v CfuMtcmt, 17. avgusia 1939 ljub £eio 52 • Štev. 33 U. jugostov. gasilski kongres Jugoslovanski gasilci, pa tudi njih tovariši iz inozemstva so se zbrali od 13. do 15, avgusta t. i. v Ljubljani na svoj veliki zbor. V Jugoslaviji imamo ta čas nad 83.000 gasilcev, kar je vsekakor lepa armada miru, pripravljena vsak čas, da priskoči po največjem krščanskem načelu ljubezni do bližnjega, bližnjemu v nesreči na pomoč. Gasilci so se to pot izredno postavili tudi zato, ker je pokroviteljstvo nad kongresom prevzel kraljevič To-mislav. Gasilci so pričeli slavnostne dni v nedeljo 13. avgusta s službo božjo za umrle gasilce v ljubljanski cerkvi sv. Florijana. Po spominski sv. maši so ae odličniki z ministrom Snojem na čelu podali na pokopališče k Sv. Križu. Tam so se spomnili za gasilstvo zaslužnih mož in so položili na Barletov in Turkov grob lepa venca. Igrala je godba, oglasila se je primerna pesem in klene besede hvaležnosti, k/ jih je ižrekei govornik pokojnim, so Sle vsem navzočnim globoko do srca. Okrog 11 dopoldne je bila v realčnih prostorih otvoritev zanimive in skrbno pripravljene gasilske razstave. Na otvoritev sta prišla tudi ministra Snoj in Cejovič, ki je s primernim nagovorom odprl razstavo. Veg prvi dan so bile gasilske tekme posameznikov in rojev na Stadionu. Iz govora min. Snoja naj povzamemo sledeče iskrene besede: Ako hočemo, da bo naše gasilstvo na primerni višini, da bo deležno vsega napredka v strokovno-tehničnem pogledu,, mu moramo dati priložnost, da se izobrazi in usposobi. Nov čas, nove razmere, razvoj tehnike in industrije stavijo tudi na gasilstvo svoje zahteve. Gasilska zveza se zaveda, da mora preurediti in na nove temelje postaviti šolanje in tehnično izobrazbo našega gasilstva. Stremi ln dela za tem, da dobimo čimprej gasilsko šolo, v kateri naj bi se v bodoče usposabljali naši gasilski častniki. To je in naj bo v bodoče ena prvih nalog naše gasilske zveze. Sestavni del te gasilske šole pa •nora biti gasilski muzej in stalna gasilska razstava. Takšna razstava bi v veliki meri poučno delovala ne samo na gasilce, ampak na vsakogar, posebno še, ko danes živimo v času, ko je za vsakega državljana potrebno, da pozna vsaj temeljna načela gasilske tehnike. V nedeljo 13. avgusta zvečer je bila slavnostna seja dravske zajednice v beli dvorani .Uniona. Starešina dr. Kodre je v daljšem go-Vor« očital razvoj slovenskega gasilstva od Prvih početkov do danes. Starešina Zveze minister Snoj pa je delil številna odlikovanja, kl Jih je podelila Zveza požrtvovalnim gasU- | Dragi dan Središče kongresnih prireditev v ponedeljek 14. avgusta je bilo veliko zborovanje jugoslovanskih gasilskih zastopstev v veliki dvorani ljubljanskega Uniona. Zborovanje je pričel minister Snoj, nakar so sledili pozdravi zastopnikov iz raznih krajev Jugoslavije in iz tujine. Med drugimi je čestital kongresu tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Sledil je strokovni del gasilskega zbora, na katerem so bila štiri poročila o sodobnih gasilskih vprašanjih. Zvečer okrog 9 je bil na Stadionu veličasten ognjemet, kakršnega Ljubljana še ni videla. Med 20.000 gledalci smo na častnem odru opazili bana dr. Natlačena, ministra Snoja, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, predsednika Vseslovenske gasilske zveze dr. Ko-dreta in Se druge ugledne osebnosti. Zadnji dan Zadnji dan zjutraj je začelo močno deževati in je kazalo, da sprevoda in temu sledeče službe božje na ljubljanskem Kongresnem trgu ne bo. Pa se je vreme po 9 izboljšalo in sprevod se je začel. Na slavnostni tribuni ob Miklošičevi cesti je sedelo kar šest ministrov s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Krekom na čelu. Kot zastopnik kraljevskega doma je prišel brigadni general Dodič. Od drugih znanih osebnosti naj navedemo imena: ban. dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, podpredsednik narodne skupščine Mihelčič, predsednik Županske zveze Nande Novak, senatorja dr. Kulovec in Schaubach, predsednik Kmet. zbornice Steblovnik, poslanec Gabrovšek, ravnatelj inž. Sodja ild. Z zakasnitvijo se je začel veličastni sprevod, ki je polno uro neprekinjeno tekel iz Aleksandrove ceste po Tyrševi, Masarykovi in Miklošičevi cesti čez Marijin trg na Kongresni trg, kjer se je gasilstvo zbralo k sveti maši. Sprevod je bil veličastna slika razširjenosti in strumne organiziranosti vse gasilske organizacije. V taki moči gasilstva še nismo imeli prilike videti. Pokazalo se je, da je to velika sila v našem narodnem življenju, ki pomeni močnega činitelja v vzgoji našega naroda. Sprevod je začela skupina fanfar s krasno državno zastavo. Nato je prišla prva skupina z velikanskim kipom sv. Florijana, patrona gasilcev. Ob strani Miklošičeve ceste je neprestano igrala vojaška godba, ki je poživljala korak številnim strumnim gasilcem in skupi-j nam, ki so se brez konca valile od kolodvora sem. V prvem delu so bile skupine iz naj« oddaljenejših krajev države, tako iz Belgrada, vrbaske, primorske, drinske, zetske, dunav« ske, moravske in vardarske banovine. Med njimi so bile lepo razvrščene godbe ln na« rodne noše iz teh pokrajin. Bila