežele. Navzlic te- mu, da je obstajala le dobre šti- ri mesece, je zapisala veličastno epopejo, polno zmag in uspehov. Celje in slavnostni prostor v parku sta sprejela" številne goste nadvse prisrčno. Goste so priča- kala dekleta in jim na prsi pri- pela rdeče nagelje, znak spošto- vanja in ljubezni. Nekaj pred enajsto uro dopold- ne so na slavnostni prostor pri- korakali borci pete prekomor- ske brigade. Njihov korak je bil še vedno odločen. Mnogi so na prsi pripeli številna odlikovanja. Začetek proslave je naznanila držaraa hinma, zatem pa je 1>ог^ ce te in drugih brigad pozdravi- la predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabičeva in pou- darila. da sovpada praznik ce" ske občine s podelitvijo domicil- ne listine peti prekomorski bri- gadi. Razen tega je tov. Vrabiče- va pozdravila še borce diaigih enot, sekretarja CK ZKS inž. An- dreja Marinea, predsednika go- spodarskega zbora republiške skupščine Toneta Boleta, general- majorja Jožeta Ožbolta in druge. Sledil je raport komandanta pete prekomorske brigade Sta- neta Malmeta predsednici občin- slie skupščine. In ko sta v ko- raku obšla borce, je predsednica skupščine izročila domicilno li- stino, v kateri piše, da izroča celjska občinska skupščina ta do- kimient ob 25-letnici formiranja pete prekomorske brigade, zla- sti pa zaradi njenih zaslùg ter zaradi utrjevanja, širjenja in o- hranjanja tradicij narodnoosvo- bodilnega boja. -Visoko priznanje. Red zasluge za narod z zlatim vencem, ^ je brigadi izročil general-mač Jože Ctebolt. ^^ In ko so borce pozdravili di taborniki, se je za izredno ^ zornost celjske občinske sW ščine, Celjanov in za odlikovanj zahvalil komandant brigade Sta. ne Mahne. Zatem je o pomenu celjskega praznika, zlasti pa o ротедц prve celjske čete in pete preko, morske brigade govoril Peter šprajc, poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine. V svo. jem govoru je orisal nastanek in borbeno pot obeh enot ter pri tem poudaril, da nam obujanje spominov na ljudsko revolucijo vliva novih spodbud za izpolnje- vanje vseh nalog, še zlasti nalog v gospodarstvu. Nad tisoč borcev pete preko- morske brigade je na slavnost- nem zboru prejelo tudi spomin- sko knjigo o svoji brigadi. V drugêm delu proslave so so. delovali pevci in godba na pi. hala ŽPD France Prešeren, god- ba EMO, člani slovenske.ga ljud- skega gledališča v Celju itd. MILAN B()2IC Peter Šprajc med govorom v mestnem parjii. (Foto: .1. P) 40 LET CELJSKI AVTOBUS (ZAPIS O PRVEM DESETLETJU) tos poteka 40 let, odkar je mesta Celja« opravil prvi vožnji v Dobrno in Slatino. S tem je začel vo r^dobje razvoja tujskega oiTieta za Celje in povezanosti P^-fo z zaledjem, ¡»g Konec leta je takratni mestne občine celjske, P^Anton Ogrizek predlagal o- '^v'ati avtobusni promet. Pon- ujal је^ da ga bodo sicer uved ■ druga podjetja in tako Celja- % odtegnila naravno zaledje, ¿arca leta so v občin- am svetu osnovali posebni od- za avtobusni promet. Takoj -začetku so se pojavili nasprot ki so trdili, da nameravaruj jbčinsko podjetje ne bo prina- jjlo občim nobene koristi. Zate jj avtoprometni odsek zaintere- siral fa-govske kroge in nekatere jename zavode, da bodo posred- uj koristi odtehtale morebitni ^etni deficit. Po sporazumu z gospodarskimi krogi so sestavi- li statut, ki je predvideval no- fo podjetje z večinsko udeležbe uestne občine. Statut »Avtobu- ¡¡mesta Celja« je bil sprejet na jeji mestnega sveta z veliko ve- Ö10 glasov 24. maja 1939. Šti- ^ajst dni pozneje ,ie v smislu itatuta prevzel posle novi oziro- ma prvi uprami odbor, ki mu je predsedoval dr. Anton Ogri- lelc. Podpredsdenik je bil Andro Posavec. člani pa Franc Burger, jnt-on Cestnik, Anton Pazarinc, Janko Možina. Ivan Prekoršek. Ivan Ravnikar in Franc Rebeu- Julija 1929. leta so kupili prvo wzilo in z njim je bila 10. jull- ¡8 opravljena prva preizkusna Т1ја v Dobrno in Rogaško Sla ino. Redni progi v obe zdravi- lišči pa sta začeli delati 26. ju- :;a. Hkrati je bila odprta pro- Ido Vranskega. V avgustu iste- leta so kupili že drugo vo- 0 in z njim vozili v Ljubečno iDramlje. Konec istega leta sta Iva nova avtobusa začela obra- čati na progi od Sv. Petra pod Ir. gorami (Bistrica ob Sotli), Podsrede in Mozirja. Nagel razvoj podjetja se je Bdaljeval tudi v 1030. letu. Na bavili so pet novih vozil in od- prli proge do Logarske doline, po Zadrečki dolini do Gornjega grada, do Rečice, v Šoštanj in v Rimske Toplice. V začetku 1931. leta je dr. O- grizek predal posle novemu pred- sedniku upravnega odbora, lekar- narju Andru Posavcu. V drugi polovici 1931. leta je bil promet povsem urejen in voznina je pri- našala lep dohodek. Ta razvoj pa je na mah pre- trgala katastrofa 9. decembra 1931. leta, ko je v Medlogu pri Celju v gosti megli na nezavaro- vanem železniškem prehodu za- vozila lokomotiva savinjskega vlaka v polno zaseden avtobus, namenjen na Vransko. 13 smrt- nih žrtev in več ranjenih ter ve- lika materialna škoda so bile posledice usodnega trčenja, ki je bilo dolgo ena najhujših av- tobusnih nesreč v Evropi. Ta ne- sreča je obremenila podjetje za okrog milijon takratnih dinar jev! Temu udarcu so sledile še visoke drža\Tie takse na vozari- no pa dajatve poškodovancem STANE ZUPANC in svojcem žrtev nesreče v Med- logu. Zaradi splošne gospodarske krize se je zmanjšal tudi pro- met. V letih 1934 in 1935 je kri- га prispela do vrhunca. Zaradi nerentabilnosti so ukinili progo do Vranskega, na zahtevo želez- niške uprave pa progo do Laš- kega. Izvedli so delno redukcijo zaposlenih in plač. Pojetje nI imelo niti gotovine za nabavo goriva in rezervnih delov. Ka zalo je, da je podjetje tik pred likvidacijo. Le misel, kaj bi Ce- Ije s tem izgubilo, jeTibvarova- la upravni odbor pred tem usod- nim sklepom. Delno olajšanje je prineslo 1935. leto, ko je država omilila takse na vozarino. Konec 1935. leta Je vodstvo podjetja prevzel novi upravni od- ix)r s predsednikom Antonom Fazarincem, ki je energično pri- jel za delo. Izdelali so sanacij- ski načrt m pri tem stremeli za zamenjavo starih neekonomičnih vozU z novimi na plinsko olje. Podjetje je 1936. leta nabavilo dva nova avtobusa. Naslednje le- to se Je izpopolnjevanje vozne- ga parka nadaljevalo. Nabavili so avtobus, ki naj bi služil pred- vsem za izletniške vožnje. V le- cu 1938 so en stari avtobus pre- uredili v furgon. Sredi 193¡9. leta Je vozni park štel že 13 avtobusov, od teh 7 na pogon z nafto. Število sede- žev je bilo 326. Pošebno pozor- nost je podjetje posvečalo raz- voju izletniških voženj po domo- vini Ш v tujino. Njihov donos je 1938. leta znašal že skoro četrti- no skupnega dohodka od prodaje voznih kart. Ureditev voznega parka je ro- dila novo zahtevo: zgraditev mo- demih garaž. Podjetje je kupi- lo zemljo meščansko oskrboval- nega sklada na Sp. Lanovžu. Zgradili so novo stavbo, ki je imela več oddelkov. Prezidava, modernizacija in oprema je ve- ljala z nakupom zemljišča vred 600.000 din. Celotne investicije v letih 1936—39 so znašale 2,200.0(K) takratnih dinarjev! Mestni avtobus je tako že v orvem desetletju obstoja doka- zal, da je Celjanom neobhodno potreben, še bolj pa bližaiji in daljnji okolici, saj bi bilo šmar- sko-kozjansko območje brez avto- busne zveze sicer odrezano od ostalega sveta. Neprecenljivo vrednost pa je avtobusni pro- met storil tudi tujskemu prome- tu. Pionirji dotoka tujcev v Lo- garsko dolino so bili prav avto- busi mesta Celja. Tudi širom ï>o naši državi in v inozemstvu zna- na zdravilišča v okolici Celja bi ostala še dolgo neobiskana če bi ne bilo celjskih avtobusov. Pripis uredništva: Tak ie bi¡ razvoj podjetja v prvem deset- letju. In danes? V odgovor in za lažjo primerjavo samo neka.) številk: kolektiv Izletnika ima 128 avtobusov in nad 120 rednih prog! Vsak dan prevozijo avtobu- si tega podjetja nad 20.000 km Izredno močna je izletniška de- javnost. Nove investicije na Gol teh odpirajo novo perspektivo. PRED ZAČETKOM AKCIJE, KATERE VODJA JE ŠTORSKA ŽELEZARNA: REKREACIJSKI CENTER NAJ BI BIL PRI MLINARJEVEMU JANEZU DO 1971 ŠTIRJE BAZENI? Zanimiva pobuda je prišla ij Železarne v Štorah: na Teharjih pri Mlinar j evem Janezu naj bi v naslednjih dveh letih zgradili nov sodoben rekreacijski center, katerega osnovna zanimivost In draž bi bili štirje bazeni! Predstavnik kolektiva inž. Ja- nez Barborič je na posebni ti- skovni konferenci seznanil pred- stavnike tiska in radia .s pote kom akcije, katere idejni vtxlda je železarna v štorah, celoten objekt pa bi agradili s skupnimi močmi. Občinski sindikalni svet. kjei je tiskovna konferenca bila. se s pobudo kolektiva strinja in jo podpira. Štirje bazeni bi bili po načrtih za Mlinar j evim Janezom m prea železnico. Pokrit zimski bazen bi bil velik 12,5 x 25 me- trov. poleg pa bi bili še odprt olimpijski bazen, rekreacijski ba zen m otroški. Vse bi bilo po- vezano in dopolnjeno z igrišči za male športe. Idejne projekte oodo izdelali v Zavodu inž. Stan- ka Bloudka v Ljubljani, celoten rekreacijski center pa bo po pr vih neuradnih izračunih stal o koli 4 milijone din. Prednosti objekta so predvsem v tem. da bi ustrezal potrebam delovnih kolektivov in šol pa tu- di za fizioterapijo. Prostor, kjei bo center, je brez »plinske ro- že«. ki se po že napravljenih analizah pomika za Teharji proti Bukovžlaku. Da je zrak res čist, dokazuje tudi vegetacija, ki je v vrtu Mlinarjevega Janeza iz- redno izredno bujna. Vodo bi dobivali iz železarne in bi bila skoraj zastonj, ob centru pa je že zgrajeno gostišče,, lep park, možen pa je tudi prostor, kjei iahko parkira okoli 200 vozil. Ce upoštevamo še dejstvo, da bi bi- li bazeni na prostoru, ki ustre- za