2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. maja 2014  Leto XXIV, št. 18 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 1. maja 2014 Porabje, 1. maja 2014 Duo »jeznih« in trio »zasanjanih« v Monoštru STR. 3 VENDTEX sta napravila moja nekdanešnja šaulara STR. 6 Tekmovanje v slovenščini Zavod za razvoj in raziskovanje šolstva vsako leto organizira za učence osnovnih šol tekmovanja v raznih šolskih predmetih, v primeru dvojezičnih šol v Porabju, v slovenščini in v spoznavanju slovenstva. Ustni del letošnjega tekmovanja je potekal 24. aprila v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru, udeležili so se ga učenci 7. in 8. razredov iz DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika in iz DOŠ Števanovci. Pisni del tekmovanja, ki je sestavljen iz testa in prostega spisa, so učenci opravili predhodno na šolah, dosežene točke pisnega dela so bile upoštevane pri končnem rezultatu. Tudi ustni del je sestavljen iz dveh nalog, učenec mora prosto govotiti o dani temi, oziroma odigrati situacijsko igro. Teme so seveda primerne starosti in jezikovnemu znanju učencev (Moja šola, Moja družina, Jaz, Moja najljubša knjiga, Moj najljubši film...), situacijske igre so večinoma življenjske. Pri predmetu spoznavanje slovenstva učenci morajo poznati zgodovino, značilnosti in kulturo Porabja, vprašanja pa se nanašajo tudi na Slovenijo. Tekmovanja se je udeležilo 9 učencev, na ustnem delu jih je sodelovalo 8, kajti eden je zbolel. Učence in učitelja, Ladislava Domjana in Beato Bajzek, je pozdravila referentka za slovenščino pri Zavodu za razvoj in raziskovanje šolstva Agota Kállay, ki je učencem zaželela uspešen nastop. Prestavila je tudi drugi dve članici komisije, dr. Eleno Savelievo, profesorico sombotelske univerze, in Marijano Sukič, urednico Porabja. Po novih pravilih so v dvorani lahko bili samo trije učenci, eden je odgovarjal, dva sta se pripravljala. Po krajših pripravah so se zvrstili nastopi učencev. Komisija je ob vsebinski pravilnosti ocenjevala slovnično pravilnost, bogastvo besednega zaklada in tudi sposobnost spontane komunikacije v slovenskem jeziku. Slišali smo nekaj prav lepih odgovorov, nekateri učenci so govorili pravilno, s pravilnimi naglasi, nekateri so imeli za Porabce značilne slovnične napake. Spet se je pokazalo, da se učenci, ki doma v družini še slišijo (mogoče tudi govorijo) domače narečje ali s katerimi se njihovi učitelji več pogovarjajo v materinščini, dobro znajdejo tudi v prostem pogovoru, odgovarjajo na vprašanja. Drugi, ki so se pridno naučili vse, kar so si s pomočjo učiteljev pripravili za določeno temo, pa so se zmedli, ko smo jih »zmotili« s kakšnim vprašanjem. Pri predmetu spoznavanje slovenstva so učenci lahko govorili tudi v domačem narečju. Komisija je upoštevala vse te vidike in je na podlagi točkovanja razglasila naslednje rezultate: v slovenščini je zmagala Vanessa Bedi (DOŠ Števanovci), drugo mesto je zasedel Bálint Kraj-czar (DOŠ Gornji Senik), tretje mesto sta si delila Laura Bedi (DOŠ Števanovci) in Gergely Gyeček (DOŠ Gornji Senik). Pri predmetu spoznavanje slovenstva je prvo mesto zasedel Bálint Krajczar, druga je bila Dorina Škaper, tretji Gergely Gyeček, vsi trije so učenci gornjeseniške osnovne šole. M. Sukič Učence in učitelja je pozdravila referentka za slovenščino pri Zavodu za razvoj in raziskovanje šolstva Agota Kállay, ob njej članici komisije Letošnjega tekmovanja se je udeležilo devet učencev s Senika in Števanovcev Tudi z malimi sredstvi in voljo se da veliko doseči Prekmurska slovenska slovnica KDO JE ZAČETNIK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA? Med priporočili zapisnika lanske seje madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije je zapisano, naj se preuči možnost o ustanovitvi raziskovalne enote v Porabju. Na pobudo Generalnega konzulata v Monoštru se je 16. aprila v Slovenskem domu sklical sestanek, ki so se ga ob generalnem konzulu Dušanu Snoju in sodelavki konzulata Andreji Kovač udeležili ravnateljica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Lukanovič, sodelavka omenjenega inštituta dr. Katalin Munda Hirnök, oba predsednika porabskih krovnih organizacij, Martin Ropoš (DSS) in Jože Hirnök (ZSM), ter etnologinja Marija Kozar. Vsi udeleženci sestanka so izrazili veselje, da so se začeli pogovori na to temo in se strinjali, da bo ustanovitev raziskovalne enote daljši proces. Dr. Sonja Lukanovič je izpostavila, da lahko inštitut pomaga s svojimi izkušnjami in s človeškimi viri, vsekakor pa je treba zagotoviti začetna zagonska sredstva, ki naj bi jih – kot je povedal predsednik Ropoš – zagotovila madžarska stran. Delo enote bo seveda odvisno tudi od uspešnosti projektov, ki jih bo lahko INV prijavil skupaj z ustanoviteljema, Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem. Pomembno je, da se v delo raziskovalne enote vključijo tudi mladi. Vsi udeleženci pogovora so se strinjali, da se pripravi izjava o nameri o ustanovitvi raziskovalne enote, ki naj bi ji prostore zagotovili v monoštrskem Muzeju Avgusta Pavla, ki razpolaga s potrebno infrastrukturo. Naslednja naloga bo sestavitev programskega sveta, ki bi se odločil za vsebino raziskovalne dejavnosti v Porabju. Kot je poudarila direktorica Lukanovič, se vsi akterji morajo zavedati, da je ustanovitev raziskovalne enote dolgotrajni proces, toda tudi z malimi sredstvi in z voljo se da veliko doseči. MS Zvrstilo se je več predstavitev Prekmurske slovenske slovnice dr. Avgusta Pavla: konec lanskega leta v Sombotelu, pa v avtorjevem rojstnem kraju Cankovi, v avstrijskem Gradcu in nazadnje v Murski Soboti. Dogek naj bi bil, tako direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Jasna Horvat, eden izmed uvodnih v praznovanje 300-letnice izida prve prekmurske knjige Mali katechismus Franca Temlina, ki je prvi dal slovstveno obliko in slovstveni značaj prekmurskemu narečju, zato zasluži njegov jezik posebno pazljivost. Ob Pokrajinski in študijski knjižnici je večer kulture in jezika soorganizirala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Predstavitev, ki jo je povezoval mag. Franc Kuzmič, zgodovinar in tudi slavist, je bila po zaslugi urednika knjige dr. Marka Jesenška razprta v širši kulturni in jezikovni prostor, in prepletena z jezikom ter z narečjem