je to silno pisana reka, ki jo je občinstvo na obeh straneh širokih ulic navdušeno pozdravljalo. Nad glavami urejenih vrst so se ppnosno vile dragocene zastave v slogu južno3lovanskega' umetnega tkalstva, nekatere med njimi so bile> dragocene po svoji starosti in slavnih sporni« nih ter bogatih zlatih vezeninah. Nato so se začele vrstiti posamezne gasil« ske župe, razdeljene v čete ln roje iz dravsko banovine, in sicer kar po abecednem redu po okrajih. Vsi okraji so se z veličastnimi zastav vami razvrstili pred strmečimi gledalci. Gasilska vojska je strumno korakala v strnjenihf osmerostopih, brez vsakega prestanka, v kras« r.em redu kot veletok, ki mu noče biti ne kon« ca ne kraja. Sredi te množice gasilskih krojev, samartjank in naraščaja so se po ulicah' pripeljale skupine gasilskega orodja. Obenem je bil to zgodovinski pregled razvoja gasilstva pri nas. Štirje gasilci so samotež pripeljali dve brizgalni najstarejše vrste, ki sta že Bog ve. kdaj skromno sipali vodo na goreče domove, danes pa sta dragocen spomin gasilskih pri« četkov pri nas. Nato so prišle skupine z no« vejšim gasilnim orodjem, brizgalnimi, lestva« ml, cevmi od prvega napredka pa do najmodernejše dobe, ki je bila zastopana z dolgo vrsto motornih brizgalnic. Veliko pozornost sta vzbudili dve brizgalni na paro, ki sta bili zakurjeni in sta na skromen način razodevali! svoj preprosti sestav. Ko je ta zanimiva skupina odšla mimo, so se spet odprle zatvornicei ljudske množice. Prišel je drugi del sprevoda' gasilskih vrst, od okraja Ljubljana-okolica do okraja Šmarje pri Jelšah. Tudi ta del je živahno prekinjen z godbami in zastavami od najstarejših pa do najnovejših v modernem; slovenskem slogu. Kakor na občinstvo na obeh' straneh ulice, tako je sprevod tudi na visoko predstavnike na slavnostni tribuni napravit najmočnejši vtis. Največjega priznanja pa ao bile deležne narodne noše, ki so se v pisani; reki pomikale po ulici. Med njimi so bili za-j stavni fanlje, otroci, brhka dekleta v zlatih; avbah, žene v pečah, haloška dekleta, panonske narodne noše, narodne noše iz Bele Kra« jine in celo iz Mežiške doline. Sledila je sveta maša na Kongresnem trgu, ki jo je daroval sam ljubljanski vladika dr. Gregorij Rozman v spremstvu kanonikov, dr. Zupana in Šiške. Gospod škof je imel pred (Glej naslednjo »trsn.J 1« Stran 2., službo božjo govor, iz katerega uaj navedemo zlasti sledeče pomembne stavke: Gasilci! Pravilno in dosti globoko pojmo-v.-.ua služba v ljubezni do bližnjega dvigne vsakega člana na višjo nravstvenostno raven, ga oplemeniti in spopolni, da se mora to v vsem njegovem življenju poznati. Služba v prav pojmovani ljubezni bližnjega vzbudi v človeku najboljše in najplemenitejše sile, ki so zmožne človeka razviti v popolnejšo osebnost, ki je sicer obče človeška, a v globini vendar pristno krščanska, da zraste človek v oni duhovni lik, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice«. S tem pa samo po sebi zamre ono škodljivo in napačno mnenje, da si naj gasilec za žrtve v službi in ljubezni do bližnjega išče nadomestilo v plitvih veselicah s pijačo in plesom, da se s tem odškoduje za trdo delo bližnjemu v korist in da zbere materialna sredstva za času in potrebam primerno opremo svoje čete. Kar se tiče materialnih sredstev, se moramo pač vsi zavedati, da v lastno korist nudimo gasilcem potrebna sredstva za opremo brez veselic, ki moralno več škodujejo kot morejo materialno v najboljših primerih koristiti. Kar se pa tiče nadomestila za žrtve, mora prodreti spoznanje, da velikih žrtev gasilstva noben bežen užitek, nobena površna zabava ne more nadomestiti, ampak da je sad žrtev lastna duhovna rast in spopolnitev lastne osebnosti in da je v tem za vsakega največje plačilo vseh žrtev. Žrtve iz ljubezni, ki končno v Bogu korenini, so ono toplo sonce, v katerem zorijo endovi, ki v večnost trajajo in se z ničemer ne morejo nadomestiti. V tem smislu naj Bog > DOMOLJUB«, dr.e 17. avgusta 193». vas in vašo organizacijo blagoslovi, naj vam v službi bližnjemu ob strani stoji, da boste ljubezni do bližnjega iz ljubezni do Boga napredovali v korist narodu in državi, se razvi jali v neprestani duhovni rasti v popolnost krščanskega človeka sebi v srečo, Bogu pa v slavo. Takoj po škofovi sv. maši je bilo slav nostno zborovanje, na katerem so govorili dr. Kodre, minister Snoj in minister Cejovič, ki je povedal tudi tole: Jubileje slavimo zato, da bi pregledali preteklost in se ozrli v bodočnost. Dragi bratje Slovenci, na vaši gasilski preteklosti vam morem samo čestitati. Ustanavljali ste gasilske čete vztrajno in požrtvovalno, tako da danes skoraj ni vasi, kjer ne bi stal tudi vaš gasilski dom. Poleg prekrasnih cerkva, ki so jih sezidali vaši predniki, da bi ljudstvo približali Vsemogočnemu Bogu, poleg prosvetnih in zadružnih domov, ki ste jih zgradili, da bi širili narodno prosveto in narodnost zavest in gospodarsko samostojnost, ste doprinesli velike žrtve, za katere vedo samo oni, ki so ustanavljali in organizirali posamezne gasilske čete, ki so na tem lepem kongresu doživele tako velik praznik. Lepi gasilski dnevi so se končali