tako štoram kot tudi Celju, lahko vidimo, da je lokacija pre- potrebnega objekta več kot ugod na. Sredstva za objekt bi prispe- vala Občinska skupščina, sindi- kati in delovne organizacije, ki so pri gradnji objekta že oblju bile svojo pomoč. VprašanOe je samo, kako bo v primeru, da bodo objekt za- čeli graditi, z gradnjo rekreacij- skega centra pod Golovcem, ki Je na prioritetni listi. Verjetno bo potrebnih še precej pogovo- rov, ugotovitev in primerjanj, če bomo hoteli izv leči najbolj ustre- zno varianto, ki bo vsaj za ne- kaj let zadostila potrebam Celja in krajev v bližnji okolici. Ob vsem je treba najprej pozdraviti pobudo štorskega kolektiva, ki je pripravljen graditi objekt', ki nI samo velikega pomena za nji- hove delavce, temveč za л-se za- poslene v naši občini in ne na- zadnje tudi osnovne, srednje m strokovne šole. Seveda pa je tudi ob spreje- manju odločitve, kaj bomo prej gradili in kako biti povsem zbran in odločen. Dobro je tre- ba pretehtati vse variante in po- iskati najustreznejše rešitve. Ob- jekt je vsekakor potreben. Žele- zarna bi ga s pomočjo vseh od- govornih faktorjev zgradila do leta 1971. To so argumenti mimo katerih -ne moremo m ne sme- mo, Vprašanje je. kdaj bodo za- čeli graditi center pod Golov- cem V naslednjih letih bomo mo- rali v Celju vložiti velike vsote denarja, če hočemo, da bomo Imeli kvalitetne športne objekte, ki bodo omogočali kvaliteten in rekreativni šport. Štorska žele- zarna je pripravljena delati in pomagati pri gradnji rekreacij- skega centra, ki bi bil velikega Domena za zaposlene in dijake. Temu vzgledu bi morali slediti tudi drugi. Samo s skupno moč- jo, medsebojnim sodelovanjem in ne ozko lokalnostjo bomo čez leta lahko imeli v Celju prepo- trebne objekte. Ne gre samo za šport, temveč predvsem za zdrav, je človeka, Ze zaradi tega je tre- ba akcijo podpreti in omogočiti. TOM: VRA8L v celjskem »Narodnem dnevniku« sem v letih 1909 — 1911 objavljal vrsto prevodov novel .Maksima Gorkega. Stiri teh prevodov je špindler leta 1910. izdal v svoji »Knjižnici Narodne založbe v Celju« pod naslovom »Po- vesti iMaksima Gorkega«, na slovensko prevedel Fedor Gradišnik. Str. 210, — Asebina: Jemeljan Piljaj. — V stfpi. — Orlov ill njegova žena. — Konovalov. — Ko sem po končani lekarniški praksi odšel v Prago, kjer sem nu češki univerzi Leta 1913. diplomiral /a iiia- S'íitra farmacije, sva bila s špindlerjem v stalnem kon- l^ktu. Saj je bil nekaj časa tudi on v Pragi. к,јсг Je '''I vpisan na medicinski fakulteti, a je moral študij za- 'ädi ponianjkan,ja finančnih sredstev opustiti in se po- svetiti novinarstvu. V Pragi ,je izšla tudi njegova pesniška zbirka »Zapihal je jug«. Razumljivo ,je, da ga je življenje slovenskih študentov v Pragi posebno zanimalo, zato je ''i' mojili poročil iz Pra.ge vedno vesel. Po ustanovitvi na- Pffthie stranke za Spodn,je štajersko je »Domovina« Pjenehala izhajati in špindler ,je prevzel uredništvo stran- Мпека glasila »Narodni list«. Tudi tu sem bil nje.çov so- 'futlnik. Ohširna korespondenca iz teh časov med ma- lj'' ¡n špindlerjem mi je bila -žal po vdoru Hitlerjeve "örrte v C;elje uničena, '*<» prvi svetovni vojni, ko smo v Celju končno dobili ''voje slovensko gledališče, sva se s špindlerjem pmiovno "■'šla, vendar .jaz nisem prišel v Ck'lje, temveč sem se na .lesenicah, prevzel tamkajšnjo lekarno v na- Jein ter s z .lanezom Cesarjem in Danilom Bučarjem po- posvetil gledališkemu udejstvovanju. '-eta 1921. so v celjskem mestnem .gledališču i.srali dramo v treh dejanjih »Norec«. Takrat sva se po letih spet sesia s špindlerjem v prijetiu-m pri.ja- M^kem srečaii.ju in vzbujala spomine na minula leta. ^ <>dslej sva se videla le še ob posebnih priložnostih ^sak izmed »laju je imel svoje skrbi in svo.je težave, ki jih življenje nikomur ne (»stane dolžno. Tako se je zgodilo, da sva se ponovno našla, ko sva bila oba že — kakor pravijo — »v letih«. — Iščoče.!;a podatke za z.ço- dovino celjskega gledališča me je zanesla pot ponovno v mariborsko študijsko knjižnico, kjer .je bil Špindler kot upoko,jenec honorarno nameščen. Kljub svojim le- tom .je hodil pokonci kakor mladenič, spenjal se po le- stvah in mi prinašal z na,jveč,io lahkoto ogromne vezane knji.çe posameznih letnikov »Slovenske.ça naroda«, »Slo- venca« in dr. in mi Jih vedno nasmejan pola.çal na mizo. — Ko za obdobje 1895. do 1918. 1. v celjski študijski knjižnici nisem mogel najti potrebnih-podatkov, sem sklenil iti za štirinajst dni v .'Maribor. Pisal sem Špind- lerju, naj mi sporoči, če ima mariborska Študijska knjižnica za to obdobje potrebni material, da ne bi hodil zaman iz C;elja. Prejel sem takoj njegov odgovor: naj le pridem, našel bom vse, kar potrebujem, on sam pa da mi bo pri mojem delu z veseljem na voljo. Ob tej priložnosti naj se zahvalim takratnemu uprav- niku mariborske Študijske knjižnice prof. .Tanku Glazarju, ki mi je pri mojem delu poleg špindlerja z vso IJubez- nivost,jo omo.i;očil, da sem mogel v miru nemoteno oprav- l,jati svojo nalogo. Ker bi bilo to v prostoru, določenemu za čitalnico, ki Je bila stalno polna obiskovalcev, nemo- goče, mi .je dal na razpolago posebno sobo, kjer sem mogel mirno delati. Ker se mi tukaj ni bilo treba držati določenih ur, sem lahko delal nepretrgoma od jutra do večera. Tako sem se v tej sobi naselil za celih íítirinajst dni. Ti dnevi mi ostanejo v neizbrisnem spominu. Tu sem šele spoznal vso dobrosrčnost in velikodušnost pri- jatelja špindlerja; zvedel pa sem tudi mnogo nelepega o postopanju svoječasnih celjskih »prvakov« z nJim potem, ko je bila z dr. Vekoslavom Kukovcem na čelu ustanov- ljena napredna Narodna stranka za Spodn,K» Štajersko. Celjska tiskarna, ki .je bila v rokah »slogašev«, Je npr. odklonila tiskan,je strankinega glasila »Narodni list« in so zaradi tega prve številke tega lista morale izha,jati v Krškem, ki je spadalo k vojvodini Kranjski. Zaradi tega teh številk »Narodnega lista« nima niti celjska niti ma- riborska Študijska knjižnica, ker Je morala tiskarna po.šil,iati dolžnostne izvode v LJubljano, kamor je spadalo Krško in ima te izvode le Narodna in Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Šele potem, ko so se celjski »slo- gaši« pomirili z Narodno stranko in Je Narodni list iz- hajal v celjski tiskarni — torej na štajerskem — so dol- žnostni izvodi prihajali v Gradec kot glavno mesto Šta- jerske. Te letnike Narodnega lista imata tako celjska kot mariborska Študi.jska knjižnica. — Iz pogovorov s špinderjem v teku mojega štirinajst- dnevnega bivi n ja v Mariboru sem med drugim zvedel tudi za družinsko tragedijo, ki .je doletega Špindlerja v času njegovega izgnanstva v Srbi.ji: sinova dr. Metod in Bogdan sta padla pod kroglo okupator.ja. Ta boleča izguba ga ,је kot očeta globoko prizadela, a jo Je pre- našal z Juna-škim ponosoni kot žrtev za našo svobodo. AREZZO IN €EUE MESTI NAVEZUJETA PRIJATELJSKE STIKE Po zaslugi komornega mo- škega zbora, ki je lani ¿ie drugič sodeloval na tradicio nalnem mednarodnem pev- skem tekmovanju v Arezzu (Italija) ter na pobudo žu pana tega starodavnega to- skanskega mesta prof. Re- nata Gnocchija je prišlo že lani do prve iaanenjave mnenj in pisem o navezavi prijateljskih stikov med me- s'toma Arezzo in Celjem. Celjska občinska skupščina je pobudo areškega župana sprejela z velikimi simpati- jami, sa;j je prinesla nov do- kaz, da lahko tudi takšni stiki prispevajo k utrjevanju pri- jateljskih vezi med narodi in zato k miru na svetu Pred dnevi pa je predsed- nica občinske skupščine v Celju Olga Vrabičeva spre- jela posebnega odposlanca areškega župana g. Nicola de Marina s soprogo, hkrati tudi dobrega prijatelja celj- skega komornega moškega zbora, ki je v Celje prinesel pismo svojega župana s predlogom, da naj bi dele- gacija Celja že morda ko- nec avgusta letos, ko bo v Arezzju ponovno mednarod- no pevsko tekmovanje, obl- vSkala Arezzo in se pogovo- rila z gostitelji o oblikah medsebojnega sodelovanja. Predsednica celjske občin- ske skupščine je to vabilo ne le sprejela, marveč se gostoma tudi zahvalila za izredno pozornost, ki jo Ka- že areški župan do Celja. Razen tega je gosta povabila na zaključne proslave v po- častitev občinskega prazni- ka. Tako lahko pričakujemo, da bo prijateljstvo med Arez- zom in Celjem kmalu dobilo tudi fonnalno osnovo, če- prav resnično živi že dlje časa, predvsem pa od tedaj, kcf je komorni moški zbor prvič nastopil na tamkajšnji veliki mednarodni manifesta- ciji in odnesel tudi najvišjo lovoriko. Zato je prav ta zbor postal izredna vez med dvema mestoma. M. BOŽIČ CELJE SERGEJ KRAIGHER NA TEHARJIH IN V ŠTORAH Na poA^abiilo krajevnih skupnosti in krajevnih or- ganizacij v štorah ter zara- di posebnega pisma, ki mu ga je poslala skupina ljudi, se je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher skupaj z najvidnejšimi pred- stavniki celjske občinske skupščine, konference občin, skih organizacij SZDL, cm- kame in drugih udeležil v četrtek popoldne pri MUnar- jevem Janezu na Teharjih razgovora o nekaterih ko- munalnih vprašanjih tega ob- močja. Zivečer pa se je predsed- nik republiške skupščine v štorah srečal s komunisti tamkajš-nje železarne. TEČAJ JADRALNIH PILOTOV Te dni se je v Levcu začel tečaj za pilote-jadraJce ki so stari nad 16 let. Enomeseč- ni tečaj se je začel 6. julija in bo traijal do 5. avgiusta. Tečajniki vadijo vsak dan v dveh skupinah in opravijo do tri polete na dan. Zaen- krat se vadi 15 tečajnikov. S.