povezano tematiko. Obiskovalci, ki se jih je zbralo presenetljivo veliko, so pozorno poslušali jezikovno in tudi narodnostno-kulturno predavanje, tako povezovalca mag. Franca Kuzmiča, profesorja Marka Jesenška in prevajalke, dr. Marije Bajzek Lukač, bolj Porabske Slovenke in manj jezikoslovke, ki je zahtevno prevajalsko delo, po oceni stroke, opravila odlično. V predavanju Iz zgodovine prekmurskega jezika je profesor Marko Jesenšek povedal, da je bil jezik Pavlove slovnice do sredine 19. stoletja knjižni jezik ene izmed različic slovenskega jezika, zdaj pa je eden izmed dialektov. Tudi jezik, ki ga je pisal Primož Trubar, ni bil slovenski knjižni jezik, marveč kranjski, bil pa je začetek enot-nega slovenskega knjižnega jezika. Do poenotenja knjižne norme so bili kranjski, štajerski, kajkavski in prekmurski jezik. Strokovno zanimiv je primer Nouvoga zakona, ki ga je Števan Küzmič leta 1771 prevedel v stari slovenski jezik, kajti kako bi lahko Biblijo kdo prevedel v narečje, tega preprosto zaradi pomanjkljive terminologije ni bilo mogoče, je poudaril dr. Marko Jesenšek, »to je bil tedaj knjižni jezik.« V ta jezik so prevajali tudi madžarske klasike, med njimi Mihálya Vörösmartyja in druge. Dr. Marko Jesenšek je predstavil tudi učbenike, jezikovne priročnike in slovnice, ki so nastajali od leta 1971, in sicer slovnice Jožefa Košiča, Janoša Kardoša in Imreja Agustiča. Slednji je bil tudi urednik Prijátela, prvega prekmurskega časnika, ki je izhajal v Budimpešti. Povedal je tudi, da je bilo prevajalkino delo oteženo zavoljo odločanja za terminologijo in razmerja med madžarščino in prekmurščino, kajti od časa, ko je Pavel slovnico napisal, do natisa so minila desetletja. Ni težko pojasniti tudi, zakaj Vend nyelvtan, kajti z naslovom oziroma besedo vend je Avgust Pavel prikril sodobno slovnico slovenskega jezika. Prevajalka, Gornjeseničanka dr. Marija Bajzek Lukač, profesorica na Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti, je zbrane seznanila tudi s svojimi prizadevanji za ohranitev slovenskega jezika v Porabju, in sicer je bil s tem ciljem leta 1993 ustanovljen Košičev sklad, ki je pripravil nekaj simpozijev in razprav in izdal več knjig. Košičev sklad si je prizadeval tudi za nadaljevanje slovenskega bogoslužja na Gornjem Seniku, ki je bilo po smrti Janoša Küharja le v madžarščini. Uspeli so povabiti zdaj že pokojnega goričkega župnika Ivana Camplina, ki je maševal do prihoda Ferija Merklija, rojenega v Sakalovcih. Marija Bajzek Lukač je prepričana, da bi mladega porabskega župnika morali zadržati na Gornjem Seniku, njegovo premestitev bi morale preprečiti manjšinske organizacije. »Krivda je na nas samih, morali bi vztrajati, da bi imeli svojega duhovnika,« ocenjuje Marija Bajzek Lukač, ki je govorila tudi o okoliščinah nastanka Pavlove slovnice, za katero je dalo pobudo leta 1895 ustanovljeno Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine iz Murske Sobote. Pobuda ni prišla zato, da bi slovnica vzpodbujala učenje slovenskega ali vendskega jezika, ampak z nakano, da se ga učenci ne bi naučili. Zanimivo je, da je izbralo slovenskega izobraženca, celo Prekmurca, dr. Avgusta Pavla, naj napiše slovnico, društvo, ki si je prizadevalo za madžarizacijo Prekmurja, vendar se je pri tem uštelo, kajti napisana je bila znanstvena in poštena slovnica, kar so ugotovili madžarski recenzenti, zato knjiga tedaj ni bila natisnjena. Kljub temu da je Avgust Pavel napisal slovnico, ki bi koristila in ne škodovala slovenstvu, ga je ošteval eden tedanjih najboljših poznavalcev prekmursko-porabskih razmer, Beltinčan dr. Vilko Novak. Ernest Ružič Pogovora v Slovenskem domu so se udeležili generalni konzul Dušan Snoj, predsednika krovnih organizacij Martin Ropoš in Jože Hirnök, sodelavka generalnega konzulata Andreja Kovač, urednica Porabja Marijana Sukič, etnologinja Marija Kozar, raziskovalka dr. Katarina Munda Hirnök in ravnateljica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Lukanovič Da je lahko zanimiv in dobro obiskan pogovor o slovnici in jeziku, če mu je dodane še malo manjšinske politike pa toliko bolj, se je pokazalo na Vanekovem večeru v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Dogodek so oblikovali mag. Franc Kuzmič, urednik Prekmurske slovenske slovnice dr. Marko Jesenšek in prevajalka, dr. Marija Bajzek Lukać, vsem pa je dobrodošlico zaželela direktorica Jasna Horvat Duo »jeznih« in trio »zasanjanih« v Monoštru Vsaka pomlad pripelje perspektivne mlade študente ljubljanske Akedemije za glasbo na Madžarsko, kjer se prvi večer predstavijo v Budimpešti, naslednji dan pa nastopijo v Monoštru. Dogodek organizira vsako leto Veleposlaništvo RS v Budimpešti skupaj z Glasbeno akademijo Ferenca Liszta v madžarski prestolnici. Eden glavnih ciljev koncertov je povezovanje mladih slovenskih in madžarskih glasbenikov ter okrepitev sodelovanja med osrednjima glasbenima inštitucijama v obeh državah. Na poznopopoldanskem dogodku v središču Porabja sta nastopili dve zasedbi iz slovenskega glavnega mesta: harmonikarski Duo Furioso (italijansko ’jezen’) in klavirski Trio Reverie (francosko ‚sanjarjenje’). Navzoče obiskovalce je v Monoštru najprej pozdravil v imenu gostitelja, slovenskega Generalnega konzulata, generalni konzul RS Dušan Snoj, nato sta s programom začela mlada harmonikarja Nikolina Furić in Mirko Jevtović. Nastop se je začel z izvedbo skladbe »Izpolnjena želja za dve harmoniki« Primoža Ramovša, ki je do nedavnega veljala za edini podoben sestavek izpod peresa slovenskega skladatelja. »Pri zasedbi Duo Furioso se nama je lani porodila ideja, da bi se obogatila literatura za harmonikarski duo. Začeli smo sodelovati z različnimi skladatelji, najprej s svojimi kolegi z Oddelka za kompozicijo na Akademiji. Le-ti so bili pripravljeni sodelovati z najino zasedbo, sva pa začela spodbujati tudi tuje skladatelje, da pišejo za najin duo. Tako ste lahko danes slišali skladbo finskega avtorja Tomija Räisänena, ki je eno od svojih del priredil za naju. Svetov-na premiera je bila včeraj v Budimpešti in drugič smo jo odigrali tukaj v Monoštru« - je ponosno izpostavil Mirko Jevtović iz Srbije in dodal: »Harmonika se zdi Slovencem običajni narodni inštrument. Zahodne države jo upoštevajo predvsem kot klasično glasbilo. Želimo v naših prostorih predstaviti občinstvu vse možnosti inštrumenta, ki so karakteristične tudi za klasično glasbo. Harmonika nosi namreč veliko možnih kombinacij: lahko je solistični inštrument pred orkestrom, ali samostojen na recitalih.