na Veliki šmaren popoldne z velikim dobro uspelim telovadnim nastopom na Stadionu. V sredo 16. avgusta pa je bilo v Ljubljani srečkanje, katerega uspehi, ko to pišemo, seveda še niso znani. Naj naše vrlo gasilstvo uspešno tudi v bodoče deluje in napreduje Bogu v čast, bližnjemu v pomoč, sebi in narodu v slavo! Stev. Dekan Anton Sbubic Zrn lepše krščansko življenje (Predavanje na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani 29. julija 1939j Uvod. Spoštovani kongresisti! V 16. stoletju, stoletju tako imenovane reformacije, so vse reformirali, reformirali so vet«, reformirali sv. pismo, reformirali zapovedi, reformirali zakramente, refomirali božjo službo, toliko časa reformirali, da je krščanstvo prijalo človeku in njegovi pokvarjeni naravi lz tega reformiranja pa je prišlo nekaj ven, kar ni bilo več pravo, resnično, celotno, ali da govorim po moderno, totalitarno krščanstvo. Zakaj, mi pač lahko reformiramo sebe, svoja dela in življenje, ne bomo pa reformirali niti ene resnice, kakor tudi ne ene svetovne postave, ne v naravi, ne v religiji. Kar potrebujemo, to niso nove verske resnice, ne nove zapovedi, ne novi zakramenti. Kar potrebujemo, to so nova srca, nova dela, novi ljudje! Božje besede in postave nam ni treba reformirati, je reformirati tudi ne moremo in ne smemo. Reformirajmo sebe! Delajmo pokoro! To je naš reformni katolicizem pri spovednici in obhajilni mizi. reformni katolicizem izgubljenega sina pri nogah Križa nega 1 Vrnimo se h Kristusu Kralju! Kongres Kristusa Kralja (KKK) hoče tako reformo, da bo Kristus Kralj (KK) zavladal po vsem svetu, v vsem našem zasebnem m javnem življenju! KKK lioč« poživiti totalitarno krščanstvo in katolieanstvo. Prav po naši pesmi »Povsod Ropa!« Naše krščanstvo se je v marsičem poplitvilo, dasi še vedno veljamo za eminent-ui katoliški narod, kakor je poudarjalo pred 2® nekaj dnevi vatikansko glasilo >Osservatore Romano«, in tudi mi tolikokrat sami trkamo na prsi, da smo Slovenci dober in veren narod. Ravno to poudarjanje pa utegne biti slepilo za nas, da ne vidimo napak, ki jib je treba nujno popraviti, ako naj živimo pravo krščansko življenje, radikalno in totalitarno krščanstvo, ne pa samo plitvo, omledno, omahljivo in za zunanjimi manifestacijami hlepeče. Ko bi danes žive! veliki spokornik sv. Janez Krstitelj in gledal življenje našega slovenskega naroda, bi gotovo tudi danes v svoji s pokorni raševini stopil doli z judovskih gora in bi tudi nam zvonil veliki zvon pokore in reforme, reforme našega življenja po večni postavi božji Zakaj vse naše življenje se mora ravnati po Bogu in njegovi postavi, ne pa Bog in njegova postava po naših mislih in željah. Solnce se ne ravna po naSih žepnih in stenskih urah, elektrika ne po naših aparatih, zakon težnosti ne po arhi-tekUh, kemikih, fizikih, temveč narobe. Tudi pri nas se je naše krščanstvo po vojm reformiralo na slabo stran. Nekako hladno smo to dopušfali, dokler se ni pokazala nujnost da okrenemo nazaj k pravemu krščanstvu. Navedem zgled. Ca so krščanstvu nasprotna društva predstavljala igre, ki niso bile v skladu z božjo postavo in moralo, so začel« še naša krščanska društva hoditi isto pot češ drugače veljamo za nazadnjaške, neprivlačne m nimamo obiskovalcev. Tako ie žlo v modi in noši, tako v nedeljskih izlet h in prireditvah, tako v vsem, dokler pravega krščanstva poplitvili in gg "" demo sfrizirali. ™ KKK nas kliče nazaj h Kristusu in • govi večni pontavL Postaviti moramo m kalen, velikopotezen reformni program, v* krpanja! Ne ščepec dekoracijske slijkarii temveč prenovi jen je do najglobljih dušeJk globin, totalna revizija vsega življenja, fo kor je zahteval sv. Janez v puščavi: Vsaka dolina naj se poviša, vsak grič naj se poniža da bodo ravna pota! Povsod Boga. To boč« KKK. Živel KK! Ta klic mora prihajati « vseh globin naših duš in src ter odsevati u vsega našega v resnici krščanskega življenjal TverinR, k! mi J® odkazana, da o nji ?&. vorim, je obširna, odmer j aa pa mi je le kra. tek čas. Ker pa nisem Jozue, da bi mogel ustaviti sonce, zato o vsaki točki samo nekaj načelnih misli m resolucije, ki naj jih eprej. me KKK, da nam bodo vodilo našega pri. hodnjega življenja. Drulive. Povsod Boga! Bog v naša katoliška dro. štval Vsi vemo, da ao poleg družin in Jole, o čemer je govoril g. predgovoroik, drošivs, ki dajejo mladini smernice za vse prihodnje življenje. Vse društveno življenje pa mon spremljati Bog in njegova nespremenljiva postava, ako naj prinašajo narodu korist, si pa škodet Starši, ki puščajo svoje otroke v dniStva, ki Boga in njegove zapovedi ne poznajo, ki se morda celo borijo zoper Bo^a. ki zavajajo mladino v brezverstvo aH vsaj v indiferen-tizem, taki starši naj si ne prisvajajo častne-naslova krščanskih staršev! KKK jim ta na ves glas pove! , Mi vemo, da so v modernih časih društva posebno za mladino potrebna. KKK krščanska društva odobrava in priporoča. K» smejo se nuditi mladini samo telesne kulture, hiperkuliure, ki človeka izpije v du-ševnosti in izčrpa v telesnosti. >Duh je, ki oživlja!