š. REZULTATI ZADOVOLJUJEJO Na zadnji sej: medobčin- skega sveta ZK so razprav- ljali o oceni reorganizacije Zveze komunistov v celjski regiji, kot jo je pripravila posebna skupina predsedni- kov komisij za organizacijo in razvoj pri občinskih kon- ferencah in nekateri sekre- tarji občinskih komitejev. V razpravi so menili,"^ da so dosedanji rezultati preo- brazbe ZK povsem zadovolji» vi, čeprav so tu in tam še tudi slabosti, vso skrb pa bo posvetiti kadrovski politiki, o čemer bo treba razmišlja- ti že zdaj, pred jesenskimi sejami občinskih konferenc, ^j je predvsem od sposob- nih kadrov odvisna učinkovi- tost organizacij ZK. Komuni- sti bi morali delovati zlasti zunaj svoje organizacije, v samoupravnih organih, društ- vih in krajevnih skupnostih. Ocena, ki so jo v razpravi dopolnili, bo služila kot spod- buda pri iskanju še učir.ko- vitejših poti v reorganizaciji ZK, v jeseni jo bodo obrav- navale vse občinske konfe- rence, medtem ko bodo o stališčih sedmega plenuma CK ZKS razpravljale vse or- ganizacije in aktiv:. ŽALEC DARILO SLABIM RIBIČEM Marsikdo še ne ve, da stoji v bližini Ojstriške vasi pri Taboru velik ribnik, v kate- rem goji Jože Topovšek kra- pe. Ribnik je od glavne ceste oddaljen 2 kilometra. Do nje- ga je moč priti z avtomobi- lom. Lovnina znaša 10 dinar- jev. Za tiste ribiče, ki pa ni- majo sreče, da zasebnik brez- plačen narezek v lepo ureje- nem bifeju, ki stoji na sredi ribnika. Torej v obeh prime- rih — zadetek v — črno. -pik MLADI SO DELAVNI Mladina v Taboru je zelo delavna. Poleg ostañih interes- nih panog v katerih večina mladih dela, so pred dnevi Taborjane presenetili z upri- zoritvijo komedije »Pogod- ba«, ki jo je režiral Janko KOBALE. Komedijo so upri- zorili sami mladi, mnogo obe- tajoči igralci, na katere lah- ko dramska sekcija prosvet- nega društva v bodoče raču- na. Člani sekcije mladih proiz- vajalcev v kmetijstvu, ki je vključena prav tako v aktiv mladine Tabora, pa so po končanem spravilu sena od- potovali na taborjenje v Cri- kvenico. V dneh oddiha si bodo nabrali prepotrebne mo- či za bližnjo sezono obiranja hmelja. -pik POTNIKI ČAKAJO v Taboru, ob glavni cesti v Kapli, je avtobusna pi.)sta- ja. že pred leti so občani zbirali denar za ureditev ča- kalnic, a se je žal nekaj za- taknilo. Potnikom, še ilastl ob slabem vremenu ni pri- jetno čakati na avtobus. še slabše pa je sedaj, ko potniki prav na milost in nemilost čakajo ure in ure. Vsak dan stoji pred avto- busno postajo kakšnih tri- deset koles. Potnikov bi bilo torej za cel avtobus. Veliko število pa jih čaka tudi na vseh postajali od Prekope do Žalca. Ali ne bi Izletnik—Celje razmislil o teh problemih in podaljšal ali pa odprl novo lokalno progo do Tabora? piK LETOVANJE V ponedeljek je odšlo v tr§-tjo izmeno na letovanje v Rovinj za štirinajst dni sedemnajst učencev osnovne šole Tabor. Nekaj je samo- plačnikov, več je delnih plač- nikov in le trije učenci so- cialno šibkih gredo na leto- vanje brezplačno. Samo v enem primeru, to naj bi bi- lo za vzgled, je plačnik pod- jetje Sigma iz Žalca in sicer zato, ker jim starši zaradi finančnih razlogov ne more- jo privoščiti otrokom dopu- sta na morju. pik NEPOTREBNA NERVOZA žetev je tu in vreme za- njo ugodno. Ročna žetev pa je dokaj zamudna. Vsi bi se radi poslužili kombajna. A, žal, imajo samo enega. Kmet- je v bližnji in daljni okolici Tabora so upravičeno nervoz- ni, saj kombajn delo :>prav- Ija po takšnem vrstnem redu, s katerim kmetje niso sezna- njeni. Ali ne bi svet koope- rantov pritrdil vrstnega re- da na oglasno desko tako, da bi ga vsi videh? pik PREMALO ZANIMANJA Pred dvema letoma je kra- jevna skupnost Tabor izved- la večjo akcijo pri asfaltira- nju ceste. Nov odbor potem je v dveh letih sklical eno sa- mo sejo. Zanimanja za jav- no razsvetljavo, avtobusno postajo, nered na pokopališču, za komunalne zadeve in predvsem za socialno proble- matiko ostarelih kmetov-go- spodarjev, ki so brez na-sled- nikov, kot kaže ni. pik MLADINA IZ TABORA Aktiv mladine Tabora je zelo aktiven. Poleg ostalih pa- nog dejavnosti se je pred kratkim prikazala širši jav- nosti tudi njihova dramska sekcija s komedijo »Pogod- ba« pod vodstvom domače- ga režiserja Kobale Janka. V komediji so nastopali sa- mi mladi mnogo obetajoči kadri na katerç lahko dram- ska sekcija prosvetnega dru- štva v bodoče resno misli. Sekcija mladih proizvajal- cev v kmetijstvu, ki je vklju- čena v aktiv mladine Tabo- ra pa je po končanem spra- vilu sena odšla na taborje- nje v Crikvenico kj'ter si bo- do nabrali novih moči za bli- žajočo se hmeljsko sezono. LOV NA KRAPE Mnogim v Savinjski doiini še ni znano, da obstoja v oli- žini Tabora v Ojstriški vasi velik ribnik v katerem goji krape zasebnik Topovšek Jo- že iz Ojstriške vasi. Samo 2 km od glavne ceste in že smo z avtomobilom pri lepo ure- jenem ribniku, kjer se nudi priložnostnemu i-ibiču za 10 din ugoden lov na krape. tistega, ki pa bi bil slučajno neugoden pa nudi zasebnik brezplačen narezek v lepo urejenem buffetu sredi rib- nika. Poleg ribnika, v nepo- sredni bližini je tudi potok Bolj ska in prijeten smrekov gozdiček za nedeljski vikend. ŠMARJE RAZVITJE PRAPORA v nedeljo oipoldne je bi- la na Bohorju ob lovski ko- či, ki so jo planinski lovci zgradili s prostovoljnim de- lom, na Molznici skromna svečanost ob razvit^ju prapo- ra lovske družine. Pokrovitelj prireditve je bil dr. Jože Bri- lej^ podpredsedKak skupščine SRS, na svečanosti pa je go- voril Rado Pehaček. Lovci, člani lovske druži- ne Bohor s Planine pri Sev- .nici so v zadnjih nekaj letih s svojim delom že večkrat opozorili nase. Pred leti so začeli z vlaganjem v lovišča, predvsem za povečanje stale- ža divjadi, ki so jo krivolov- ci močno okrnili, nato pa so začeli z ureditvijo lovske ko- če. Na Kozjanskem so, poleg te, samo še tri lovske koče: bistriška, s«;novska in koz- janska, ki so jo lani zgradi- so zgradili tudi cesto do svo- Prizadevni planinski lovci li lovci iz Kozjega v stari elektrarni pod Veternikom. he koče, ki leži na Modžnici. V koči je več lovišč, ki jih lovci dajejo v uporabo tudi turistom in lovcem iz zamej- stva, ki se vedno bolj zanima- jo za divjad na Bohorju. S praporom, ki so ga v ne- deljo razvili, se je ta lovska družina uvrstila med prve, ki imajo prapor na področ- ju nekdanjega celjskega okra- ja. Na Kozjanskem pa je to prvi pra-por lovcev. S. ŠROT MALI INTERVJU Vili Majeshold ima gostišče sicer v Šentjanžu nad Nazar- jem, vendar je od prvega maja pa do začetka oktob- ra v Matkovem kotu nad Lo- garsko dolino. Tu ima nam- reč njegova žena gostišče z weekend naseljem. Vodi in z njim gospodari čez sezono Vili. Pred petimi leti, ko ste začeli gostišče graditi tu v IVIatkovem kotu, so se \am vsi čudili- Zakaj? Ker niso vedeli, kaj v bistvu Matkov kot za turizem pomeni. In kaj pomeni? Matkov kot je neodkrit turistični eldorado. Takrat, ko sem začel jaz t-u gori graditi so se mi vsi ču- dili. Poglejte danes. Nekate- ri pravijo, da mladina ni želj- na miru. Pri meni preživi od- dih ogromno mladih. Drugi trdijo, da mora biti tak ob- jekt kot je moj nekje, kaj jaz vem kje. K meni priha- jajo na dopust IjifJje s sed- mimi in več križi na hrbtu. Matkov kot in okolica so ide- alni za sprehajalce pa tudi za zahtevnejše planince. To je kraj, ki bo nekoč pribe- žališče vseh, ki žele lepoto neokrnjene narave in mir. Toda, kolikor vem, ste vi najprej prosili za lokacijo pri slapu Rinka? Točno. Tam takrat še ni bilo nobenega gostinskega objekta, vendar mi lokacije niso odobrili. Re- kli so, naj si izberem kjer- koli drugje. Izbral sem Mat- kov kot. In ni mi žal. Poleg gosti.šča imate še sedem we- ekend hišic, nad gostiščem pa skupna ležišča. Ali je to vedno za.sedeno? Večidel. Zdaj imam težave § ' nes dobiš težkS harico, čeprav 7 ^^ čaš. vsega p^ " S rem. Nekoč zdaj se že teži ' kom obračam p^ I penzion 26 dinarsÜ ! cena, ki je ^ejo^l va. Kaj menite narediti za razvoj 1 tem delu ali k J tem podaljšku tu je treba po^^ tu dvoje podzeï^ z neverjetno da je tu Potočka Klemenškova ¡^^ v.^3m pa to đoi^ tujcem. KAM Z MLEKO Bivša ¿niar:,ia i^. imela dogovor s šea tanetijskkn komb^ bo odkupovala пц. na šentjurskem örnolice. Zdaj, ^o miekarna ne obstaja samostojno podjetje stila odkup na šai območju, razen ož močja Loke pri 2us¡ tjurski kmetijslci i pa je mejo odkupi nil le do Grobelc ta Javorje in ostala lu Loke, kjer so рг^ le tri odkupne poeti lo izven obsega zjl Po približnih oceniis na vseh treh biwì nUi postajah mož« okoli 450 litrov miti no. Ali to pomeni, m nimanja za odkup ц ličine mleka, ki vendi podcenjevanje? Ali od Na /^•eti'^'j! je naiialo ^ ¡ postavili slej v Celj< ustrezne tenj Tako so ^^ so že vedeU J betonskih s^j odkrivati, ^^ bilo nič àfZ Ljudje, » J, se ustavlja»^ prišU v nf i res mislili'.^Џ na jdbo. Tod^' y Ilirski Bistrici je že bilo srečanje vseh prekomorskih brigad, toda borci pe- te prekomorske brigade so se sedaj v Celju zbrali prvič. Ves park jih je bil poln. Iskali so se, saj se nekateri ?iiso vi- deli tudi več kot dvajset let. Vse povsod je bilo slišati vzklike: »O, glej ga, ti si to! Mislil sem, da te ni več med živimi, ko tako dolgo ničesar nisem slišal o tebi!« In spet: »Kako se že pišeš? Kje sedaj ži- viš?« Potem objemi, poljubi in solze. Л'г čudno, da se nekateri niso več poznali, ko se pa vsa ta leta niso videli. Prisluhnila sem jim, ko so začeli obu- jati spomine. Največkrat so se spomnili na leto 1944. ko so iz Anglije pluli po At- lantiku, preko Gibraltarja v Sredozemsko morje, do Neaplja in Barija, kjer je bii glavni Štab partizanskih odredov, šele v Biogradu so se partizanske edinice formi- rale v enote. Potem pa so spet bile hude borbe. PripovedoiHili so si tudi, kako žirije sedaj. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko so za čeli deliti partizanski golaž. Nekdo mi je povedal, da ga jè prvič, saj med vojno ni- bilo mesa in bele moke. Takrat, da so jedli partizanski močnik, je nekdo pripom- nil. Nekdo drug pa je dejal, da ga je jedel prvič v Crejiiošnjicah na Dolenjskem leta 1945. Pridal je, da je ta boljši. In res je iz velikih kotlov tako lepç dišalo, da sì nisem mogla kaj, da ga ne bi še jaz po- skusila. Posode, iz katerih so jedli, so lah- ko odnesli domov za spomin. Sonce je močno pripekalo, a borcev to ni motilo. Posedli so v senco starih, koša- tih dreves, kjer so bile pripravljene mize. še dolgo so sedeli tam in se pogovarjali ob polnih kozarcih vina. Tèga m takih slavjih res ne sme manjkati! Vsi so bili veseli in zadovoljni. TATJANA ' jyneiijskean ^ giiiarju mi- ß Alelad" z naj- tü da je po- C več pomoči C Pä' od kod će ne Mie pOVZRO- pOŽAR í med popol- ћ ici je 5^ajela ^udarila v go- ^lopje ^l'inje ^otričice in po- ; lüjub takojš- % je gospoda r- Vrelo do tal, 'jo uspeli rešiti K^je, poljedels'ki ^ 'nepremični- nama j ali v go- poslopj". so zgo- lj^ škoda znaša ^vih dinarjev. Mié tSrNW «ETA ^ so v tovarni jelkov izvedli za- Z njo so ho- Ikako ženske iz- prosti čas po piega delovaega ¡Ijetju. Odgovori iiivi in hkrati 1 drugim so de- iibenke povedii- H) niočne lemedje, ki so se vili v polkro- Jo. gu, očistili in se je vanje zaletel bui- ^ dožer, so le spoznali, da tokrat ne gre za zgodovinski spomenik, marveč za ... lil spomenik novejšega časa. Ko so pred približno 15. leti začeli («li graditi prve bloke v Malgajevi ulici, \ so prav na vogalu predvideli še lepo Ц Podkrožno stavbo. Zanjo so zgradili tenielje. Potem pa ... nič več. Temelje so zasuli s smetmi, odpadnim materi- alom, zdaj pa so jih odkrili, kot za Jo spomin in porušili, (to Pa še res je, da ni nihče vprašal, koliko je vse to stalo, da o kTi\'di in I KriviMl am le, da gospodinjska dela, ki so jih prej opravljale ob nedeljah, delajo zdaj ob so- botah. Po njihovih besedah imajo zdaj več časa za večje nakupe. Nekatere so še do- dale. da imajo zdaj v druži- nah dvakrat na teden kom- pletno domače kosilo, ki ga vsi v miru in v pravem času pK)jedo. številne usluž- benke so menile, da so nji- hovi otroci bolj veseli, ker so matere na teden dva dni doma. Delavke so povedale, da se v prostih dneh zelo odpočijejo in za dva dni po- zabijo na delo v tovarni, če- prav ga doma ne primanjku- je. Vse anketiranke pa' so odgoA'orile, da jih ponedelj- KOv podaljšani de>etumi de- lovni čas v tovarni ne ovira tn jim ne dela nobenih te- žav. saj prihajajo v podjeoje siKJčite. M. V. RUDARJI NAJPRI- ZADEVNEJŠI Na Logu pri Hrastniku ze več mesecev pridno gradijo novo štiristezno pokrito ke- gljišče, ki bo za številne ljudi tega gosto naseljenega kraja lepa priložnost za utr- jevanje zdravja in rekreaci- jo. Pri gradnji so se doslej najbolj izkazali rudarji, saj so opravili že okrog 2000 ur prostovoljnega dela. Doslej so izkopali in zabetonirali temelje steze, stopničasto tribuno za gledalce, ploščo prizidka za ostale prostjre, "izdelali betonske oblikovalce in z njimi pozidali ostenje do potrebne višine. Okna in vrata so narejena, pa tudi železna ostrešna konstrukci- ja je gotova. V Hrastniku so svoj čas organizirali ak- cijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za dograditev no- j vega kegljišča, če bo vse po I sreči, bodo novo kegljišče i izročili svoiemu namenu oö letošnjem 29. novembru — Prazniku renublike. M. V. VI-XENJE NAŠLI TRUPLO UTOPLJENEGA UČENCA Poročali smo že, da se je po vsej verjetnosti 6. juUja letos utopil v velenjskem je- zeru Drago Berlec, mlademč, ki je s skupino mladincev iz Motnika pripotoval v Velenje na izlet. Nesreča bi se naj zgodila v času, ko je večina kopalcev zaradi neiurja pohi- tela vedrit. Takrat so tudi začeli pogrešati D. Berleca. Küjuib iskanju ga niso našli, ob jezeru pa so odkrili nje- govo dbleko. Mladinci In po- zneje tudi ga&ilcd so ga iskali tmdd v vodi, vendar brez uspeha. Mintili ponedeljek pa je voda ponoči sama napla- vila Berlčevo truplo.. ez OTROCI ZANETILI POŽAR v sredo dopoldne je izbruh- nil požar na kozolcu last Zo- fije Cesar iz Mozirja št. 15. Kljub hitri intervenciji gasil- cev je kozolec poln sena zgo- rel do tal. Gasilcem pa je uspelo zavarovati sosednja poslopja, škode je za 10.(KH) dmarjev. Varnostni organi so med preLskavo Uigotovdli, da so požar povzročili otroci, ki so se pod kozolcem igrali z vžigalicami. -ez MOzrnjE RAZSTAVA CVETJA v dneh od 11. do 14. juli- ja je bila v Mozirjih razsta- va cvetja. To je bila prva tako velika razstava na tem področju. Obiskovalci so bili z razstavo zelo zadovoljni. Dobro bi bilo, da bi v prihod- nje priredili še več takih raz- stav. S. Š. GASILCI PRAZNUJEJO Občinska ga3il3.ka zveza v Mozirjih bo priredila s so- delovanjem gasilskega društ- va iz Radmirja proslavo ob 70. obletnici društva in 100. obletnici slovenskega gasilst- va. Ob tej priložnosti bodo izročili svojemu namenu nov gasilski avtomobil. Na slo- vesnost bodo povabili tudi člane drugih gasilskih dru- štev. S. š. TABORNIKI PETIH MEST v Kokarjih pri Mozirju so se zbrali taborniki iz petih mest: Novega Beograda, ši- da, Splita, Mozirja in Celja. Poleg taborniških vešč.tn se bodo pomerili tudi v kultur- nem in športnem živl..;eniju, sodelovali na proslavah ob- činskih praznikov Mozirja In Celja in dvajsetdnevno taborjenje zaključili s pro- slavo vstaje hrvaškega ljud- stva. Organizatorji tabora prijateljstva so člani II. gru- pe odredov iz Celja. T. V- VAJA PRVE POMOČI v tovarni nogavic na Pol- zeli so prejšnji teden orga- nizirali vajo prve pomoči v občinskem merilu. Sodelo- vale so enote civilne zaščite s področja žalsike občine. T- \T RAZSTAVE v muzeju revolucije je vsak dan odprta raizstava »V. pre- komorska brigada«. Razstava je odprta od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Celjski pokrajmsiki muzej, prav tako tudi muzej revolu- cije pa sta odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure; za večje skupine pa tudi v popoldanskem času. V SPOMIN MAISTRU v soboto, 26. julija Im) že poteklo 35 let od dne smrti gents-ala in pesnika Rudolfa Maistra.Vojanova. Zivi pa še nekaj stotin nekdanjih nje- .govih vojakov, ki se .ga s po- nosom spominjajo. V 23 ob- činah Slovenije delujejo or- ganizacije borcev za severno mejo 1918—1919, v svojo de- javTU»st pa zajemajo tudi po- častitve v boju za seven.io mejo padlih ali poziifje umr- lih na,jza44lužne,jših vo.jakov in častnikov. Nedavmj stii cvljska in ma- riborska organizacija teh nek- danjih borcev skupaj obiska- li gmb generala -Maistra v -Mariboru i« tam priredili žalno slovesnost s .si>omin- skim govorom in položitvijo venca na grob. Posebno veličastna pa bo slovesnost, ki .jo ob 35. ob. letnici generalo\e smrti pri- pravlja Mestni oa po tradicional- nem RIBIŠKEM VEČERU v drugi polovici avgusta. Zveze so ugodne z avtobusi. Cena po osebi 29,(X) ND. Cena kompletnega pensio- na je 36,00 do 58,00 ND. BAKARAC • je lepo mesto, ki leži na robu Bakarskega zaliva, poznano je predvsem kot lovišče tun in palamide. Peščena plaža v zali\ai je ob- dana z lepim parkom, kj-ir je možno tudi kampirati. Ce- na avtobusa je 28,00 ND. Ce- na kompletnega pensiona po osebi je 32,00 do 52,00 ND. Celjska poslovalnica Kom- jxisa vam tokrat spet svetu- je nekaj krajev, kj«' lahko poceni in udot«! živeli svoj letni dopu^ KORČULA na otoö čuli: cena pensiona novanje v privatni so na v hotelu — je ^ Z vlakoiji se peljete » ta, od tu z ladjo n^ lo; cena vozo\Tiice v 0« ri znaša 131,20 din. HERCEGNOVI: ceo« Siona s stanovanje®, vatni sobi in hrano ' je 39,00 din. prevoz ' nom do Dubrovnika tograda v obe sme", 304, din; družinski P®" 20 odstotkov. TIVAT: tudi tu stanovanje v privabi j hrano v hotelu jev. Prav tako ^^^^ govini, se lahko pe'" na Tivat. ^ ŠTATENBER^TT: tU^^ živite svoj dopust' ^ pension je 37,50 à^-^ sti vas bodo navdi^ opremljene z skim pohištvom, ' ^ štukaturami. ^ . . 1 majhno jezero, ^ ^ plavate in veslate^ f, hinja je izvrstna. se lahko peljete z | tu pa vozi avt.obUS- HtlSPEVKI NAŠIH BRALCEV jj bil konjski hla- ijogatem kmetu, is-jo je ab dveh za- konje, ob štirih y zapregel- Na žagi J] les in ga peljal , Enkrat se je pozno j vračal domov. V (Itoce zavit je spal p Utrujeni konji so (egovega nadzorstva I pot. Nenadoma ga pan-.a zdramilo nji- да1је. Voz se ne î z mesta. ;se s sedeža in rah- Bie konje z bičem, s, kakor da je teža I, ne"^oreta in ne çeljati. Kopljeta s tla. Müia skoči z ¡e medtem ozre na- zaj. Zadaj pri vozu zagle- da dolgo poetavo, ki ^ dr- ži za ročice, režeč se z dol- gimi zobmi. Miho zgrabi groza- Naglas zavzdihne »za sveto božjo voljo«. Nato skoči na voz in vseka po konj.ih. Konja sta skočila in v divjem galopu pripe- ljala pred domači hlev. Mi- lu pa je ta večer ostal v spominu in Cid tega dne ni več tako pozno vozaril do- mov. To se je zgodilo precej pred prvo svetovno vojno in sama sem poslušala Mihovo pripovedovanje, čeprav sem bila otrok sem si vse dobro zapomnila. N. Š. COPRNIŠKA Povedal mi je neki gos- tilničar, ki j9 pri- povedoval. „GLASNIK SMRTI" še eno tako sem slišala, ko mi je bilo osemnajst let. Soboslikarja что imeli in zato so nama štirje otroci hodili spat na gumno ali na .senik. Imeli smo psa in ka- dar je pes tulil, so doma rekli, da bo nekdo v bli-' žini umrl. To je tudi dr- žalo. Tisti večer smo na seniku že vsi Sipa¡li. Okrog enajstih je pes začel vleči svoj u uu uuu.. • Tulil je tako, da so mi lasje začeli iti pokon- ci. Zaslišala sem, da nekaj lomasti po cesti in kruli kot kot svinja in da nekaj cvili kot majhen pes. Txidi naš pes je krulil vedno bolj in bolj. Nato je šlo tisto naprej in kakšnih dvesto metrov od nas sem slišala, da je dvak- rat prazno počilo. Naslednji dan sem pripovedovala, kaj. sem doživela. Vsi so mi re- kli, da je bü to divji lovec, ki je preganjal duše prera- no umrlih. P. P. Vitanje Steklo ® porceian # barve Ф kemikalije @ elektro-radio ® gradbeni in tehnični material ftta s Tatenbahom sama v sobi skupaj. "•Ca Zrinjska mu je znala mnogo ljubeznivega po- ^ajveč je govorila o njihovem velikem politič- Njetj . In on je radostno posUi.