« Harmonikarska kolegica Nikolina Furić iz Slavonske Požege je tako spregovorila o začetkih: »Z Mirkom sva začela sodelovati v 1. letniku Akademije. Želela sva pozitivno vplivati na prepoznavnost harmonike kot klasičnega inštrumenta. Rada imava več zvrsti glasbe, igranje pa je za naju življenjska pot.« Čeprav mlada harmonikarka včasih prisluhne kakšni polki, zabavne glasbe nikoli ne igra. Je pa tudi med redkimi tovrstnimi ženskimi glasbeniki. »Zaljubila sem se v ta inštrument. Enostavno sem se mu prilagodila, da je velik in težek. Ima dušo zame in to je edino, kar je pomembno. Glasba me v prvi vrsti napolni in obogati kot človeka. In tudi jaz poskušam, da bi moja glasba obogatila druge ljudi. Da tudi oni občutijo čustva, ki jih jaz občutim preko svojega inštrumenta« - je povedala študentka glasbe. Po nastopu Dua Furioso so se glasbenikoma na odru monoštrskega Refektorija pridružile članice Tria Reverie, pianistka Tanja Činč, violončelistka Katarina Leskovar in violinistka Mojca Jerman. Vseh pet mladih talentov je skupaj zaigralo precej sodobni »Kaleidoskop za pet inštrumentov« avtor-ja Matije Anđelkovića, ki je bil tudi sam prisoten na dogodku. Sledila je samostojna predstavitev Tria Reverie, ki je s štirimi stavki Klavirskega tria Antona Arenskyja pripeljal poslušalce v malo bolj umirjene, bolj klasične vode. »Z violončelistko sva se spoznali že na srednji šoli in sva tudi že igrali skupaj v nekem triu. Imeli sva violinistko, ki pa je šla študirat v Amsterdam. Z Mojco Jerman sva se spoznali na Akademiji v Ljubljani. Ker smo želeli nadaljevati, je delo steklo« - pripoveduje pianistka Katja Činč, ki je bila s triom večkrat nagrajena, celo v tujini. »Zame pa pomeni več bučen aplavz občinstva. Preko tega vemo, da smo publiki s svojim igranjem nekaj dale.« Za zasedbo klavir-violina-violončelo obstaja veliko raznolike literature, je pa tudi veliko takih triov, tudi na ljubljanski Akademiji. »Zdi se mi, da lahko s pomočjo klavirja res izrazim svoja čustva, vse, kar se ne da z besedami. Dá se ogromno pokazati« - je zaključila talentirana pianistka, sicer iz glasbeniške družine. »Veliko je potrebno vaditi, imamo teoretična in praktična glasbena predavanja. Nastopamo na mnogih koncertih, poslušamo jih prav tako veliko. Igramo v orkestrih, pojemo v zborih, precej podobno kot drugod« - je povedala violončelistka Katarina Leskovar, ki za razliko od dveh kolegic študira v Gradcu. Tjakaj je odšla za svojim profesorjem violončela, saj ni želela menjave. O samih koncertih je povedala sledeče: »Mislim, da je vedno malo treme, kar je po mojem tudi dobro. Saj to pomeni, da res hočeš publiki nekaj dati, da ti ni vseeno. Seveda je kocert višek vsega vadenja in truda, zdi se mi, da je to najlepši del glasbene poti.« Obe zasedbi sta odigrali uspešna koncerta na obeh prizoriščih. »V Budimpešti je bilo zelo lepo. Mesto je krasno, umetniško, navdihujoče. Tudi sama Akademija za glasbo, kjer smo igrali, je bila zelo lepa. Prav tako tukaj v Monoštru: zelo lepa dvorana in izredno prijazni ljudje« - je zaključila Katarina Leskovar. Obe mladi komorni skupini čaka še dolga pot truda in dela, in verjetno tudi mnogih uspehov. -dm- Mlade muzikante in poslušalce je pozdravil generalni konzul Dušan Snoj. Ob njem sodelavka konzulata Andreja Kovač Trio Reverie, pianistka Tanja Činč, violončelistka Katarina Leskovar in violinistka Mojca Jerman Duo Furioso, Nikolina Furić in Mirko Jevtović Dočas je slejdnjo vaugelge nej vgasnilo OD SLOVENIJE… Ešče zdaj se spomnim na tiste prve ognje, ka smo nji na velko soboto meli že več kak petdvajsti lejt nazaj v Andovci. Te sprvoga je ešče nej bilau drüštva, nej bilau narodnostne samouprave, štera bi tau podpirala, pa itak sami od sebe smo ohranjali tau staro tradicijo, ka smo go od naši starišov vidli. Istino, ka nej bilau pejnez, dapa ranč nej trbelo, drva smo meli, šunko, piti je pa vsakši z dauma prineso. Dostakrat smo do zrzanka tasejdli pri ognji, strejlali smo s karpitom, pripovejdali smo, pa smo se rejsan meli lepau. Hvala baugi, ta stara šega je pri nas v Andovci ešče gnesden gorostala, ešče gnesden z ognjom pa s strejlanjom zacmarimo zimo pa lagve dühove, pa se veselimo goristanenji Jezuša. Kak že več lejt letos sta Porabsko kulturno in turistično drüštvo pa Narodnostna samouprava pa vküper organizirala kresovanje na velko soboto. Kak vsigdar, naš program se že predpodnevom v desetoj vöri začne, gda ladjeni pa moški v gauško demo po drva. Tau je nej malo delo, zato ka deset mejtrov drv moraš meti, ovak ti ogenj že pred paunauči dolazgori, te pa leko deš domau. Čüdno vrejmen je bilau, kak so oblaki odišli, sonce je tak peklo, ka smo vse švicali. »Večer gvüšno ka dež baude,« so pravli tisti, šteri se k tauma fejst razmejo, zavolo tauga smo samo süja drva sekali pa vküpbrali. Štiri motorke smo meli s seuv pa več kak deset nas je bilau, tak ka kauli podneva smo že obadvej prikaulice naklajeno meli. Potejm smo že samo sprazniti mogli, ka je nej bilau malo delo, zato ka sploj dosta drv smo pripelali. Gda smo drva tak na kraugle vküpsklali, te je küp tak visiki biu, kak števanovski tören na cerkvi. Malo smo ešče tam ležali v travi, potejm pa vsakši üšo domau, samo dja sem sam tam austo kak eden srmak, šunko küjat. Tau pa zato bilau, ka so ženske ali doma mogle pečti ali so delale. Dobro, s šunkov dosta dela nega, samo tau vöprestati po tašo dugom posti, ka tam ti pod naus diši, dapa kauštati go ne smejš... Na, tau je nej bilau leko delo. Zavolo tauga sem bola vanej na dvauri sejdo, aj nega skušnjave, ka bi grej napravo. Žive moke, dapa zato sem nikak vöprestau, ka bi kakšni falat šunke v sé zasüko tak poskrivoma. Dapa tau, ka bi go dja gorzrezo, tauga mantranja sem več nej vzejo nasé, sreča, ka s te bridke moke so me rejšile ženske, stere so kauli šeste prišle. Večer ešče prvin kak bi ogenj vožgali, se je dež že lejvo. Kak baude s tauga ogenj, smo si zmišlavali, pa kak mo strejlali, vej pa v možari voda stoji. Skur sem pozabo, kak vsakšo leto, zdaj so nam krpit pá z Gorejnjoga Senika dali. Tašoga reda če župana Gabora Ropoša