« pravi naš Gospod. Brez božjega duha ni blage kulture in prosvete. Zato Bog v naša društva! Vse delo v naših društvih mora stremeti za tem, da se vselej in povsod izpolnjujejo božje in cerkvene zapovedi, da mladina prejema pogosto v 6v. zakramentih moč,, d" ohranja v dušah otroštvo božje, da vživa v sv. obhajilu kruh močnih. Brez večkratnega sv. obhajila ne govorimo o katoliških društvih! Nikoli tudi ne sme društveno delovanje članstva odvračati od cerkve in rušiti prelepega družinskega življenja. (Dalje prih) i Slovenski dom IB NAS CENENI POPOLDNEVKIR, KI 9VGJIS9 CiTATELJBM TOPLO PMPOKOM« M«. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 « STAN8 umstm SAMO it DINABJEV- ZA ONEGA, E! 81 88 MDKB 8AKOČITI VENCA« II »SLOVENSKI DOH« POPOM"* NADOMESTILO. PiftiTB »A DOPB*1? UPRAV! »SLOVENSKEGA DOMA« V LJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ STBVI!A LISTA NA OGLED, Tujski promet r Oni dan je bil v »Domoljubu« Članek, ki g0 jo dotaknil neugodnih strani tujskega prometa pri nas v Sloveniji. »Ni vse zlato, kar bo »veti,« jo ugotovil pisec tudi zastran tujskega prometa. Ker je ravno to vprašanje j mnogo večjega in globljega pomena, kakor B0 o njem na splošno misli in piše, ga načenjamo ponovno. , Takole povprečno je vsakemu, ki govori o tujskem prometu, na misli gospodarska Bfran tega vprašanja. Imamo tudi več ali manj točne podatke o gmotnih koristih, ki jih dobimo Slovenci od tujcev. Na zborovanjih lin posvetovanjih razmotrivajo, kaj bi bilo treba še vse ukreniti, da bi se tujski promet razmahnil, katere ceste udobno zgradili, kako letoviške kraje zahtevam razvajenega lujitva prilagoditi in tako naprej. Kdor bi tajil, da nam tujci ne prinesejo denarja v deželo, bi bil res v zmoti. Je gotovo aktivna ta postavka v našem narodnem gospodarstvu, čeprav na drugi strani tudi težke denarce pogoltne. Toda o tej slrani tujskega prometa in njegovega pomena sedaj no bomo govorili. Postavili pa bomo javno vprašanje, ki zadeva drugo stran tega problema in ki se glasi: »Kolikšna pa je škoda, ki jo v moralnem in nacionalnem pogledu trpi slovenski narod 0(1 tujskega promet« ▼ današnji obliki?« Vprašanje je po našem prepričanju tako važno, da zahteva osvetlitve od vseh strani. Zato bomo radi priobčili v »Domoljubu« misli in predloge naših bralcev in prijateljev. Najprej pa bomo navedli nekaj uvodnih razmišljanj. ti L r Da je s dotokom tujcev-letoviščarjev v veliki nevarnosti nravstveno življenje širokih narodnih plasti, ne more nihče tajiti, Letovi-ščarji —- in te imamo v prvi vrsti v mislih, ne pa bolehnih ljudi po zdraviliščih in kopališčih — so ljudje iž gmotno dobro stoječih meščanskih slojev. Ker jim sredstev ne pri- manjkuje, si hočejo privoščiti vse vprek. Zlasti gostje s tujim denarjem pri nas v tem oziru niso v zadregi. Zato želijo brez ozira na kraj in razmere zadostiti svojim civiliza-torno dokaj skrajnim potrebam in zahtevam, ki so v razvajenih meščanskih družbah nekaj vsakdanjega, široko podeželje pa zanje ne ve. Pred desetletji se je vse to omejilo na posamezne letoviške kraje, sedaj pa se z avtomobili razliva po vsej okolici. Da je med temi »potrebami« veliko nemoralnih, potrjuje že omenjeni članek v »Domoljubu«. Najnevarnejša je ta nemoralna povodenj kmečki mladini, ki je v tem pogledu najbolj dosledno vzgojena, pa ji nemoralni zgledi »boljše« družbe najbolj usodno majejo moralna načela. Ce sme gospoda, zakaj bi ne smeli vsi? Besede, predavanja in pridige so tam že zakasnele. Kjer vpliva slab zgled ljudi iz izobraženih krogov, je beseda, ki zglede pobija, le še prazen zvok. Nič manj usodno ni to vprašanje z vidika kmečkega stanu, ki je nosilec moralnega in narodnega zdravja in moči. Leto za letom vidimo, kako v bližini letovišč kmečki stan propada. Imamo sicer še kmetije, ali v kmečkih hišah ni več kmečkega duha; nadomestilo ga je v mladih ljudeh hrepenenje po življenju, ki ga vidijo dan na dan in ki je smrt za kmečko domačijo. En rod bo kmetija morda se vzdržala, v drugem se bo podrla — čemu v korist in komu v škodo? Ta pojav zavzema vedno širji obseg... Pravijo: gospodarsko pa kmečkemu stanu tujski promet zelo pomaga. Ne tajimo. Ali eno drži: lahko pridobljeno, lahko zapravljeno. Tujski promet mijao v silnih skokih dviga v deželi življenjsko raven naroda, zlasti kmečkega, ki kaj naglo seže celo čez meje, ki jih še zmore kmečko gospodarstvo. Buditi pa potrebe, ki jim gospodarsko zadostiti na kmetiji danes še ni mogoče, se pravi mladino s kmetov odganjati in kmečki stan uničevati. (Dalje.) Gorenjske proge Pod tem nazivom je izdalo društvo žel. uradnikov brošuro, ki ima namen, da zainteresira poleg merodajnih činiteljev, tudi širše sloje za izboljšanje železniškega prometa na gorenjskih progah. Saj je znano že iz dnevnega časopisja o raznih pritožbah in pobudah, ki se nanašajo na te proge. Sicer se žel. uprava trudi, da zadosti večjim potrebam, toda preko razmer ne more. Enotirna proga ne zmore obvladati vseh potreb tako, da bi se vršilo vedno vse pravočasno. Zato je n. pr. prav zanimiva ugotovitev v brošuri, da je bilo lansko leto v enem dnevu Pri vseh vrstah vlakov 40 ur zamude. K sreči tako visoke zamude niso preveč pogoste. Da pa so zamude, to se