šal njen glas, ^ ga je njeno navdušenje, ohrabril ga pogum te ^ žene. tako skupaj sedita, odpro se duri in noter ^''na, Tatenbahova žena. Slučaj je hotel, da se je bila . öan odpremila iz Konjic, (svojega) navadnega bi- ^ "a Račje. Ker je Tatenbah njo in sina zadnji ^ ''^Ij zanemarjal nego običajno — ni bilo nenarav- je prišla sama obiskat, ^"»ahaja tu pri možu lepo, tujo gospo, to jo je • A tudi on je bil neprijetno dirujeu, da prihaja ^ ^по p času. Vpraša jo torej z ne prav pri- (fj^udenjem: IjJ' tukaj? Tako nepričakovano?« Odgovori.' »Vidim, da vam motim, idem.« ¡1^ ' svoje sobe. Jaz ee imam- z gospo grofico lu še nekoliko razgovoriti, potem se takoj го- pravi grof hladno, '»e moj mož pred tujko tako sramoti, da mi vra- ^¡ђ' ostanka za mene,« odgovori grofica S'as Se ji trese od jeze in bolečine. »Prosim te, ne žali mi gosta,« reče Tatenbah srdit. »Ne hodite tako proč, grofica,« reče obenem Zrinj- ska, vstavša in ženi svojega prijatelja roko prožeča. \'endar .4,na Tatenbahova se z zaničevalnim pogledom na gospo, k kateri je sodila da ji ljubezen zaročenega moža krade, ohrne proč, solze se ji po licu udero in odide. »To ni bilo prav« — pravi Zrinjska — »Idite, za njo, prosite jo za oproščenje in razložite ji zmoto. Ona je vaša žena.« »Cela stvar nič ne dé. Prenaglil sem se malo, ali leh- ko bo popraviti. Takih dogodkov je bilo med nama že več, a vse se poravna, kakor se dà,« pravi on. »Jaz želim, jaz hočem, da to storite takoj,« pravi Zrinjska. »,\ko vi želite, moram,« reče Tatenbah in odide počasi ven. V tem hipu plemeniti ženi njen prijatelj gotovo ni do- pada!. Kajti dasi jo je vodilo preračunjanje za stvar nje- nega moža in njene domovine, vendar žensko srce ji je kazalo krivico, ki se ji eni njenih sospolovnic godila. Crez nekaj časa pride Tatenbah nazaj in reče na- pol jezen, napol miren: »Moja milostova je stvar resneje smatrala nego jaz. Baš zdaj se je odpeljala zopet, odkoder je prišla. to nič ne dé, Poiščcm jo in sprva bo lahka, če .je bo treba.« Grofica Zrinjska je morda zdaj pomislila, da je žena njenega »prijatelja« in zaveznika eden glavnih zadržkov v stvari, katero baš ona pri Tatenbahu zastopa, zato je obmolknila in govorila zopet druge reči. Vendar jo je ta prizor toliko motil, da se je še tisti večer odpeljala z Račjega. Drugi dan se je tudi Tatenbah odpeljal. A vendar ne v Konjice k svoji ženi, da bi jo za od- puščanje in poravnanje prosil, temveč v svoj grad Pod- četrtek. Tam je bil grof Tatenbah kljub svojemu delovanju za svoje svrhe zadnji čas natihoma mnogokrat; kajti tam je bil zdaj (iornik, prejšnji \iničar na Pohorju, oskrb- nik gradu. In novi oskrbnik Gornik je imel kakor znano — lepo hčer, lepo Marijanico, Baltazar Ribelj, pisar ali tajnik, imel je mnogo posla, on ni mogel dostikrat v daljni Pod- četrtek. Tem pogosteje Je tja hodil njegov gospodar — kajti on je rad gledal mlade, lepe deklice, kakor že ta grešni svet vodi. Da ne bi! DESET Ijenemu! On naj bi se jih veselil! Precej od početka je bilo namreč tako. .4 zdaj? Mno- go mesecev .je bilo prešlo od tedaj, ko smo jo zadnjič videli. Popoldne je, na mrak se dan bliža. Marijanica je na ' vrtu in opravlja svoj posel, rože in cvetlice poliva. .\Ii mladostne rdeče barve na belem licu, te barve, ki jo je tako lepo kinčala, ko sta z očetom sem prišla — ni več. Oko, ki je nekdaj veselo po vsem svetu pogledovalo, bilo je zdaj .lajrajše v tla uprto in (od) tihega bolenja mokro. Mehanično, brez radosti so delale roke, iz navade. Grof je bil večkrat sam na Podčetrtku. Ljubo in lepo je znal od početka visoki, krasni gospod ž njo delati. — Kaj je hotel, prej ni vedela. Zato ,ii je dopalo. Zdaj? Grof je dva dni že zopet tu. Sam je prišel. Delo je zvršeno. Na robu, vrhu zunanjega obzidja de- klica spusti iz rok svojo posodo in pogleda — ne da bi baš kaj videti hotela — po dolini. Cesta se vije od grada, dz leč vidna. In po cesti proti gradu jadrno jaše jezdec. Še je daleč, tako daleč, da ni spoznati, kakov je, tem manj, kdo je. A vencjar, kaj ti je, deklica lepa, da se stresaš? Da ti vsi živci igrajo od straha, ko pozoriš na prišleca vedno z večjo razburjenostjo, čim bolj se bliža? Dà, prav je slutilo tvoje notranje, prav ti kaže ugi- bajoča duša, vedno bolj razločujejo tvoje napete oči: — on j e ! On, Baltazar Ribelj, na katerem je cela tvoja duša visela, katerega misli si mislila, kateremu si srce in dušo z usten pila, ko je še k tebi hodil v tihi vino- grad. Nadal.fevan.ie prihodnjič Ves teden je bil v zname- nju človekovega prodora na ; Luno. Zato nekaj »astronavt- skih«: . ..Na Cape Kennedyju i prejemajo številno iX)što mia- I dih »astronavtov«. Sedemlet- ni deček predlaga svojo mlaj- , šo sestro namesto — baterij. »Vaše baterije se hitro izra- ' bijo in radio umolkne. Moja mlajša sestra kar naprej go- , vori« . . . številni »astronavti« se ponujajo za polet v ve- , solje: »Pripravljen sem pole- : teti v vesolje, toda samo ob i sobotah in nedeljah, ker dru- \ ge dni hodim v šolo« ... »Iz- ¡ delal sem svojo raketo,« piše ' neki drug navdušen »astro- navt«. »Za gorivo sem zmešal špirit, očkovo kolonjsko vo- do, mamin »spray« in sred- stvo za uničevanje mrčesa. Mi mislite, da hi moral še kaj dodati?« ... »Moj očka pravi,« piše mlad »astronavt«, »da bi morali poslati na Lu- no žensko. Naša mama zna zadeti z avtom vsako drevo in vrata garaže, ženska goto- vo ne bi zgrešila tudi Lune« ... Preden so Američani po- slali svojega astronavta v krožni tir okrog Zen}lje, so preizkusili med drugimi šim- panzi tudi šimpanza Enosa. Izurili so ga, da je pritiskal na določene ročice, ko so se prižigale raznobarvne lučke. Enos je bil zelo dober uče- nenc in je med poletom vest- no obračal ročice v kabini. Toda električna napeljava se je pokvarila in vse je šlo po zlu. Enos se je tako raz- jezil, da je razdejal celo ka- bino. Kljub temu so ga var- no spravili nazaj na Zemljo. ...V začetku so imeli Ame- ričani hude težave s svojimi raketami. Tako so nekoč iz- strelili raketo s kabiiio na vrhu. Močno je zagrmelo in se zadimilo, toda raketa ni odletela. Odprl se je samo vrh kabine in iz njega so ši- nila v zrak po vrsti tri pa- dala, ki so počasi priletela na zemljo. Pozneje so se strokovnjaki smejali, toda v tistem trenutku jim ni bilo do smeha. ... Ameriški astro- navti so radi stavili, kdo bo prvi zagledal zvezde. Eden med njimi je trdil, da jo je. Ugotovili so, da je v resnici videl le planet in s stavo ni bilo nič. ... N POKOJNINSKO ZAVAROVANJE KMETOV VELIKO PREDLOGOV, A LE MALO UPANJA Kje dobiti sredstva za pokojninsko zavarovanje kmetov? — Zaradi dolge čakalne dobe kmetov ni moči odtegniti iz gospodarjenja desetine mi- lijard starih dinarjev Dohili siiK» strokovno se- stavljen predlog za pokoj- ninsko zavarovanje kmetov. Že prve razprave pa so po- kazale, da ga ne bo moči uresničiti, ker ima velike razpoke. Kmetje predlagajo veliko drugih rešitev. Po- doba pa jc, da tudi njihovi predlogi ne bodo uresničeni, ker imajo pomisleke drugi. Vzlic mnogim predlogom in tx>čnim. računom še nihče ne ve, kje dobiti sredstva za pokojninsko zavarovanje kme- tov. B Po predlogu, ki so ga sestavili strokovnjaki, bi pokojninsko zavarovanje kme- tov moralo biti obvezno. To želijo tudi kmetje. Da bi zbrali dovolj sredstev in ne bi začeli že prvo leto z izgubo, pa strokovnjaki pred- lagajo, da bi na prve pokoj- nine morali čakati od za- četka vplačil tri leta, ne- koliko mlajši kmetje pa celo pet let. Kmečki fant je vprašal: »Ali veste, koliko denarja bi tako odtegnili kmetom?« Iz- računali smo. da bi za po- kojnine le kmečkih gospo- darjev m ne tudi družinskili članov — družinske pokoj- nine — morali prispevati kmetje v petih letih okrog 360 milijonov din (36 nili- jard Sdin). Ta denar pa bi se začel vračati v obliki po- kojnin šele po treh oziroma petih letih. Za popolnejše pokojninsko zavarovanje, v katero bi bilo vključeno tudi invalidsko in družinsko, po- dobno delavskemu, pa bi kmetje morali prispevati v petih letih okrog 500 mili- jonov din. Kako naj gospo- darijo v prihodnjih letih, če se bodo njihove dajatve to- liko zvečale, preden se bodo začela ta sredstva vračati kot pokojnine? Dvajsetletni kmečki fant je izračunal, da si lahko za- gotovi veliko večjo »pokoj- nino«, če bo 45 let vlagal toliko denarja v banko. ■ O obveznem zavarova- nju pa še tole. Imamo ob- vezno zdravstveno zavarova- nje kmečkih ljudi. Vzlic temu pa letos več kot ЗО.