zovem, samo telko pita, kelko vam trbej. Tak ka zdaj se že gnauk rejsan moramo z njimi tazračunati, nej ka bi drügo leto brezi krpita ostali. Kak vsakšo leto, zdaj sta tö dva Kovačina strejlala najbola, Tibi pa Norbi Časar. Gda se njima je redno posrečilo, te se je ešče zemla strausila, tašoga je počilo. Ogenj smo težko vožgali, dapa potistim so tak gorela süja drva ka stau mejtrov daleč kraj smo leko samo stali, zavolo vročine. Zaman je dež üšo, tašo vaugelge je bilau, ka bi ga ešče povauden nej pogaso. Zato smo pa mirno leko šli šunko gejst, ka smo že tak fejst čakali. Potejm smo ešče dugo strejlali pa malo zmejs kaj pili tö, dočas je slejdnjo vaugelge nej vgasnilo. Karči Holec Janković premagal Bratuškovo Prvi predsednik Pozitivne Slovenije (PS) in ljubljanski župan Zoran Janković je v tekmi za predsedniški položaj na 4. kongresu stranke, ki je bil minuli petek v Brdu pri Kranju, premagal premierko in dosedanjo voditeljico PS Alenko Bratušek. Glasovalo je 763 članov. Od 760 veljavnih glasovnic jih je bilo za Jankovića 422. Janković, ki se je politike na državni ravni sprva otepal, je s svojo stranko slaba dva meseca po njeni ustanovitvi (22. oktobra 2011) zmagal na zadnjih državnozborskih volitvah, ki so bile 4. decembra 2011. Bratuškova je vodenje PS prevzela potem, ko je na zadnjem kongresu stranke januarja lani Janković zamrznil funkcijo predsednika stranke. Po poročilu protikorupcijske komisije o njegovem premoženjskem stanju je bil Jankovićev umik z vrha stranke pogoj partnerskih strank za sestavo koalicije. Tokratna zmaga Jankovića najverjetneje pomeni odstop predsednice vlade in predčasne volitve. Koalicijske partnerice namreč vztrajajo, da ne bodo sodelovale v koaliciji s PS, če jo bo vodil Janković. Na evropske volitve gre 16 list Državna volilna komisija (DVK) je potrdila 16 kandidatnih list za evropske volitve, ki bodo 25. maja. Za sedeže v Evropskem parlamentu se bodo tako potegovale liste: SD, DeSUS, SDS, NSi in SLS, Solidarnost, Sanjska služba, Verjamem - lista Igorja Šoltesa, PS, Stranka slovenskega naroda, Zeleni Slovenije, lista Kacin - Konkretno, SNS, Združena levica, Zares, Piratska stranka Slovenije in DL. Iztekel se je tudi rok, do katerega so lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, zahtevali glasovanje po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Takšno glasovanje je skupno zahtevalo 613 volivcev - 292 jih bo glasovalo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, 323 pa po pošti. Po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih lahko sicer glasuje tudi okrog 70.000 volivcev s stalnim prebivališčem v tujini. V gauški smo bole süja drva iskali Dapa mi smo zatok malo mokri gratali od znautra Tak velko grmado smo sklali Naš ogenj je goro, dež ga nej mogo vgasniti … DO MADŽARSKE 30 kilometrov pejški na vüzemski pondejlek Murska Sobota LJUDJE IN MESTO V SPOMINU BRANKA ŠÖMNA Če ste nej znali, te vam zdaj na znanje dam, ka smo se člani Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci tak odlau-čili, ka mo od 12. junija do 15. junija 300 kilomejtrov šli pejški, od Maloga Triglava v Andovcaj do velkoga Triglava v Sloveniji. Tau nej malo paut v štiri dnevaj škemo zopojdti, tak ka v enom dnevi mo več kak sedemdeset kilomejtrov zopojdli. Tau de simbolična paut, nej samo za društvo liki za vse Porabske Slovence. Leko ka ništrni lidgé tak mislijo, ka za par deset lejt več nede Porabski Slovencov na zemljevidi, dapa mi smo optimisti kak vsigdar. Začetek, po štarti, gda mo ešče friški, de simboliziro, kak je gnauksvejta bilau pri geziki in identiteti, gda je ešče vse v redi bilau. Dapa gda de že več kilomejtrov za nami, vsigdar mo bola trüdni pa tazmantrani. Proti konci že vejn ranč nemo meli volé se pogučavati, pa ešče tau nam tö gvüšno napamet pride, zaka sploj nam trbej telko trpeti, ali je vrejdno, ali se splača nam tau trpljenje? Leko ka do se slišale taše reči tö, aj tak njamo pa te se rejšimo toga trplenja. Dapa ne njamo se, za vraga se ne njamo! Tak mislim, kak naši člani drüštva tak Porabski Slovenci smo trplivi pa zavedni, zopodimo tau dugo paut, če ovak nede šlau, te po štiraj. Zavolo tauga, nej ka bi v špoti ostali na našoj prauški, smo se tak zgučali, ka mo malo trenerali na vüzemski pondejlek. Prejk Farkašovec, Sole, Hodoša, Dolenec pa Büdinec smo naprajli 30-kilomejtrski velki kraug. Trikrat smo se stavili med potjauv, najprvin v Farkašovci pri krčmej, drugič na Soli, gde smo pogeli šunko, stera je nam z velike sobote ostala, pa v Dolenci ešče prvin, kak bi se najdugši brejg začno. Do dvajsti kilomejtrov je niše nevolé nej bilau, šli smo kak zavci, dapa potistim že žmetnejše bilau. Nej dojšlo, ka smo že trüdni bili, ešče dež nas je prau. Noge so že vsigdar žmatnejše bile pa žüje so se tö pokazale ednim na poplati. Dapa mi smo samo šli pa šli naprej, na konci je nas že samo srce vleklo, dapa zopojdli smo tej blajženi 30 kilometrov. K. Holec Finansiranje strank Na podlagi rezultatov aprilskih parlamentarnih volitev se bo na novo razdelila podpora za redno delovanje strank, ki znaša 3,8 milijarde forintov. Podpora pripada strankam, ki so na volitvah pridobile mandate s strankarskih list. Dve in pol milijardi se razdelita med strankami, ostala sredstva so namenjena strankarskim fundacijam. Po predhodnih računih bosta dobili vladni stranki (FIDESZ in krščanski demokrati) 1,6 milijarde forintov podpore, torej za kakih 300 milijonov manj kot v prejšnjem mandatu, kajti njuna podpora je z 52 odstotkov padla na 45 odstotkov. Levo združenje naj bi dobilo eno milijardo, kajti njihov volilni rezultat se je dvignil z 19 na 25 odstotkov, kar pomeni 200 milijonov dodatnih sredstev. Tudi desničarska stranka Jobbik bo dobila za 100 milijonov več, kajti volilni rezultat je popravila s 16 na 20 odstotkov. Le zelena stranka LMP bo v minusu, ker je na zadnjih volitvah dosegla slabši rezultat. Evropske volitve Po sedanjih podatkih bo na evropskih volitvah kandidiralo 11 strank, ki jih je registrirala Nacionalna volilna komisija. Njihovo število se lahko spremeni v primeru, če določenim strankam ni uspelo zbrati 20 tisoč podpisov. Nacionalna volilna komisija je postavila vrstni red strank na volilni listi, kot prvo so izžrebali Stranko socialistov, vladna stranka FIDESZ bo na tretjem mestu, na četrtem desničarska stranka Jobbik, njej bo sledila zelena stranka LMP. Po podatkih agencije Ipsos na odločitev madžarskih volivcev najbolj vplivajo notranjepolitične razmere, 55 odstotkov volilnih upravičencev se bo odločilo tudi na evropskih volitvah za stranko, ki obeta razvoj države. 