vidi iz pritožb potujočega občinstva. Zamude občuti občinstvo. K»i naj porečejo k temu še prizadeti železniški uslužbenci? Tudi na to se moramo ozirati. Saj ni vseeno, če pride uslužbenec iz službe z eno ali dveurno zamudo ves zmu-t0|i domov. . Zanimanje za gorenjsko proge je tudi sicer precejšnje, če že pomislimo samo na zol° razvit turizem. Zato je prav primerno, da se jo iz strokovnega stališča izpregovo-rilo v tej brošuri o današnjih potrebah gorenjskih prog. Brošura je razdeljena na dva dela: Sedanje stanje in predlogi za bodoče. Iz brošure izvemo, da je narastel potniški promet v zadnjih 12 letih za 56 odstotkov. Letno se vozi sedaj na teh progah 2 924.000 potnikov. Tudi tovorni promet je tako močan, da je že dosegel propustno višino teh prog. Razlogi za tako povišanje so vsem znani. (Turizem in izvoz blaga proti Nemčiji.) Tudi z brzinami posameznih vrst vlakov se peča brošura ter pride do precej ne-razveseljivih izsledkov. Potovalna brzina brzovlakov znaša le 44.4 km na uro, potniških 28.7 km in brzotovornih vlakov le 19.3 km. Da te brzine ne odgovarjajo, si lahko predstavlja vsak sam. Vzroki -so, kot je razvidno, stare izrabljene tračnice in enotirni promet. 0 zvišanju brzin se je tudi sicer ze pisalo. Prav zanimiva je ugotovitev, da vagoni, ki jih dostavi železnica za prevoz potnikov niso popolnoma izkoriščeni, čeprav 2melda iMds in razkroji nesnago Ženska Ma tožijo potniki, da je na vlakih velika gneča« 1 Važno poglavje tvori vprašanje dobička, j ki ga ima že!, uprava od teh prog. Iz bnn šure je razvidno, da znaša čisti dohodek sko^ ro 60 milijonov dinarjev letno. Čeprav jfll težko točno ugotoviti dobiček, ker se ne vodil podrobnejša statistika, se da vendar ugoto-ij viti, da prinašajo gorenjske proge lep dAER0X0N« najboljši muholovec sveta. Zato se ta muholovec večkrat tudi ponareja. Zahtevajte torej od vašega trgovca samo »AEROKOPU ali pa posest rimsko znamko >Medos«. d Kako s® ujeli Grebenška, Dne 8. avgusta zvečer ob 7 je zvedela orožniška postaja v Velenju, da je nevarni ropar Greben- v turistovski koči St. Jošt na Kozjaku. Takoj je obvestila orožnišiko postajo Mislinje tn se jiodala na Kozjak. Grebenšek je bil v l;oči v prijetni družbi, kjer je dajal za žganje ,n vino, najbrž z namenom, da bi družbo omamil in nato oropal. Ko sta prišla orožr "ika Bezjak in Muršec lz Velenja h koči, je b'la ista zaklenjeno. Komaj je oskrbnica odprla, sta orožnika planila v kuhinjo na razr bojnika Takoj je hotel potegniti »Steyer< pištolo, ki jo je imel nabito z 10 patronami, orožnika sta pa bila hitrejša in sta razbojnika prijela. Pri sebi je imel več denarja, raznovrstnih ključev in vitrihov in munici e. Orožniki so razbojnika pripeljali ponoči v občinski zapor v Velenje in se je pričelo drugo jutro zasliševanje. Priznal je, da je 16 aprila zvečer vlomil pri posestniku Razbor-šku Jerneju v Dobrišni vasi v Sav. dolini in tamkaj ukradel 8000 din, priznal je tudi, da je skušal vlomiti v neko trgovino v Šoštanju, pa je bil prepoden. Grebenšek je že sedemkrat kaznovan, največ zaradi tatvin in ropov; skupno je odsedel že 16 let zapora, star je 40 let. Svojih pajdašev noče izdati. Zborovanje absolventov kmetijskih Sol pri Mariji Snežni na Vtiki. Ono nedeljo so se pri Marija Snežni na Velki zbrali absolventje kmetijskih šol. Za prospeh organizacije je daroval sv. mašo g. Smirmaul iz Jarenine. Po sv. maši je pa z balkona župnišča otvoril zborovanje predsednik ZAKS Ovsenik Janez. Zborovalce je v imenu Okrajnega kmetijskega odbora iz Maribora pozdravil g. Zupanič, ki ie zbranim absolventom podal nekaj lepih misli z ozirom na delovanje v občinskih in okrajnih kmetijskih odborih. Narodni poslanec Špindler je zborovalce pozdravil v imenu Kmečke zveze in kot poslanec tega kraja. V imenu okrožja ZAKŠ Maribor je govori! Vo-grin Feliks, Doberšek pa o temeljih naše govorice. Lepo je orisal naš položaj in položaj kmeta sploh predsednik ZAKS Ovsenik. Nazadnje je še v imenu ptujske podružnice ZAKŠ pozdravil navzoče Marinič. Največ je bilo absolventov iz Slovenskih goric, nadvse častno 90 pa bili zastopani tudi absolventje iz Maribora, Ptuja, Slovenskih Konjic itd. d Razbojnika Jošcfa Pečomika so prijeli orotžniki pri Betnavakem gozdu pri Mariboru. d »Putnikt daje cenena posojila. Na zadnji seji upravnega odbora-»Putnika« je bilo dovoljeno posojilo v višini 6 milijonov dinarjev za zgradbo hotela v Plitvicah. »Putnik« zahteva za posojilo samo 3% obresti. d 2000 dolarjev so zbrali ameriški Hrvati za pomoč hrvatskim krajem, prizadetim od zadnje povodnji. (1 dolar = okrog 55 din). d Za stare in onemogle delavce. Na podlagi pravilnika za podeljevanje podpor iz fonda za onemoglost in starost so morali tisti stari in onemogli delavci, ki so bili onemogli in stari pred veljavnostjo tega pravilnika, vložiti prošnje za podporo do 1. julija 1938. Sedaj je pa ta rok podaljšan do dne 1. septembra 1939. Vse somišljenike prosimo, da upoštevajo to podaljšanje in da pomagajo v vseh primerih, ki bi jih ugotovili in tako rešijo za onemogle in stare saj te .ikromne podpore, ki so določene v ta namen. K temu še te prl- Sargov KAL0D0NT