ООО ljudi ni zavarovanih, ker nmiajo po- trjenih zdravstvenih knjižic. Lani niso mogli plačati pri- spevka. Njihovo zavarovanje je obvezno le toliko, da ob- čina lahko izterja od njih prispevek še letos ali prihod- nje leto, pri zdravljenju pa jim to ne bo koristilo či- sto nič. Ali se bo zgodilo podobno pri pokojninskem zavarovanju? Mnogi kmetje ne bi zmogli predvidenih visoki prispevkov —nekateri menijo, da bi takih bilo kar dve tretjini— in bi torej bili brez pravic. ■ Začfetek je težak. S samofmansiranjem ne bo nič, ker bi obremenilo kme- te preko vseh meja. Zato iščemo druge možnosti. Na gozdnih območjih predlaga- jo, naj gozdna gospodarstva plačajo več za les, pa bo nekaj denarja tudi za po- kojninsko zavarovanje. Ne- kje predlagajo prispevke od odkupljenih kmetijskih pri- delkov. Nekateri predlagajo, naj bi za začetek najeli kre- dit, kajti pokojnine naj Iii začeli izplačevati takoj, ko bo to zavarovanje uvedeno. To bi morali, kajti kmetje ne bodo zmogli tako ogrom- nega varčevanja, kot ga nekateri želijo ustvariti s skladom pokojnin. Nekaj sredstC'v bi gotovo lahko dobili tudi s prodajo takih kmetij, ki jih upokojeni kmetje ne bi več obdelovali, če so te stvari znali urediti v kapitalističnih državah, tu- di pri nas ne bi smeli odla- šati. Enkrat bo treba ugriz- niti tudi v to kislo jabolko, in sicer čimprej, kajti teža- ve se bodo z leti še večale. JOŽE PETKK TELEGRAMI SAN SALVADOR — Vojna med srednjeameriškima državicama Salvadorjem in Hondurasom je doslej pobrala 3000 človeških živ- ljenj. VOijna se je začela zaradi 230.000 honduraških državljanov, ki živijo v Salvadorju. Baje sta obe vladi privolili v premirje. NEW DELHI — Zaradi odstopa indijskega finančnega ministra in podpredsednika vlade Morardžija Desaja so se zelo zaostrila na- sprotja v vladajoči kongresni stranki. Predsednica vlade Indira Gandhi, ki se med drugim za- vzema za nacionalizacijo bank, je odslovila Desaja. Nekateri poUbič- ni opazovalci celo napovedujejo razkol v kongresni stranki. RIM — V Italiji še vedno traja vladna kriza i» razcepu v soci- alistični stranki. Socialisti so so- delovali v vladi levega centra. Krščanski demokrat Rumor zdaj pokuša sestaviti novo vlado prav tako v smislu levega centra. Će ne bo uspel, bodo morali v Italiji razpisati nove parlamentarne vo- litve. EDGARTOWN — Senator Ed- ward Kennedy, brat Johna in Ro- berta Kennedyja, je doživel avto- mobilsko nesrečo, v kateri pa ni bil ranjen. Njegov anrtamobil je padel v morje in njegova sopot- nica je umrla, WASHINGTON — Ameriški av- tomatični vesoljski ladji Mariner 6 in Mariner 7 se približujeta Mai-su, Prva bo letela mimo »rde- čega planeta« 31. julija samo 3210 kilometrov oddaljena od nje- ga, druga pa ga bo obletela 5. avgusta. PRVI ČLOVEKOV KORAK NA LUNI — Enaindvajsetega julija ob 3. uri 56 in 31 sekund je človek prvič stopil na Luno, ko je astronavt Neil Armstron? zel po stopnicah »pajka« navzdol in začel previdno hoditi po Zemljinem saifi Dejal je: »To je majhen korak za človeka, toda velik skok za člov eštvol« XfiuiJ so neposredno gledali »sprehajanje« astronavtov po televiziji. Na sliki: astronavt Edwin Aldrin leze iz pajka po stopnicah navzdol. Telefoto' i tedenski zunanjepolitični pregk Človek je stopil na Me- sec. Ko to pišemo, še ne vemo, ali se bodo trije po- gumni astronavti — In nji- hova imena si velja zapom- niti — Neil Armstron.íí, Kd- win Aldrin in Michael Col- lins tudi varno vrnili na Zemljo. Toda dogodek, ki je bil videti še pred dese- timi leti tako oddaljen »kot Luna«, če že ne nejmogoč, je postal resničnost. In lju- di se je polastilo tisto raz- burjenje, ki so ga čutili ta- krat, ko so prvič potegnili morski kabel med Britanijo in Ameriko in se po njem pogovarjali, ko je Charles Lindbergh sam preletel At- lantik, ko je Kolumb ugle- dal novi svet... Dobrih osem let je mhii- lo, odkar je poko.jra pred- sednik Kennedy pod vtisom sovjetskega vodstva v veso- lju v znanem govoru na za- sedan,}u obeH domov ameri- ške.ga kongresa napovedal program, po katerem bodo Američani poslali »še to de- setletje« človeka na Luno in ga vamo pripeljali nazaj. Takrat .je marsikdo majal z z glavo, čas je bil videti ta- ko kratek, tehnična raven človeka še tako nizka. Toda trije astronavti, ki se jim je zdaj posrečilo de- jan.ie — pomemben mejnik v zgodovini človeštva, so sa- mo trije »zamaški«, ki pia vajo v morju orjaških izdat- kov, združene tehnoIogi,ie ZDA in velikanske koncen- tracije umov in znanja v v.seh disciplinah znanosti od psihiatrije do balistike. Kakorkoli že gledamo na ta napor, ne moremo mim>o dejstva, da sta raketa in ve- soljska ladja sestavljeni iz 5,600.000 delov, da je 5000 ljudi sodelovalo samo pri »odštevanju« pred izstrelit- vijo Apolla 11, da računal- niki izračiuiavajo sleherno sekundo poleta do drobca sekim^de natančno, da je bi- lo potrošenih 24 milijard dolarjev, že teh nekaj po- datkov zgovorno priča, kaj vse je bilo potrebno, da je prišel človek na Luno. Pred tremi astronavti je poletelo v vesolje 35 moških in ena ženska — Velentina Tereško- va. Zapirali bi oči pred dej- stvi, če ne bi priznali, da poteka prodiranje v vesolje — ali bolje rečeno, v notra- nje vesolje — v znamenju napete in zagrizene tekme med dvema supersilama — ZDA in Sov,jetsko zvezo. Uradni predstavniki ene in druge države seveda česti- tajo svo,iemu tekmecu ob vsakem novem usiïehu v ve- solju, toda odkar so Rusi oktobra 1957 izstrelili na krožno »ot октог Zemlje svoj prvi umetni satrt Sputnik, .se supersiii mogli dogovoriti za s, van.jc pri la/iskovaiijj sol,ja. ii(»lj od vseh tehnični denarnih vprašanj pa ц nega zemljana, ki čuti nekaj j)ouosa. tla je čloi um sposoben rešiti in i niči ti takd velike in га] ne naloge, mučijo vpraš o prihodnosti, o smislu soljskUi prizadevanj, o kako bodo ti novi korj vesolje vplivali na žiit na Zemlji in podobno.! ČLOVE« NA LUN Ni malo ljudi, ki se ogorčeno sprašujejo, ki cer vzklikajo pogM astrimavtom in ploskajo mu velikemu tehnološi uspehu, čemu trošimn- ogromne vsi>te denarii vesolje, ko ,je na zp®'! toliko revščine. To nje ,je popolnoma «pri no, toda ni tie prvič in ne zadn,jič. da si ga zastavlja. Izdatki za vesolje. ' bodo še tako veliki, niö niso tako veliki, kaKof izdatki za ob(»roževai^ to jae samo oborože« obeh sui)ersil in drugih' nih držav, ampak t*'' žav v razvoju. Prav pf^ kaj dnevi je generalni tar OZN precej astro ? države v razvoju, ki vajo tolikšne vsote roževanje, medtem I'", da pri n.jih še tako revščina. . Sicer pa si človek ' od vesolja tudi veli^ koristi. Sioer zvenijo re napoved' prav t»'"'^ tastično kakor so ^^ napovedi o človekove'''j hodu na Luno pred mi leti: ogromni ji, celo tovarne- v okrog Zemlje, ele"'^^ centrale v tii4i Ije. ki jih bo ^ energija. dolgoroč!ie^ ske napovedi, zboljŠ3'''j( lekomunikacij po tu. ugotavljanje pridelkov in stanja » ^ odkrivanje ribjega ' ninskega bogastva. • ■ Toda kljub vsem" i ta trenutek v močnejši občutek J^-ji sti, ponosa in nad največjo člove» stolovščino tisočiet.i'*' tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ NADLEŽNI SPREMLJEVAL- CI GOSPODARSKE RASTI —Prej- šnji teden so vsi štirje zbori repu- bliške skupščine obravnavali giba- nje gospodarstva v letošnjem pr- vem polletju ter naloge, ki iz tega izhajajo. V tem obdobju se je pro- izvodnja začela naglo povečevati, večji je izvoz, zaposlenost narašča. Toda to hitro gospodarsko rast spremljajo nekatere nevšečnosti. Mnoga podjetja, ki slabo gospoda- rijo, uporabljajo denar svojih up- nikov. Tudi federacija ni pravo- časno plačevala svojih obveznosti do investitorjev. Spričo pomanjka- nja gotovine se je pojavila v go- spodarstvu medsebojna zadolže- nost in nelikvidnost. Zvezni izvr- šni svet je zato te dni že sklenil, da bo temu vsaj deloma odpomo- gel s tem, da bo poravnal dospele obveznosti federacije do investi- torjev, in do tistih, ki kreditirajo izvoz opreme ter je v ta namen določil milijardo dinarjev. Ob na- gli gospodarski rasti pa se čez- merno povečujejo tudi vse oblike potrošnje, od osebnih dohodkov do proračunov, kar povzroča moč- no dviganje cen. Republiški izvršni svet je zato predlagal, naj bi za- mrznili vse dohodke, ki pritekajo v republiški in občinske proraču- ne nad predvideno ravnijo oziro- ma jih izločili iz letošnje prora- čunske potrošnje, prihodnje leto pa porabili za intervencije v go- spodarstvu. Poslanci gospodarske- ga zbora republiške skupščine so ta predlog podprli. Poslanci soci- alno-zdravstvenega in prosvetno- kulturnega zbora pa so se zavze- mali za to, da bi ta odvisna sred- stva dali za ureditev žgočih, neure- jenih problemov v družbenih služ- bah. Končno so v skupščini skle- nili kompromis, po katerem bodo o teh sredstvih odločali, ko bodo sprejemali izhodišča za sestavo proračunov v prihodnjem letu. ■ KARDELJ O OBNOVI SKOP- JA — Edvard Kardelj si je prejš- nji teden ogledal obnovljeno Skop- je. Ob odhodu iz Skopja je v izja- vi novinarjem dejal, da so sred- stva za obnovo Skopja dobro na- ložena, ne samo iz vidika humani- stičnih obveznosti, ki jih imajo jugoslovanski narodi drug do dru- gega, marveč tudi z vidika gospo- delil letošnje nagrade vstaje slo- venskega naroda za stvaritve, ki se nanašajo na našo osvobodilno vojno in revolucijo. Nagrade so prejeli: dr. Tone Ferenc za knjigo »Nacistiöna raznarodovalna politi- | ka v Sloveniji v letih 1941—1945«; ; Vladimir Kavčič za roman »žr- j tve«; Franc Križnar za knjigo j »Ne vdaj se fant!«; Alenka Nedog j za knjigo o Tonetu Tomšiču; Ra- i fael Perhauc za knjigo »Letalci prekomorci«; Ive šubic za sliko »21. januar 1942«; Fran žižek za dramsko kroniko »Napravite mi to deželo spet nemško!