15 odstotkov bo tudi na evropskih volitvah izrazilo, da zavrača sedanjo oblast v državi. Le 5 odstotkov volivcev je povedalo, da bo na njihovo odločitev vplival tudi odnos Evropske unije do Madžarske. Branko Šömen, pesnik, pisatelj, scenarist in novinar, je tudi odličen poznavalec preteklosti Murske Sobote oziroma Sobote, kar je opisal v izvrstnem mladinskem romanu Med v laseh (Založba Borec, Kurirčkova knjižnica, Ljubljana 1978), v romanu Panonsko morje, pred kratkim pa, na povabilo Društva prijateljev Sobote, obujal spomine številnim obiskovalcem v Pokrajinski in študijski knjižnici. Za uvod v roman Med v laseh je avtor napisal, da je »to je knjiga o otroštvu generacije, ki se je rodila pred drugo svetovno vojno na levem bregu Mure, da bi v njej sodelovala kot šoloobvezna mladina, prisiljena govoriti drugače kot njihove matere.« V predavanju je Branko Šömen nanizal več dogodkov, ki so se mu vtisnili v spomin, denimo neopazen začetek vojne v Murski Soboti, ali kakor piše: »...prve dni aprila je nenadoma postalo vse naokrog tiho, hiše je zagrnilo nemirno pričakovanje...« Bil je radoveden fantek, zato je na skrivaj opazoval, kaj se dogaja na ulici in videl, da nekdo iz Bergerjeve vile nese večjo uro, kot je bil človek: »Bilo je, kot da hoče ura pobegniti iz mesta in se kdo ve kje skriti ter tam dalje kazati čas.« Oče, ki ga je našel ob oknu, je pripomnil: »Uro je ukradel. Zdaj bodo zečeli pleniti... Vidiš, to je začetek vojne. V njej bo za Slovence in Žide hudo...« Kar se je res tudi zgodilo. Branko Šömen se je največ družil z zdaj že pokojnim Cirilom Casarjem, s katerim se je spoznal v vrtcu in »postala sva nerazdružna prijatelja.« Obiskovalcem je tudi povedal, »kako je Puba našel ročno bombo in kako sva jo mislila razstreliti.« Preden je prinesel kladivo, s katerim bi razstavila bombo, se je je Puba lotil, bomba je eksplodirala in fanta ubila. Bolj srečno se je končala zgodba z uro, kajti človek, ki jo je ukradel, je uro po štirih letih vrnil... Kakor o medvojnih prijateljih, starših in Soboti piše v Medu v laseh še dosti drugega, in marsikaj zanimivega je zbranim nečlanom in članom Društva prijateljev Sobote povedal Branko Šömen. E.Ružič Med potjauv v Farkašovcaj Ustanovni član Društva prijateljev Sobote Ernest Bransbereger je Branku Šömnu podaril drugo, razširjeno izdajo knjige Murska Sobota nekoč in danes. Počitek na Soli VENDTEX sta napravila moja nekdanešnja šaulara Firmo Vendtex sta naprajla moja dva bivša učenca iz Števanovec. Tau je podjetje (cég) v Monoštri, a zdaj že v Budimpešti tö majo svojo mes-to. Žofi Kürnjek je bila doma iz Andovec iz velke družine. Štirge mlajši so bili, dvej ses-tri pa dva brata. V osnovno šaulo je ojdla v Andovcaj, tam je vözopojdla nižje klase, potejm pa odišla v Števanovce. Po končani osnovni šauli je išla delat v židano fabriko v Monošter in se je tü vönavčila za tkalko (szövőnő). Gda je tü končala, se je tadala včila v Varaša na gimnaziji, tau je večerna šaula (levelező) bila. Tak je maturo napravila leta 1978. Zoli je bijo doma iz Otkovec. Trgé bratje so bili pa so se vsi tadala včili. V osnovno šaulo je odo v Števanovce, potejm se je v Győra tadala včijo za tekstilnoga tehnika. Starištje so tö v židano fabriko odli, pa si je on tö tau zbrau. - Kak dugo sta delala viva v tej fabriki? Žofi: »Čisto do konca, do leta 1993, takrat je ta fabrika mala gratala. Jaz sem šče med tem časom, ka sem tü delala, odla na visoko šolo, ka sem dobila od fabrike štipendijo. Gda sem tau končala, sem šla na univerzo in sem postala tekstilni inženir. Delala sem pa šče včila mlade v poklicni šauli (ipari iskola). Zoli: »Jaz sem 1991. leta tam njau židano fabriko pa sem išo delat v fabriko Opel.« - Gda sta se pa oženila? »Leta 1984. Potejm smo v Varaša ram zidali, steroga šče zdaj tö mamo. - Gda sta najprajla firmo Vendtex? Žofija: Leta 1993. V židanoj fabriki sem jaz delala kak komercialistka (kereskedelmi vonalon). Te je v fabriki že sploj lagvo šlau in sem si mislila, napravim svojo firmo, stera de se spravlala z odavanjom tekstila za hotele gostilne, restavracije itd. Začnili smo šivati za hotele postelino, fironke, prčece in brišače. Tistoga časa je židana fabrika bila odana, go je doli küpo eden Talanj. On je pravo, ka se on s tem nede spravlo. Potejm smo se pogodili, da nam platno on napravi, mi mo pa šivali. Najprven smo nej meli mesto za šivanje (varroda). Delo smo vödali firmam, stere so šivale. Mi smo koncentrilali samo na odavanje. Par lejt smo tak delali, te smo pa v Varaša küpili eden ram, pa smo naprajli svojo delavnico. Zdaj šče itak tam šivamo. Tam mamo šče razstavno dvorano (bemutató terem) pa skladišče (raktár). Tau smo naprajli 2003. leta. 2006. leta smo vekšo delavnico naprajli, nauve mašine smo küpili, šče za vöšivanje tö. Te pejnaze smo vse od Evropske unije sprajli. Telko dosta dela smo meli, ka smo v tri partija (treh izmenah) delali. 25 lidi smo meli. Žau prišla je kriza, 40 %-ov menja dela mamo, pa samo v eni partiji delamo.« - Zoli, gda si se Ti pridružo firmi Žofije? »Jaz sem samo tri lejta delo v Oplovi fabriki. Dosta dela je bilau pri našoj firmi, pa sem pri Opli enjo delati. Leta 1994 smo že v Budimpešto prišli, tü smo si sprajli svojo mesto in naprajli razstavno dvorano tö. Tistoga časa smo že vsakšo leto v Budimpešto odli na velke razstave (kiállítás), na BNV (Budimpeštanski mednarodni sejem), te smo že bili na razstavi HOVENTA. Tau je prireditev za gostinstvo in gastronomijo. Zatok smo bili vsigdar bola uspešni (sikeresek), ka smo v Pešti tö začnili delati. Najprven smo bili v Újpesti, tau do leta 2000. Te marciuša smo bili na razstavi SIRHA. Te razstave pa sejmi so vse mednarodni, tau je bilau nika velkega, ka smo mi tü notri prišli.« - Kak pa tadala? Jaz sem čüla, ka zvüna rosaga tö delate? »2007. leta smo sploj dosta dela dobili. Te smo začnili z eno firmo v Romeniji. Žau prišla je gospodarska kriza in za tri lejta smo tau firmo mog-li zaprejti. A zdaj je tak, ka delamo za Romenijo, Slovakijo, Avstrijo, dosti naročnikov (megrendelő) mamo iz tej rosagov. Hirešni hotelom šivamo, kak je hotel Kempinsky, Novotel, Mariott, Sofitel. Eden hotel, v sterom je 75 sob, v ednom dnevi goriopravimo, postelnino, fironke, brisače, tau vse v red dejemo.