proti zobnemu kamnu pombe: V smislu pravilnika je star tisti, ki je dosegel 70 leto starosti. Tak ima pravico do podpore, če je brez premoženja ali bre« svojcev, ki bi ga bili dolžni podpirati in če ja bil od 1. julija 1925 dalje, do 31. julija 1937 zavarovan najmanj 500 tednov ali 10 let. Onemogel je pa tisti, ki je nad dve tretjini dela-nezmožen, t. j. da ne more zaslužiti niti ene tretjine tega, kar zasluži telesno in duševno zdrava oseba iste stroke, in da je bil od 1. julija 1925 do 31. julija 1937 zavarovan najmanj 250 tednov ali pet let. d Kruh so polili s petrolejem. V Dubrovniku so oai ponedeljek opolnoči pričeli stavkati pekovski pomočniki, ker jim mojstri niso hoteli izpolniti njihovih zahtev glede izboljšanja položaja. Nekateri dubrovniški peki, ki imajo lastno strokovno osebje, kljub temu pečejo kruh, nekateri pa ga naročajo za svoje odjemalce iz Trebinja. Ko so oni torek zjutraj vozili kruh iz Trebinja v Dubrovnik, 90 stavkujoči pekovski pomočniki nagromadili na cesto velik kup kamenja, tako da se je moral voz s kruhom ustaviti. ObveSčena je bila policija, ki je poslala nekaj redarjev, da bi preprečili namero stavkujočih. Toda stavkujoči so se spustili z redarji v boj tn se jim je posrečilo, da so kruh na vozu polili s petrolejem. Sele ko je policija dobila pomoč, se jI je posrečilo užugati bojevite pekovske pomočnike. d Ali bomo imeli hladno jesen m zgodnjo limo? Iz Ivanca na Hrvatskem poročajo, da 90 te dni opazili jato okrog 40 belih štor- ZZD stalno napreduje Kdor bere samo nasprotno časopisje, dobi vtis, kot da ima ZZD samo 11 zaupnikov, vse ostalo pa Združena opozicija. Pa poglejmo resnici v oči: Po uradnem poro-čliu Delavske zbornice z dne 4. avgusta so bili po takratnih poročilih doseženi naslednji uspehi: ZZD 210 zaupnikov, Strokovna komisija 309 zaupnikov, Jugoslovanska strokovna zveza 169, Narodna strokovna zveza 179, Zveza društev privatnih nameščencev 9, Neopredeljeni 8, neorganizirani 21, BotiS 6. Pripominjamo, da je ZZD število zaupnikov do zaključka lista že zvišala na 372. Ze potrjenih zaupnikov ima: ZZD 50, Strokovna komisija 48, JSZ 17, NSZ 3. Gornje številke jasno kažejo kako resnično je pisanje naših nasprotnikov. Naše številke so jasne in vsak jih lahko preiskusi. Marksisti, ki so doslej v povojnih letih pri zaupniških volitvah vedno igrali vodilno vlogo, bodo, kakor izgleda, letos ostali zadaj. g« TIrati b >DOMOUUB<, dne 17. avgusta 1939. 8tev. 33, I fcelj, ki so se dvignile visoko v zrak, nekaj ' časa krožile v zraku, nato pa v veliki višini zaplule proti jugu. To pomeni, da so štorklje že odletele v svoje ziroovališče. Tudi druge ptice selilke, zlasti lastovice, se dvigajo v tropah v »rak ter se pripravljajo, da odlete prezimovat. Z ozirom na to rano selitev ptic mnogi ijudje napovedujejo hladno jesen in zgodnjo zima d Proti norem« delavskemu pravilniku. Obe poverjeništvi kluba železničarjev JRZ Maribor in Maribor-Studenci sta sklicali te dni zborovanje, ki se je vršilo v Spurejevi dvorani v Studencih ter je zelo dobro uspelo. Zborovanja se je udeležilo okrog 250 oseb, tako da je bila dvorana nabito polna. Glavna točka je biio obravnavanje novega pravilnika za železniške delavce, ki prinaša mnogotera poslabšanja ter ga zaradi tega naši železničarji odklanjajo. V zanimivo razpravo so posegli številni navzoči, med njimi tudi takšni, ki niso Sani JRZ. Zlasti ti poslednji so vsi brez izjeme hvalili delo JRZ ter njeno prizadevanje za železničarje. Priznavali so, da se do sedaj še nihče si toliko trudil, da bi se položaj slovenskih železničarjev izboljšal ter so prosili poslance, da Jim ostanejo še nadalje naklonjeni. Sho1 se je zaključil v splošni vzajemnosti ter so odhajali zborovalci prepričani, da se bodo podvzeli vsi koraki, potrebni ca zavarovanje vseh pravic. d Ljubljanski akademski »ber je 12. av-pjsia zapel na Bledu naši kraljici Mariji pod-oknico, nato pa je bil slavnostni koncert naše najlepše umetne in narodne pesmi v Prosvetnem domu. d Da so letos slive bogate obrodile zlasti v Bosni in Sremu, dokazuje primer pri kmetu Kovačeviču iz okolice Našic. Samo eno drevo j „Moč ie v nas samih" V jKoroškem Slovencu« čitamo tudi sledeče: Veselo znamenje današnjega časa je: svet se začenja zavedati, da je potrebna povezanost s koreninami svojega ljudstva... To premišljevanje naj pokaže našo sveto dolžnost: vzdržati in širiti moramo vse dobro, kar smo prejeli od rodov pred nami, vlivati moramo otrokom spoštovanje do vsega, kar je bilo sveto in drago našim očetom. S tem bomo ohranili in utrdili tudi našo narodno samozavest, ki Jo izraz naše v«r bodočnost Seveda moramo sprejemati m* napredek današnjega časa! Za to eprei manje pa veljaj načelo: naša omika, to ^ naša moč, mora oetati tudi v novih oblikah v skladu z našo podedovano miselnosti Oblike stanovanja in način gospodarstva ijv ijenje vasi in oblike političnega ustroja okrog nas se spreminjajo, a v na« aamih mora ostati naša mod — duh mora ostati isti, domači, slovenski!