« ■ TEŽAVE V KÄIECKEM ZA- VAROVANJU — Poslanec Jože Pratengrazer je v socialnozdrav- stvenem zboru republiške skupšči- ne govoril o težavah v kmečkem zavarovanju. Dejal je, da so izdat- ki tega zavarovanja večji kot do- hodki predvsem zato, ker prispev- kov ni možno v celoti izterjati. Med zavarovanci so namreč mnogi ostareli kmetje, ki živijo na go- spodarsko šibkih kmetijah, pose- stva, ki so zelo razdrobljena, ne omogočajo ustreznega dohodka in podobno. Govoril je tudi o potrje- vanju zdravstvenih izkaznic, ki je odvisno od plačanih prispevkov in davkov. Poslanec je dejal, da to ni j povsem pravilno, ker postaja pri- i spevek za zdravstveno zavarova- nje na ta način sredstvo za izter- , javo vseh drugih davščin, ki jih ■ marsikateri kmet ne zmore. ■ PROIZVODNJA V JUNIJU — V juniju se je industrijska proiz- vodnja v naši državi povečala za 14,5 odstotka v primerjavi z istim lanskim mpspcfirn. Proračunski dohodki prekomerno naraščajo darskih interesov vse Jugoslavije. Ne gre samo za urbanistično in estetsko vrednost obnove tega mesta. Skopje se razvija v mo- derno mesto na tak način, da pri- speva hkrati k gospodarskemu razvoju proizvajalnih sil v Make- doniji. ■ ELEKTRIFICIRANA PROGA DO SEVNICE — Dne 21. julija so začeli na 18 km dolgi progi Zidani most — Sevnica redno voziti vlaki na električno vleko. Predvidoma do letošnjega 29. novembra bodo elektriticirali progo še naprej do Dobove. ■ NAGRADE VSTAJE 69 — Predsednik republiškega odbora združenj zveze borcev NOV Slove- nije Janko Rudolf je slovesno po- I Ugvanje s prve strani) Cetijstvu v Gornje Sa- ^¡^iolini je moč zad- Çta mnogo slišati. Naj- je bilo seveda naj- ^ občani mozirske ob- Ki pogosto niso našli ' uvale o delu svoje za- J iCakorkoli že, to pri- L tudi »kritiki«, je kme- r v mozirski občini ¡ Tsenm prav v teh le- J^^lo velik korak na- Dva. '»g¡n, ko eni trdijo, da ^jstvo v mozirski ob- ^di premajhne skrbi ^e zadruge skoraj vedno ^jalo za razvojem osta- ' gijspoda rstva, nekateri ^ in kmetovalci trdijo , nasprotno. To svojo tr- , utemeljujejo s iXKiatki, P prav kmetovalci s te- .^očja med prvimi za- "5 specializirano kmetij- proizvodnjo, s preusme- ^ na živinorejo, na paš- Jšne sisteme, z gradnjo ^ih hlevov z uporabo gxJemejsih naprav, z .. jd dnevi smo ob našem ђ! v daljšem razgovoru ђп izmed kmetovalcev, k, kot sam pravi, na last- 5obudo in z lastnim de- jen začel »orati ledino« teobrazbi kmetovanja, po- lili izvedeti, kako izgle- danes odnosi med za- D in kmetovalci, kakšne lerspektive Gornje Sa- ;ega kmeta danes. Be- prepuščamo 62-letnemu CJ DOLINABJU iz iža, ki je med drugim predsednik zadružnega pri mozirski zadrugi bornik občinske skup- I danes še vedno radi iemo s prstom na kme- 1 pravimo: poglejte, ta na. Ta ti je kampeljc. traktor, kosilnice, nakla- I naprave, moderni hlev, ta sistem kmetovanja, ta pa ne povemo, da taisti kmet nekaj deset ^ov gozda. Dragi tovari- je bistveno. Kajti čisti 'je za me le tisti, ki ži- » ustvarja le z zemljo, ' pzdov. Kakorkoli že, so kapital, ki v do- "ön trenutku lahko pre- gmotne težave,« pravi ' Dolinar. Ali hočete s tem reči, ® gozdovi edini kapital Jfetîiti«, ki jih Gornje "iski kmet vlaga v mo- ¡^ijo svojega kmetova- L niso edini krediti. "Jf_ se lahko kmet z goz- 36 vključuje v mixier- ker ima kapital, p'ičisti« kmet nima • ni- ^Kapital mu daje le či- ^izvodnja. Glede kredi- tole: zadruga v zad- l^u daje kredite. Žal ''rediti s takšno oorest- da so nesprejem- j/öleg tega pa jih daje ^l^om, ki so na listi, /^rspektivni«.« j nima zadruga do I ^'^operantov enakih me- t Papirju že. ža; pa 3 večidel le tiste, ki imajo. Tore) izgle- I .Poenostavljeno takole: iji^' bil, ubog ostaneš, če boš pomagal, šele 'K)dkrije« zadruga.« lij^j vi kot kmetovalec i!(ç ^zadrugi? ^ "^m je grajal, ker ne lfi¿ sem predsednik И^ба sveta. To bi bilo ^tnene. Trdim pa, da i^^.biäo bolje, če- bi bili boljši gospodarji.« — Bi nam lahko to gospo- darjenje nekoliko konkretizi- rali? »Mi kmetje zamerimo za- drugi to, da nas v »esnici preveč izkorišča. Poglejte pri- mer z mlekom. Od vsakega litra dobi zadruga 10 par ce t» pomnožite z litri, dobite veliko vsoto. In kaj je za- druga k temu mleku dopn nesla? Kaj je v njegovo pro- izvodnjo ona vložila, da lah ko pobira teh deset par?! Dobro, pobira teh deset par. Toda zakaj ta denar ne via ga nazaj? Zakaj ga ne združi s tistimi milijoni dobička, ki ga je lani ustvarila s koope- racijo in vse skupaj ne vlo- ži na primer v nakup telet? Te bi naj dala nam, prira- stek bi bil naš, tele pa za- diatžno! Zakaj ne bi prav s tem denarjem in pa z onim, ki ga ima ob hranilni službi, zmanjšala obrestno mero odo- brenih kreditov? Zakaj naj zadruga zasluži še obresti od obresti. Ogromno pripomb je bilo izrečenih ob odkupu mleka Prvič zato, ker je nerazum- ljiv način merjenja ^.olšče. Gre namreč zato, da je v mleku bb meritvi na domu toliko to-lšče, ob meritvi iste- ga mleka v istem dnevu v zbiralnici pa naenkrat manj!« — Torej je problem v stro kovnosti merilcev? »Ne, ni samo v tem. Po- glejte: v aprilu sem dobil za 714 litrov mleka 490 dinar- jev. To je toliko, da za ta de- nar ne bi niti vode iz Savi- nje nosil! Zakaj dobi zadru- ga za liter v lastnem obratu proizvedenega mleka 1,30 din, kmet pa tudi do 70 par manj?! Ali največ 105 par!« -— In kaj vi kot kmetovalec in predisednik zadružnega sve- ta svoji zadrugi priporočate? »Nekaj sem že povedal. Ve- liko tega. Priporočil bi le, da se zadruga ne bi smela toli- ko ukvarjati le s trgovino, temveč s pospeševanjem kmetijske proizvodnje na svo- jih obratih in na kmetijah v 2iasebni lasti. Kmetovalci smo že nekajkrat dokazali, da bolje gospodarimo, kot zadruga ali podobni kombi- nati. če bi pa imeli mi kme tovalci iste možnosti gospo- darjenja, kot jih imajo de- lovne organizacije v družbe- ni lasti, bi, bodite prepriča- ni, naše kmetijstvo izgledalo dosti drugače. Nekoč sem bil delegat v kmetijski zborni- ci. Tam sem med drugim ta- krat slišal, koliko je naše kmetijstvo prispevalo za raz- voj naše industrije. In kaj je ta industrija do danes vr- nila kmetijstvu?« — Ne zamerite, nečesa ne razumem Ali vi očitate se- danjemu vodstvu vaše zadru- ge ali vsem vodstvom doslej? »Vsakemu po nekaj. Tudi prejšnji direktor ni bil tako slab gospodar, kot to danes nekateri poskušajo dopoveda- ti. žal direktorji ne morejo zaradi »samoupravljanja« pro dreti s svojim znanjem, če bi, bi bilo marsikaj drugače.« — Ali hočete s tem reči, da na primer svet kooperan- tov ali zadružni svet nimajo nobene besede? »Nimamo. Delež kmetov pri upravljanju in izvajanju ali vplivu na politiko gospo- darjenja je izredno majhen, ničev. Drži, da nismo vsi s fakultetno izobrazbo, vendar bi moral biti ta vpliv iljub vsemu — večji.« — Ob koncu še tole: kakš- na perspektiva se kmetovalcu danes obeta? »Tudi danes, v resnici da- nes še bolj, se od kmetijstva da živeti. Lepo živeti. T(;da treba je — trdo delati.« J. Sever Kadar sem videl v časnikih takle ali podoben naslov, me je zabolelo. Kmet vendar ni in nikoli ni bU »sovražnik države št. 1«. Kmetu mora- mo pomagati pred vsem, če odkupimo (po primernih ce- nah) njegove pridelke. Pri nas je letos kar obilna sadna letina, strokovnjaki pa jo označujejo za povprečno. Radi ugodnega vremena spo- mladi se škrlup tudi na neškropljenem sadju ni pre- več razpasel. Kapar ja more- mo z novimi zaščitnimi sredstvi (ultracid) zatirati še v avgustu. Kar polovico potrošnikov s skromnimi plačami bi bilo zadovoljnih z malo negovanim kmeč- kim sadjem. Omogočimo jim, da pridejo do njega! Namesto sadja uvozimo — dobre zglede! V sosednji Avstriji, na primer pravijo ob dobri sadni letini: Naj- prej pospravimo vse doma- če, če tudi manj kakovostno sadje, še le potem bomo uvažali. Koliko sadja je ob zadnji obilni letini odkupila vojska! Velika družbena posestva bodo svoje sadje shranila v novih hladilnicah, kjer se bo držalo do novega pridel- ka. Manj negovano sadje za skladišča in hladilnice ni primemo, kakor dobro ne- govano, zato ga pospravimo najprej.. Po uspešni »rehabilitaciji« naših kmetov v zadnjih le- tih tudi tukaj zapišemo, da ni kmet glavni krivec svo- je zaostalosti. Trkajte se, krivci, na svoja grešna prsa! Ustanove: tovarne, bolniš- nice, zavodi, vojašnice: pri- dite po kmečko sadje! Stara sadna drevesa mno- žično usihajo. Za sanacijo preostalih novih sadovnja- kov bo potreboval kmet iz- datna denarna sredstva. Vsi na pKMnoč kmetu sad- jarju! ANTON JELEN pü sledi gorenjr VAS.4 PRIU)ŽN()ST Brez odlašanja sledite izdelkom Goren.)a Sodelu.jte v tej nagradni igri Pošljite na naslov tovarne razglednico svo.jega kraja. \a razglednico napišite poleg svo.jega naslova številko garancijskega lista izdelka Goren.)e. ki ga imate. Ce izdelka nimate, pa četudi ça ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico « svojim na.slovnm na »(iURENJE« Tovarna gospodinjske opreme VELENJE IPO SLEDI GOKENJ.^) NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ sporočamo, da odkupujemo v Ietosn,¡em letu nad Ш) vrst raznih zdravilnih zelišč. Na vašo željo vam pošljemo cenik. Odkupujemo tudi SUHE GOBE IN SUHE LI- SIČKE, ki jih prevzemamo po kvalitetah in po najvišji dnevni ceni. LEPŠE BLAGO — VIŠJA CENA! Poleg plačila za odthino blago zahtevajte za vsakih zasluženih 50 dinarjev (5.000 starih dinarjev) še nagradni kupon, s katerim boste soudeleženi pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU 23. 11. Ш9 Glavni dobitek je AVTO »ZASTAVA 750«. Razen tega vas čaka še 199 bo.gatih nagrad! čimveč nagradnih kuponov boste zbrali do 31. okto- bra 1969, tem večja je možnost, da postanete srečni dobitnik lepih nagrad. V krajih, kjer kmetijske zadruge ne odkupujejo zdravilnih zelišč za našo tovarno, VABIMO K SO DELOVANJU AGILNE ORGANIZATORJE za nabi- ranje in odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sa dežev. Dobro organizirano nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev vam nudi ugoden zaslužek. Za vsa pojasnila in navodila se obračajte direktno na naslov: KRK.