« - Kakšno delo mate v Pešti? »V Pešti samo odavlamo, trgujemo. Imamo razstavno dvorano in pisarno. V Varaši pa šivajo. Sé v Pešt že gotovo blago pride. Iz Varaša pa razvozijo gotovo, zašito blago, pelajo hotelom in gostilnam.« - Sto dela v Varaša? »V Varaša je zdaj eden vodja delavnice, on usmerja delo, so delavci, ka vörejžejo blago, šivajo ali samo pakivajo. Majo ejkstra knjigovodstvo (könyvelés) pa človeka, steri vsigdar po cejlom rosagi vozi gotovo blago. VENDTEX je malo podjetje, a z velkim delom. Voditeljica firme je Žofija Kürnjek. Na tom področji, gde oni delajo, ma velko poštenjé. Njeno ime je pojem (fogalom). Zdaj marciuša sem bila jaz tö na razstavi, stera je bila na BNV. Njini paviljon je bijo najlepši. Telko lidi je prišlo k njim jim gratulirat, ka je nej za povedati. Pa tau so bili naročniki tö. Bila sem ponosna (büszke) na moja bivša učenca. Sta tak hirešna postala, da je po cejlom rosagi poznajo. Gratuliram njima. Ka sta tak daleč prišla, sta za tau dosti delala. Kakšna je usoda (sors)! Bila sta moja učenca v Števanovci. Od tistec sem jaz prišla v Budimpešto, pa onadva tö. Pa smo se tü znauva srečali, če že malo starejši, a z veseljem smo se pozdravili. Zdaj, ka že onadva tö v Pešti živeta, se kaj obiskujemo. Najlepše je pa tau, ka sta začnila odti v Slovensko drüštvo. Irena Pavlič ŽofiKürnjekMešičpaZoliMešičstalastnikafirmeVendtex Lepau prestrejti sto Razstavni prostor firmevBudimpešti DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Pismo Malomi Lajčiji je žmetno bilou. Bilou njemi je žmetno zatoga volo, ka je eške nej vedo biciklina pelati. Bilou njemi je žmetno zatoga volo tö, ka je eške nej v šoulo ojdo. Pa ka je nej v šoulo ojdo, je eške nej vedo pisati. Zatoga volo je nej vedo pisma napisati. Ja, trno žmetno njemi je v tej njegvi mladi lejtaj. Depa, dun je škeu pismo pisati. Kak aj zdaj tou žmečavo doj s sebe liči? Nešterni lidge bi leko zatoga volo brezi vüpanja ostanoli. Depa, nej mali Lajči! Za svoja lejta je trno bister pojep. Tak si je vözbrodo, ka njemi nekak drugi pismo napiše. Nej ena, nej dva je pri Barbari doma biu. Un njoj je gučo, una je pisala. »Dragi stric, Pali! Prosim, ne boj čemeren, ka ti tou pismo pišem. Moja nevola je velka ali pa nej velka, kak stoj tou vzeme. Pišem pa ti zatoga volo, ka nikšne nevoule nede. Ti si starejši brat od mojga ate. Brodim, ka je eške vsigdar tak, ka mlajši starejše poslüšajo. Prosim te, ka njemi zapovejš, aj mi biciklin küpi. Un od toga neške nika čüti. Že eno leto pa pou mi guči, ka sam eške mali za dva potača. Ge pa vejm, ka sam več nej tak mali gé. Dun njemi povej, aj me za bole velkoga ma. Pa njemi zapovej, aj mi že gnouk biciklin küpi. Lepou te pozdravla, Lajči. Aja, pa teto Faniko ranč tak lepou pozdravlam.« »Na zdaj pa mi eške atrejs povej,« je Barbara pismo že nut v koperto dejvala. »Vej pa ja,« je začno broditi mali Lajči. »Piši! Stric Pali, doma v rami pri potoki.« Barbara ga je gledala pa si brodila, ka se mali Lajči šali. Un pa se je nika nej šalo. Gvüšen je biu, kak je najbole prav povedo. »Tak té tvoj stric Pali gvüšno pismo ne dobi. Kak de poštaš vedo, sto je té človek pa kama njemi mora pismo nesti,« Barbara od toga več vej kak pa mali Lajči. »Ge samo vejm, ka je doma skrak potoka, včasi tam, kak poštija na lejvo zavine,« je mali Lajči gvüšen v tou, kak je atrejs nabole boukši gé. »Depa….« se je Barbara že škela koriti pa je brž gor prišla na tou, kak je tou zamansko delo. »Poj z meuv,« je zapovejdala. Brž po tejm so po svojoj staroj šegi že bili na poštiji. Barbara je poganjala pedale, zar je sejdo Sini, mali Lajči je bejžo za njima. Samo tou je ovak bilou, ka je Barbara nej tak brž pelala. Tak je mali Lajči leko gučo, kama trbej titi, se pelati. »Tam malo naprej trbej eške malo naprej titi,« je naraji leco za njima. »Malo pomalek, ka vidim, če dob-ro démo. Ja, ja, eške samo malo, eške samo malo.« Že so pou vöre na pouti bili. Že so se pou vöre ravnali po tanačaj maloga Lajčiva. Pa so že skur pou vöre v tou gvüšni bili, kak so zabloudili. Dokejč se je mali Lajči nej veselo zglaso: »Tü smo gé!« Mali Lajči je pokloncko na dveri. Niške se nej zglaso. Pokloncko je eške bole krepko. Zdaj so se dveri dun odprle. Na njej je stau možakar. »Stric Pali, pismo mam za tebe,« je pravo mali Lajči, njemi pismo v rokou djau pa že odišo nazaj na poštijo. Tak so se Barbara, Sini pa mali Lajči obrnouli nazaj domou. Stric Pali pa je ostano na pragi. V rokej je držo pismo pa nej najbole vedo, ka se je sploj zgodilo. Miki Roš Pripovejst Pismo iz Sobote Tiste indašnje pripvejsti so se zvekšoga začnile skur gnako. Ene se začnejo, ka: Bilou je tou v davni časaj … Druge so prajle: Za devetimi gorami pa za devetimi doulami …. Moja gnešnja pripovejst de se začnola vcejlak ovak: Tou je nigdar nej bilou pa nigdar nede. Kak povedano, tou je nigdar nej bilou se ranč nigdar ne more zgoditi. Nin na srejdi Evrope živejo lidgé. Vsi gnako rejč gučijo, eni malo ovak, eni malo tak, depa, dun. Trno radi se majo med seuv. Trno radi se majo pa velko poštüvanje je tisto, ka je gor drži. Tej lidgé trno radi delajo. Za tou svoje delo je vsikši pošteno plačani. Njihovi mlajši leko vcejlak šenki dejo v šoulo, v kakšno sami škejo. Vsikši delo dobi, gda jo zgotouvi. V tej šoulaj pa od starišov se navčijo, ka nevoškenosti ne smej pa ne more biti. Že od mladi noug pa vsikši ranč tak vse vej od poštüvanja vsikšoga, steri si kaj ovak brodi, kak pa un san. Lepou je živeti med tejmi lidami tam sredi Evrope. Lepou je živeti med tejmi lidami tam sredi Evrope brez birovije. Na, birovije gestejo, depa, samo zatoga volo, ka tak mora biti, takša je šega. Birouvi zvekšoga samo kakše papejre poglednejo pa povejo, kak je z njimi vse ranč tak, kak mora biti. Zavolo toga so policajge tö skur vcejlak brezi dela. Vsikši auto ranč tak pela, kak je tou zapovejdano. Niške ne kradne, niške nikoga ne znori, niške nikoga ne buje. Policajge so trno srečni, ka takšo delo majo, v sterom so samo zatoga volo, ka je takša šega. Največ dela majo, gda se tihinci kaj nouri delajo. Depa, tou je trno na