Kerška narodna pesem« 
(Zapisal I. Crnčić.) 
Razboli se Jele Hrušvićeva 
Va utorok va naj gori đanok. 
Dp nje priđe mlađi (l)jubčid. 
„Co ti je to, Jele, (l)jubo moja?" 
„„Bolom bolim i umriti ocu."" 
„Bolom bòli, samo mi neumri." 
„„Bolom bolim i umriti ocu,"" 
Zac som obolela va utorok. 
Va utorok va najgori đanok; 
Ako umrem jutrom mej' zorami, 
Nakrijte me rosnimi rožami; 
Ako umrem večer mej' petehy, 
Nakrijte me čovjenun osugun.O 
Neka mene nose vse mladi junaci, 
Neka mene plaču vse mlade divojky. 
Mythologicne đrobtine. 
narodnih pripovedkah priobčuje Dav. Terstenjak.) 
XY1. O eatežo. 
V celjski okolici je navadna psovka: Ti Čatež! Naj te Čatež 
vzame! Pojdi k Čatežu. — Vprašal sem starega Karduna iz stra-
niške fare, ali mi ne ve kaj povedati o Čatežu. Povedal mi je tole: 
„Čatež je pol človek, pol kozel, sam peklenski hudič. Kozel je doli 
od popka. Zato mi prosti ljudje pravimo: idi h kozlu! to je toliko, 
kakor idi k hudiču. Ni tako majhen, kakor je škratec; bolj srednje 
postave je in bolj starovičen. Vidijo ga včasi ljudje, da na visokih 
pečinah sedi in se greje na solncu. Dervarjem prinaša, če so žejni, 
merzle čiste vode, pastirjem planinskim nabira jagod in malinic, in 
vse ljudi pušča pri pokoju, če se mu ne posmehuješ. Ako mu pa 
roge kažeš, začne kotati silne pečine, da se podero hrami pod goro 
stoječi in se živina pogrezne v globoke brezdna." 
Iz té povesti se vidi, da je Čatež pečni duh, kar tudi njegovo 
ime pomenjuje. Kat izrazuje pečovnat breg, zato ime pečovnatega 
kraja Katiše na Kranjskem; dalje imena prebivaveöv po pečinah: 
Katolnik, Katnik, Katiš. (Sansk. Kathus, pečina, od korenike 
kat, zuspitzen, durchbohren. K prehaja v c, primeri kar, ker in 
čer, Felsen, sansk. ^iras, Spitze, iz korenike (?ar slov. kar, 
spalten, zuspitzen itd. Čatež po obliki, kakor: tepež, klatež, 
toraj Saxanus, Saxamus, Saxosus.) 
Na visoki pečini imenovani „Spitzofen" to je: ukna peč,*) 
kar pa je Nemec krivo prestavil v Ofen, namesti v Felsen, stoji 
rimski napis: S. Saxano. Sac. Adjutor |et Secundinus, to je: 
Silvano Saxano sacrum Adjutor et Secundinus (Eichhorn 
Beiträge II. 69.) Ker Rimljani boga Silvanus Saxanus ne poznajo, 
0 Das Band. 
*) Primeri : ukna peč, na Kranjskem. Gori omenjeni s pol šolnja dolgimi čerkami 
je na Koroški planini nad sv. Jurjem. 

je Saxanus prestava slov. Čateža. V imenu Ad jut or bi vtegnil 
domači Mog, Mogou, Mogimar tičati. Blizo Trebnja na Kranjskem 
je kraj Čatež, menda imenovan po častji duha Čateža, varha logov 
in pečin (silvarum et saxorum, po častji Silvani — Saxani.*) 
XYII. Ansa. 
V celjski okolici je sedaj Ausa nedostojno ime neumnega dekleta; 
temu pravijo, da je Ausa. V solčavski dolini sem uprašal starega dedeka, 
zakaj se veli ena solčavskih planin Ausava. Odgovoril mi je, da 
so se tam ause pasle. Baram, kaj so ause in odgovori mi: rudeče 
krave. V litevski mylhologiji je Auszka bila boginja juterne zore. 
V Rigveda-tu (I. 64. 7.) se veli A ruš a rudeča ženska žival, ktera 
je vlekla kola boga vetrov Ma rut a. Korenika je aru, rudečkast. 
Aru tudi pomenjuje: die röthliche Sturmwolke. Sansk. besedi aru 
primeri serbsk. al', hellroth, a lica, rothe Kirsche, ruski ol', zato 
olen, das röthliche Wild, slov. z digam: jelen. Ausa toraj = 
Alša in Ausava = Alšava. 
Ker tudi druge solčavske planine imajo mythologicne imena, ka­
kor : Ded po Dedu, priimenu Perunovem, D i v i c a po častji boginje 
Lune, Baba, po boginji zemlje Babi, brez dvombe tudi Ausava 
po Ausi = Alši, rudečkasti gromski megli. 
^ XV111. Bušak in Sek. 
O Kersniku pravijo, da se je enkrat v Seka spremenil in se 
s krivim Kersnikom kotal, kteri se je v bušaka spremenil. 
„Kotati" na Štajerskem ne pomenja samo »valjati se," temuč tudi 
„boriti, pugnare." S sabljami sta se kotala. Primeri cerkvenoslov. 
kot ora, pugna. Sek je vogerski sloki bik z dolgimi rogovi, bušak 
pa mali terščati z bolj kratkimi rožički. Korenika je sansk. (jakh, 
validum esse, (jahas, saha ^-iza g a k h a s, valor, potentia, vis. Sek 
toraj pomenjuje to kar: bujvol = bivol, der starke Ochs, tur Stier, 
sthùra das starke Thier, primeri irsko seghu, urus. Bušak pa 
je sorodna beseda z gerško ßovq, lat. hos. Tudi okoU Belovara ste 
znani imeni sek in bušak v zgorej rečenem pomenu, Prebivavci 
tomaševske fare blizo Lutomera se pri svojih sosedih velijo Sekolovci. 
Zakaj? tega ne vem. • " 
Popotovanje po Bosni. 
VI. Pot v Travnik. Komora. Starec Tođor. Poeivanje. Grob Kraljevih Marka, 
Eadkovo polje. Muharemaga. 
Sklenili smo terdno, 7. dan maja podati se na pot v Travnik in, 
ako bo mogoče čez Fojnice in Sutiske clo do Sarajeva. NajeH smo 
*) Pri Eusih so se ložni duM veleli Les j e = Silvani od les, silva. Slovenci 
še tudi poznajo Mur ausa, čemega kosmatega duha, breg dvombe o4 muy = cerni.