« je dalo toliko sadeža, da je Kovačevič skuhal nič manj kakor 195 litrov žganja. Drevo je bilo tako bogato obloženo, da ga je moral kmet prav zaradi tega otresti in še nedozorel sadež porabiti za žganje. d Morda bo kaj uspeha. Pijancem je stopila trdo n« prste policija v Travniku. V mestu so se iz dneva v dan pojavljali neljubi izgredi, ki so jih pijanci povzročili mirnim potnikom, zlasti pa ženskam na cesti. Kazni in zapori niso nič izdali. Nazadnje je policija sestavila seznam 36 nepoboljšljivih pijancev, ga javno objavila in velela gostilničarjem, da ga morajo izobesiti na vidnem mestu v gostilni. Obenem pa gostilničarji ne smejo imenovanim alkoholikom prodati niti kaplje pijače. Ljudje v Travniku menijo, da bo to najbolj učinkovita kazen za izgrednike in pijance. d Zveza kmetijskih zbornic. V Belgradu je bil ustanovni občni zbor Zveze kmetijskih zbornic. Na občnem zboru so Slovensko kmetijsko zbornico zastopali predsednik zbornice m narodni poslanec Martin Steblovnik, Franc Prelog, Ivan Potočnik in namestnik glavnega Zahteve naših invalidov Dne 13. avgusta 1939 je bil v ljubljanski ! Delavski zbornici občni zbor oblastnega od-j bora Združenja vojnih invalidov za Slove-' Hijo. Sprejeli so sledeče zahteve: r ®® niso 0kiavUeni in uveljavljeni Tsi pravibiki, predvsem o vožnji in zaposlitvi, se §§ 8, 9, 10, 11, 12 in 13 invalidske uredbe ne upoštevajo. Pravilnik o zdravljenju, ki je že izdan, se Še ne izvaja. Okrajni (uradni) zdravniki odklanjajo brezplačno zdravljenje vojnih žrtev. Isto je a §§ o službi in deiu, ker se podjetja branijozaposlo-jvanja vojnih žrtev in nekatera odpuščajo že Soseda j zaposlene. 50% popust na železnicah Tkljub § 42 5e ni uveljavljen, čeprav je že «d 1. aprila 1939 do danes poteklo 5 mesecev. Isto je s pravilnikom za posojila. Zato zahteva občni zbor, da se nujno izdajo in uveljavijo vsi pravilniki, da bodo tako vojne žrtve prišle do svojih pravic, zajamčenih z nredbo. 2. Uredba se mora izpopolniti, da bodo tudi invalidi-bolniki pravično zaščiteni. In-valid-bolnik je pretrpel na bojiščih isto kakor ranjenec in med njima ne sme biti razločka. 3. Tudi vojne vdove bolezenskih invalidov, ki so umrli po 17. maju 1923 zaradi bo-Jenw, dobljenih na bojiščih, kar mora dokazati zdravniški pregled, naj bodo zaščitene »n naj se jim prizna invalidnina. Vrftr?« »red I a» r tem dnem umrlih bolezenskih invalidov naj se smatrajo kot vdove padlih bojevnikov. Invalidska sodišča poslujejo zelo počasi. Nujno je potrebna nastavitev zadostnega števila osebja; sodniki in pomožne moči naj bodo iz vrst zaščitenih ali bojevnikov, ker oni bolje razumejo ogromne žrtve, ki smo jih v vojni doprinesli. 5. Vojna okrožja naj že začno s pregledi, posebno celjsko in mariborsko. Civilni zdravniki pri teh pregledih morajo biti iz vrst zaščitenih oziroma bojevnikov. 6. Pri banski upravi naj se takoj ustanovi invalidski odsek, kakor to predvidevata §§ 85 in 86, da bo tako tudi oblast pospeševala izvedbo invalidske uredbe. 7. Občni zbor zahteva od oblastnega odbora, da skupno s ostalimi bojevniškimi ustanovami nadaljuje borbo za povrnitev vseh invalidskih domov, ki naj preidejo v last Narodnega invalidskega sklada. 8. Nujno je potrebna sprememba in dopolnitev uredbe (posebno še v SS 27-1 30-1 31-1 36-2, 37, 39 č, ^ 49, 76, 121, 126,' S) Izdela naj se načr mislu predlogov krajevnih odborov. 9. Pretežna delavnica v Ljubljani naj se končno vendar že zadostno podpre iz rednih proračunskih sredstev, da bo narodni invalidski sklad lahko služil samo svoji svrhi . ,2®lim« le< da bi ieije in zahteve naših tnvahdov-borcev v rcsnici našle pravo razumevanje m pomoč na pristojnih mestih {ajnika dr. Perger. Na občnem zboru to bil« soglasno sprejeta pravila Zvez« ter njen pro. račun do 31. marca 1940 v iznosu 296.000 din, Za predsednika Zveze je bil izvoljen Milja Badiak, narodni poslanec ter vršilec dolžnosti predsednika za donavsko banovino, u prvega podpredsednika pa Martin Steblovnik, predsednik Kmetijske zbornice v Ljubljani V nadzorni odi. >r je bil od Slovencev izvoljen Franc Prelog. d Zopet so se spomnili Štefana Radict, Ob 11 letnici smrti hrvatskega narodnega voditelja Štefana Radič« so bile po vseh hrvatskih, dalmatinskih in mnogih bosanskih krajih maše zadukuce za pokojnika. V Zagreba je bila črna maša v katedrali na Kaptolu. Prisostvovali sc ji številni hrvatski narodni poslanci in senatorji, zastopniki vseh hrvatskih društev, Gospodarske »loge itd. na čelu i dr. Vladkom Mačkom. Po maši so vsi udeleženci obiskali grob Štefana Radiča na Miro-goju in položili nanj Itevilne vence in šopke, Z večine zagrebških hiš so visele črne zastave. — V Belgradu je bila maša zadušnica za Štcf. Radičem v cerkvi Kristusa Kralja. d Za obnovo etarih srbskih samostanov Dečane, Gračanica, Banj sli a in Sopočane je dovolil pravosodni minister 1,300.000 dinarjev podjx»re. d Za turiste. Po novem sporazumu med našo državo in Italijo bodo italijanski turisti, ki bi radi potovali v Jugoslavijo, položili pri določenem domačem denarnem zavodu znesek lir, v naši državi pa bodo dobili za to vsoto lir izplačane dinarje. Podoben postopek bo veljal tudi za naie turiste, ki bodo potovali v Italijo. Kolikor 'se bo nabralo lir pri italijanskih denarnih zavodih, toliko bodo smeli