rejdki. Tou pa zatoga volo, ka tihinci tak brž gratajo vcejlak ovakši, gda prejk granice k tejm lidam pridejo. Kak bi skur vcejlak gnaki tejm lidam gratali. Kak bi pa ovak bilou, če pa je lepou živeti med tejmi lidami srejdi Evrope. Lepou je živeti med tejmi lidami srejdi Evrope brezi srmaštva. Najvekši srmak je tisti, ka …. Nej, srmaka sploj nega. Od nji leko samo v knigaj preštejo, tak vejo, ka je tou srmaštvo gé. Najvekši srmak je tisti človek, ka ne more na vsikše tri lejta avto meniti. Depa, na pet lejt gvüšno, ka vsikši leko naredi. Tam srejdi té Evrope nega dosta baut. Ranč telko ji majo, kelko ji trbej. Vse baute so domanje, aj se domanja reči odavajo, aj domanji lidgé slüžijo. Zatoga volo zavole pejnez doma ostane, domanji delavec, domanji pavar prislüži tisto, zakoga volo dela svoje delo. Lepou je živeti med tejmi lidami srejdi Evrope brezi politične bojne. Istina, ka gestejo političarge, depa, tou samo zavolo návade. Tak je inda svejta bilou pa aj gnesden tö tak bou. Cejli svejt se njim čüdiva, kak njivi parlament vövidi. Vsikši vsikšomi istino da. Nega svaje, nega bojnanja, stera politična farba več vej od druge, sto je bole mouder, sto bole zabiti pa tak naprej pa tak tadale. Tou pa samo zatoga volo, ka vejo, ka škejo pa ka je za nji najboukše pa najbole naprej valaun gé. Tak na teveni, v novinaj pa v radioni nika nega od politike, od korupcije, nikšne afere, nikšnoga metanja blata. Tak so njivi mediji veseli mediji. Lidge vsikši den radi pa srečni gor stanejo; nika lagvoga je ne čaka. Rejsan je lepu živeti med tejmi lidami sredi Evrope. Lepou je živeti zmejs med temi lidami sredi Evrope. Med lidami, ka so nigdar nej bili pa ji nigdar nede. Ja, tak se moja pripovejst skonča. Tiste indašnje se zvekšoga srečno skončajo. Ka pa moja? Ka ge vejm. Za nas gvüšno, ka nej najbole srečno, ka od takšnoga leko samo senjamo. Depa, za tiste lidi nut v pripovejsti se dun srečno skonča. Na, konca ranč nega. Zatoga volo, ka pripovejsti živejo dokejč živemo lidgé. Miki Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri VABILO PETEK, 02.05.2014, I. SPORED TVS 7.30 DNEVNIKOV IZBOR, 8.00 RIS, KRALJ GOZDOV, DOK. FILM, 9.00 OLTARJI ŠPIKA, DOK. FILM, 10.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 VEČNO ŽIVLJENJE, FRANC. DOK. ODDAJA, 15.00 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 GIANNI IN ŽENSKE, ITALIJANSKI FILM, 18.40 GLASBILA: AUTOHARP, RIS., 18.45 PUJSA PEPA: ŽVIŽGANJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.15 POLNOČNI KLUB, 23.25 DNEVNIK, 23.55 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFO-KANAL, PETEK, 02.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.45 ZABAVNI KANAL, 12.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.20 SLOVENSKI TROBILNI KVINTET, 13.30 PRISLUHNIMO TIŠINI: DAN ZNAKOVNEGA JEZIKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.10 ŽOGARIJA, 15.40 RAD IGRAM NOGOMET, 16.10 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 MEDNARODNA OBZORJA, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA: COLIN CROUCH: POSTDEMOKRACIJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 KITAJSKA - DEŽELA ZMAG IN VRENJ: CESARJI, ANG. DOK. SERIJA, 20.45 SODOBNA DRUŽINA (III.), AM. NAN., 21.10 SCOTT IN BAILEY (III.), ANG. NAD., 22.00 NEUSTRAŠNI ABALLAY, ARG. ŠPANSKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 03.05.2014, I. SPORED TVS 6.30 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.40 KINO KEKEC: PONJO, JAPONSKI ANIMIRANI FILM, 12.20 RAZRED ZASE: MATEMATIKA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.55 NA LEPŠE, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.55 ZELENJAVNI VRTOVI: POMURSKI BIODINAMIČNI VRTOVI, DOK. ODDAJA, 16.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, 17.40 LEOPARDJA KRALJICA, JUŽNOAFRIŠKA DOK. ODDAJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA: KAJ IMA ZA BREGOM GOSPOD GABRIJEL, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: HIŠE S TRADICIJO, DOK. SERIJA, 21.50 POGLED NA ... KOPTSKE TKANINE, NARCISOV VODNJAK, DOK. SERIJA, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 23.10 IRENE HUSS (II.): SENČNA PLAT DENARJA, ŠVEDSKA NAD., 0.40 OZARE, 0.45 DNEVNIK, 1.10 UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL SOBOTA, 03.05.2014, II. SPORED TVS 8.15 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 9.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.50 PLATFORMA: DO STREHE NAD GLAVO S STANOVANJSKO KOOPERATIVO, 10.20 OSMI DAN, 11.00 POLNOČNI KLUB: DELA ZAME NI, 12.10 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR Z GORAZDOM ŽMAVCEM, MINISTROM ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU, 12.50 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: POLFINALE, 14.40 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 15.20 KONJENIŠTVO - POKAL NARODOV, 16.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: ČETRTFINALE, 18.45 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 19.15 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: MARIBOR : OLIMPIJA, 21.50 VARUHA REDA, FRANC. FILM, 23.35 ARITMIJA, 0.20 BLEŠČICA, 0.50 NA LEPŠE, 1.20 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 04.05.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PODPORNICA, EVANGELIČANSKA HUMANITARNA PRIREDITEV, PRENOS IZ MURSKE SOBOTE, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OBZORJA DUHA: QUO VADIS, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.05 NOVA VOJNA GUMBOV, FRANC. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 MUCIKA: VESOLJSKE POŠASTI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ANA KARENINA, ANG. NAD., 21.10 INTERVJU: DUŠAN SEMOLIČ, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 NEKROPOLA, TV-PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 23.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.40 DNEVNIK, 0.05 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFO-KANAL NEDELJA, 04.05.2014, II. SPORED TVS 8.20 GLOBUS, 9.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.00 TURBULENCA, 10.30 ŽOGARIJA, 11.00 RAD IGRAM NOGOMET, 11.35 GLASBENA MATINEJA: FESTIVAL VERBIER 2013, KONCERT OB 20. OBLETNICI, 13.