\, tovarna zdravil, oddelek za zdra- vilna zelišča. Novo mesto, Novi trg 9, telefon 21-304 Kolektiv lesno-industrij- skega kombinata Savinja v Celju je praznik celjske občine in dan vstaje slo- venskega naroda počastil z otvoritvijo nove žage. ki je pomemben uspeh v priza- devanjih kolektiva po mo- dernizaciji in pocenitvi proizvodnje. Opremo za žago je dobivala švicarska firma Boegli. Glede na op- remo in ureditev sodi nov obrat med najmodernejše v državi. Računajo, da bo- do v njem razrezali okoli 40.000 kubičnih metrov le- sa letno. Na slavnosti, v soboto, 19. julija dopoldne, so se poleg članov kolektiva, predstavnikov družbeno po- htičnih organizacij, občin- ske skupščine, zbrali tudi zastopniki dobavitelja in izvajalca. Gradbena dela je namreč opravilo obrtno podjetje Remont. Po po- zdravu je o nastanku in razvoju podjetja, uspehih чјп načrtih spregovoril di- rektor Edi Gole, ki je med drugim opozoril na težnjo-,- da se bo kolektiv v čim večji možni meri uveljavil tudi s finalizacijo proiz- vodnje. Nazadnje je govorila tu- di predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva, ki je kolektivu čestitala za dosežen uspeh. Zatem pa je prerezala vrvico in tako simbolično izročila v obra- tovanje novo žago. M. B. IGNAC PODPEČAN60-LETNIK Dne 30. julija letos pra- znuje devetdesetletnico roj- stva znani slovenski obrt- nik tov. Ignac Podpečan, čevljarski mojster v po- koju iz Spodnje Hudinje. Rodil se je v skromni kmečki družini ha Pranko- lovem, izučil se je čevljar- ske obrti in je bil med obema vojnama ugleden čevljarski mojster ter član obrtniške zbornice. Živah- no se je udejstvoval tudi v gasilskem društ\4i v Ga- ber j ih, katerega fimkcio- nar je bil še dolga leta po drugi svetoxTîi vojni. Tež- ko dobo okupacije je pre- živel v najtežjih pogojih v Celju in je bil vseskozi zaveden. Borce je tudi ak- tivno podpiral. Svoj dru- žino je vzgojil v zavedne Slovence. Visokemu jubi- lantu k njegovi 90-letnici iskreno čestitamo. • P Vsaka luseda v ma lem oglasu slane 0.50 Ndin (za naru. Na- ' slov v upravi lista, ' KAMNOSEK Martin Pevec, Šentjur 216, izdeluje na- grobne spomenike, oken- ske police in strešno dvo- rezno cementno opeko ter vsa v stroko spadajoča dela. Oddelek za splošne zadeve skupščine občine Celje obve- šča vse lastnike ukradenih koles, da so bila najdena ko- lesa z naslednjimi evidenčni- mi številkami: ŽENSKA KOLESA: »Rog-sport« 131123, »Partizan« FBP 4430, »Rog-touring« 465630, »Rog-touring« 216517, »Rog« 090380, 582803, »Rog-sport« 131561, »Rog-sport« 852338, 556849, »Rog-touring« 109407, »Rog« 253966, »Rog« 519690, »Sport« 65382406, brez št., »Rog« 214558, 3999, »Rog- sport« 577725, št. 61661, 290090, »Rog-touring« 038966, »Rog- sport« 189600, »Rog-pony« 142777. »Rog-pony«, »Rog- touring<^ 522133 , 640471 »Rog-sport« brez št. »Rog- touring 027424, »Rog-touring« 56998, »Rog-touring« 391289, »Rog-touring« 330961, »Rog« 456674, brez št., brez št. 113597 »Rog-sport« 625577, »Rog-tou- ring« 796972, »Rog-sport4( 650388, »Rog-sport« 536414, »Rog-pony« 055449, »Rog-tou- ring« 738869, »Prima« 60234846, 61445 R758, »Rog« 54121, »Rog« 153433 in »Rog-touring« 201302. Ogled najdenih koles je mo- žen ob ponedeljkih in sre- dah od 8. do 10. ure pri tu- kajšnjem cddelku za splošne zadeve. Iz pisarne " oddelka za splcjšne zadeve skupščine občine Celje 35. - Na odru je sedela učena žirija. Pred njo je stala vrsta bronastih lepotcev in lepotic. - Oči vseh: žirije, kandidatov in množice pa so obsta* le na Paradižniku. Saj ni bilo nikakega dvoma! Nobena učena žirija ni bila potrebna, da bi ugo- tovila neizpodbitno dejstvo, da je Paradižnik v tem trenutku najbolj črn turist na plaži, če ne na vsej jadranski obali - vštevši otoke . .. Pro< cedura izvolitve je bila kratka! Paradižnik je dobil moder trak čez rame in pločevinasto kro- no na glavo. Škljocnili so fotoaparati in gromki »huraaaaa« je razparal nebo. - Klara si je ga- njena utrla solzo, mi pa, dragi bralci, P^' . zdaj naša junaka, da si ob sinjem morju sP.p črni asfalt s kože in kostimčka in s'^P''. oddahneta! - Morda ju še kdaj srečanji kakšni drugi poti ... j KONEC 1 Besedo ima: TOM HERCFELER Oni dan sem pohajkoval po novi brvi čez Savinjo tam zgoraj med Levoem in Zgornjimi Liscami. Vi- seča brv je tako narejena, da sme čez samo nekaj ljudi, pa še ti v gosji vir- sti. Na vsaki strani sta »vrtavki«, ki onemogočata dostop večim ljudem na most. Toda kaj bi to. Vr- tavki sta postali priljub- ljena igrača za otroke in odrasle —je idealen vrti- ljak, most pa diikalna ste- za za kolesarje in mope- diste. Pa pravijo, da bi tam okoli prej srečal Ki- tajca kot miličnika, ki bi med temi »anarhisti« П)е- koliko pokasiral.,. V tej pasji vročini se vam prijatelj obesi samo zato, da bi prišel do hlar dne pijače. Pa mi oni dan prekriža pot in me spelje v pivnico »Zlatorog«. K »vročemu psu« (hot dog) se pdvo prileze, zlasti če je laško. Toda laškega tam ni, čeravno je pivni- ca krščena po enem nji- hovih najboljših piv. Se nekaj. Znanec, ki sta- nuje v tistem stolpiču na Dolgem polju, ki se mu je pod v pritličnem sta- novanju začel pogrezati, mi je potožil, da stanova- nje zdaj popravljajo kot Noe barko, že nekaj me- secev živi zasilno prese- ljen v nič kaj zavidanja vrednem najemniákem od- nosu, v njegovem stano- vanju pa recimo že oel mesec čakajo na podagal- ce parketa. Predlaga Os- karja za počasnost m ce- franje občanovih živcev. V nedeljo zvečer, bolje ponoči, so neki nedozore- li glasovi uprizorili pev- ske vaje po Zidanško\'i ulici. Mimo nekoliko šib- kega posluha bi pevcem očitali lahko le še tista leta, ki, če bi sešteU leta vseh udeležencev, ne bi zadostovala za enega zre»- lega dedca. Sicer, mlad se uči, kdo hoče postati dober celjski ponočnjak. S PRAZNOVANJA CELJSKEGA OBČINSKEGA PRAZNI^ FOTO VESTI Pod svojo borbeno zastavo je bilo v nedeljo v celj- skem parku zbranih dosti nad tisoč borcev pete prekomorske brigade Ivana Turšiča-Iztoka. Celje jim je na svoj praznik dalo domicil, torej simbolični dom. (Foto: J. P.) Minulo soboto je kolektiv LIK »Savinja« izročil v obratovanje novo modet žago. Ta objekt je bil eden od dosežkov, s katerimi je Celje okinčalo svoj «, nični dan. (Foto: M Velenje zadnja leta izpuli slovenskim mestom marsikatero atraktivno prireditev. Med prireditvami zadnjega obdobja je brez dvoma bil plesni turnir evropskih plesnih parov, ki je bila minulo soboto in je v mlado slovensko mesto privabila mnoge prijatelje lepih klasičnih plesov. (Foto: J. P.) Takole izgleda deponija prahu, ki ostane v I* f termoelektrarne Trbovlje II. S transportnim trai ga spravijo na hrib blizu Hrastnika, tu pa ga z < spuščajo v dolino.Čega polivajo, se prah hitro^ Na dan obiska posebne komisije in udeležene« Stanka v, Hrastniku, je bila snov idealno strjeM bi jo še tak orkan ne zvrtinčil od tal (Foto: J- Na Kozjanskem je mnogo domačij, kjer so osta- li gospodarji stari, v veliko primerih za delo ne- zmožni ljudje. To ni mč novega. Ta gospodarstva počasi, žal vztrajno propadajo. Nikogar m, ki bi z mladim življenjem te razpa- dajoče hiše podprl. Nikogar ni med mladimi, ki bi se temu razpadanju in propadanju uprl. Pravijo, da je bolje zaslužiti v mestu nekaj ti- sočakov, kot na kmetiji nekajkrat več. Kajti na kmetiji ni osemumega delavnika. Ni strojev, ne ča- sa za lenuharjenje. In vendar se zdaj na šmarskem tu in tam, sicer še redko, vendar že najdejo mladi, ki pravijo, da da se da tudi na kmetiji lepo živeti. Zavedajo se, da se iz zemlje ne da iztrgati bogastva kar čez noč, čez leto ali dve. Vedo pa, da je njihovo delo dobra naložba, ki se počasi vendar vztrajno obre- stuje. 2al je večina teh mladih, ki ostajajo, ki so se opogumili ostati na kmetiji, moških. In ti zdaj po- časi spoznavajo, da se je poleg zemlje tudi svet obrnil proti njim. V večini primerov se ob tem odpovedovanju in težkem delu morajo sprijazniti z resnico, da ni dovolj, če si se za boj z zemljo in naravo odločil sam. Radi bi si našli družico, ki bi jih pri tem stremljenju podprla. Toda dekleta pra- vijo, nak, to pa ne. Da bi bila svinjska dekla, da bi ob tem delu od mraka do mraka bila še mati. Ne. Odhajajo v mesta, kjer so raje v začetku gospo- dinjske pomočnice vse do takrat, ko v neki tovarni ne najdejo kakšnega delovnega mesta. Tako se je zdaj slika nekoliko spremenila. Fantje ostajajo do- ma, dekleta pa odhajajo. Vračajo se ob sobotah ali praznikih, pohvalijo se kako so v življenju uspele, kako jim je lepo. Boljše, kot če bi ostale na deželi. Pred dnevi sem se pogovarjal s postavnim fan- tom, mladim gospodarjem, ki je v nekaj letih us- pel na kmetijo spraviti tudi nekaj strojev. S svo- ' jim delom je tudi starejše prepričal, da je umen in sposoben gospodar. Toda gospodinje ne more dobiti. Pravi, da ni problem dobiti dekle za eno ali nekaj noči. Dekle za v posteljo. Da bi pa ostala za štedilnikom in se z materinstvom zvezala z zemljo in njim, to pa ne. Ljubezen gor ali dol. Taisti mladenič mi je ob koncu izrekel spod- budne besede. Ugotovil je namreč, da se tudi za dekleta počasi' zapirajo tovarniška vrata doma in v tujini. Ze prenekatera je postala znova gospo- dinjska pomočnica. Po njegovem mnenju je zdaj ta dekleta sram, da bi se vrnila, ker bi morala pri- znati, da v mestu niso »uspela«. Toda narava zah- teva svoje, nekatere se že vračajo in si ustanav- ljajo družine znova tam, kjer so pognale tudi njih korenine. NOVI IKDNIK - aištvo iD uprave ^ Gregorčičeva 5, pošt» dai 161 ürejuje ure^ odbor. Glavni BERNARD STBMC^ odgovorni orednih KRAŠOVEC NOVI NIK izhaja od 1968 kot naslednik .ifi SKEGA TEDNIKA, f ¿«il baja! od 195.5 leta a TEDNIK izhaja »¡^Ö do. Izdaja CGP - enota iniormaciK t pagandna Celje Д^ i» klišeji CGP »DKl^ 9 kopisov oe "^^t* oa posamezne sie* par (60 SD» letn» aina 30 novih до«' SD>. polletna i» ^ din (1.5ÜÜ SD) ^ maSa aaročnina din (6.000 SD) r^iin 6UD 507.1-1280 N1: oredniStvo Л oglasi io oaroie^ jl' nomska oropae»""