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 13.55 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 14.35 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 15.15 NOGOMET - PRVA LIGA: MARIBOR : OLIMPIJA, 16.55 PEPELKA, PRAVLJIČNI OPERNI FILM, 19.00 BLOŠKI ASI, DOK. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GAUDEAMUS GALA BALETNI KONCERT DBUS 2013, 20.40 ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA - DAJTE, DAJTE; CVETJE V JESENI; GRŠKA SIUTA, 20.55 ŽRTVE FRANCOSKE JEDRSKE BOMBE, FRANC. DOK. ODDAJA, 22.15 PESEM EVROVIZIJE 2014 - PREDSTAVITEV SKLADB, 23.15 IŽANSKA PRAVDA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.20 NAŠE SARDINE, KRATKA TV-IGRA AGRFT, 23.35 ARITMIJA, 0.20 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 0.50 ZABAVNI KANAL, * * * PONEDELJEK, 05.05.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 OBZORJA DUHA: QUO VADIS, 11.15 POGLED NA ... ROMANSKI ROKOPISI IZ STIČNE, DOK. ODDAJA, 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: OTOK OVAC, DOK. SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: DELA ZAME NI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BERNARDO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEV, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ: DANIS TANOVIĆ, GUSTAV DEUTSCH, AGNES GODARD, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: ZMAGO ŠMITEK: POETIKA IN LOGIKA SLOVENSKIH MITOV, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: MIKE SPONZA BLUES CONVENTION Z GOSTI, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL, PONEDELJEK, 05.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 OTROŠKI KANAL, 10.00 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, 15.40 NA LEPŠE, 16.15 INTERVJU: DUŠAN SEMOLIČ, 17.15 KITAJSKA - DEŽELA ZMAG IN VRENJ: CESARJI, ANGLEŠKA DOK. SERIJA, 18.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.35 PRAVA IDEJA! 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: LOPE DE VEGA, ŠPANSKO-BRAZILSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.40 ZLOČINI V WALESU (I.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL HD * * * TOREK, 06.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.30 ZDRAVJE V EVROPI: V IMENU LJUBEZNI, 12.15 UMETNI RAJ: DANIS TANOVIĆ, GUSTAV DEUTSCH, AGNES GODARD, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: QUO VADIS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z JASNO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.55 DOSJE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU: DUŠAN SEMOLIČ, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 06.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z BERNARDO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.10 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 15.35 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.10 POGLED NA ... KOPTSKE TKANINE, NARCISOV VODNJAK, DOK. SERIJA, 16.40 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 17.25 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: ČETRTFINALE, 19.15 MUZIKAJETO: ŽENSKI PEVSKI ZBOR, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA: D. ZAJC - J. GREGORC - V. DEDOVIČ: PRELUDIJ POLETJU, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2014, PRENOS 1. PREDIZBORA IZ KOEBENHAVNA, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.50 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 07.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: DAKA, DOK. SERIJA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 DOSJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MALE SIVE CELICE: OŠ IVANA GROHARJA, ŠKOFJA LOKA IN OŠ SOLKAN, 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 STOPIMO SKUPAJ - SITI BESED, DOBRODELNA PRIREDITEV, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 07.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z JASNO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 16.25 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.50 EVROPSKI MAGAZIN, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 RAD IGRAM NOGOMET, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: 32. KOLO, 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETARIJA, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 08.05.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 ZDRAVJE V EVROPI: NENADNA SMRT V ŠPORTU - ŠE ENA PRILOŽNOST, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: ETIKA IN VZGOJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 08.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRA URA Z MILICO, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.05 SLOVENSKI VODNI KROG: KUČNICA, DOK. NANIZANKA, 14.30 LEOPARDJA KRALJICA, JUŽNOAFRIŠKA DOK. ODDAJA, 15.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: HIŠE S TRADICIJO, DOK. SERIJA, 15.30 TURBULENCA, 16.10 TOČKA PRELOMA, 16.40 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 17.25 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: ČETRTFINALE, 19.10 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.45 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 25 LET MAJNIŠKE DEKLARACIJE, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2014, 23.00 MATI IN HČI, AMERIŠKI FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL Vabilo na zbor občanov, ki bo 6. maja ob 18. uri na Gornjem Seniku v kulturnem domu. Teme zbora občanov: - obnova prekomejnih prometnih povezav, informiranje o možnostih - sondiranje zahtev po prometnih povezavah in strategijah - presečišča na madžarsko-slovenski meji v projektih, povezanih s Közop ZA DOBRO VOLAU Eden človek se žaurga drugomi, ka telko dela ma, ka ne zandolej. »Vsakši den 25 vör delam,« pravi. »Kak je pa tau mogauče, vej pa eden den samo 24 vör ma,« se čüdiva drugi. »Dja tau vejm, dapa zazrankoma edno vöro ranej gorstanem.« Eden zavec dé v bauto, gde je medveš bautoš. »Baug daj, zavec, ka bi rad?« ga pita medveš. »Lepau prosim en meter klobas,« pravi zavec. »Moj dragi zavec, klobase ne odavam na mejtre liki na kile.« »Na, dobro,« pravi zavec . Te mi daj en kilometer klobas.« Mlada ženska se hvali padaškinji. »V mojom zakoni se je eštje gnauk nej zgodilo, ka bi se miva z možaum svadila, pa že dugo lejt vküp živeva. Če jaz mam pravico (prav), on tau včasin sprevidi.« Padaškinja go pita: »Pa če tvoj mauž ma pravico?« »Takšo se je eštje pri nas nej zgodilo.« ES www.porabje.hu