porabiti v Italiji naii turisti. Poprej p« je bil dogovor bolj enostranski, kajti določeno je bilo samo, koliko »mejo porabiti n»& turisti v Italiji. d Okrog 23.000 vagonov pšenice je Jc odkupila Priveligirana izvozna družba. Ponub-ba s strani pridelovalcev in trgovcev je a>to tako velika, ker so cene pšenici na svetovnih dama sajjvala Za požarno podporo, katero »e® Pre'e^ v znesku iOOO'- din (tisoč)« »e najlepše zahvaljujem in obljubljam, osti ie v nadalje evest« naročnica »Domoljub««, katerega vsakemu prav toplo priporočam. Fredosije, 9. avgusta 1939. florjančič 1«»" tržiščih zelo nizke, dočim je Prizad ponudil mnogo viSjo cene. Povsod po svetu je bila letošnja žetev sicer slabša kakor luni, vendar pa kljub temu obilna, v Kanadi in drugih severnih državah pa cclo rekordna. Prizad iuia na razpolago Se mnogo žita, pa ga ne more kupiti, ker nima skladišč, v katerih bi se žito shranilo čez zimo za primer, da prej ne bi bilo nobene večje kupčije s tujino. Najboljši kupec je Nemčija, ki nudi višje cene kakor so na svetovnih tržiščih, to pa zato, ker ne plačuje blaga v gotovini, temveč s svojimi industrijskimi pridelki. Nemčija je navezana na naš trg, kajti v državah, ki imajo svobodno valuto, žita ue more kupiti brez gotovine. d Za boiehne delavske otroke. Uprava ljud. šole na Jesenicah je letos že dvanajstič poslala večje štovilo bolehnih otrok na planino Uskovnioo, da so se tam v svežem gorskem zraku, v višinskem soncu in ob tečni hrani zdravstveno okrepili. Običajno so se otroci v času letovanja na Uskovnici zredili po 3—6 kg. Da se tako zdravljenje bolehnih otrok spravi v pravi tir, Je kupila Protituber-kulozna liga na Jesenicah na Uskovnici 2000 m' zemljišča, na katerem bo zgradila okrevališče za bolehne otroke iz radovljiškega okraja. Okrevališče bo veljalo pribl. 100.000 din. PTL se je obrnila a prošnjo za sodelovanje na tovarno KID, na obč. upravi Jesenice in Kor. Bela, na Zvezo PT in na vse delavske organizacije. Zeli, da bi se delavci v raznih strok, organizacijah zavezali prispevati v omenjeni namen po 10 din, ker pridejo za zdravljenje na Uskovnico v poštev pred vsem bolehni delavski otroci. Za početo delo za bo-lehno deeo naj se srečno konta. d Bik v brivnici. V Kuli na Hrvaškem je preteklo soboto zvečer neki kmet vodil skozi mesto velikega bika. Žival pa se je eplašila ter je zdirjala naravnost v odprto brivnico, kjer so brivci brili goste. Gostje so brž zbežali, za njimi pa tudi brivci. Tako je bik sam ostal v brivnici, kjer pa ni naredil nobene Škode. Kmet je M namreč hitro za njim ter ga je odvede!. d Velik Tlom t Zagreba. V noči od 8, na 9. avgusta so izvršili znani r&zbojniki vlom v stanovanje msgr. dr. Lovra Radičeviča. Vlomilcema Gticmhaiterju in Ernectču so je Tako lovi AERdKON z Japoncem Mnogo se ponarejat!, Zato zahtevajte izrecno „ Aeroxon f te,sodar zna narediti sod Icakor moro perilo čislo opnafi te dobro mik* /Terpertlinovo milo Zlolorog do gosto beld peno, ki s lahkoto odstrani vsako umazanije' Le malo truda - In perilo js snežno b pnjetao poduhfevo in ostons dolgo tre posrečilo vlomiM * njegovo stanovanje, kjer sta ukradla tri velike zlate verige v vrednosti nad 45.000 din, dalje veliko število dragih zlatih predmetov, nad 2500 dolarjev (135.000 din), 25 angleških funtov, (6000 din), 50 zlatih napoleondorov v zlatu (16.000 din), vrečo srebrnih avstrijskih kron, nekaj vložnih knjižic, vse v skupni vrednosti nad pol milijona dinarjev. Ker so iz vršilcema kmalu po izvršenem dejanju prišli na »led, se je posrečilo aretirati oba tatova, prav tako pa »o odkrili skrivališča, v katerih sta pustila dragocenosti in denar. Pri sebi sta vlomilca imela le neznatne vsote, NESREČE n Ne jej pri plavanju. Pri Banjaluki so je v reki .Vrbas kopala sedemletna Emilija Schneider, ki je znala prav dobro plavati. Nenadoma pa so tovarišice zapazile, da se Emilija potaplja. Kopalci so skočili za njo in jo potegnili iz vode. Zastonj pa so bili vsi napori, da bi ji rešili življenje, čeprav ni bila dolgo časa v vodi. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, je ugotovil, da je deklici obtičala v grlu hruška, zaradi česar se je Emilija zadušila. n Lobanjo si je prebil. Na nenavaden način se je smrtno ponesrečil posestnik Avguštin Slaček iz Cenkove v Slov. goricah. Sla-ček je šel v klet po sadjevec, pa mu je naenkrat postalo slabo. Zgrudil se je na tla, pri tem pa je s tako silo udaril ob cementni tlak, da si je prebil lobanjo. Njegovi domači so ga našli nezavestnega, zanesli so ga v posteljo, kjer pa je kmalu umrl. n Požar za požarom v mariborski okolici. Na Slemenu je gorel gozd veleposestnika Vik« torja Urbasa. — Okrog 60.000 din Škode jo napravil požar na gospodarskem poslopju po* sestnika Martina Kokala v Metavi, — Cela hišica je zgorela Jakobu Pušniku na Rutah' na Pohorju. n Blizu 208.000 dim škode je napravil pa* žar v Cučkovem skladišču v Ptuju. n Gonilni pas je zgrabil v Ehrlichov! mariborski tovarni 35 letnega delavca Adolfa Ješketa iz Studencev. Siromak je bil na mestu mrtev. n S trebuhom na ročaj lesenega škafa. Te dni se je zgodila v Mariji Gorici pri Do-bovl huda nesreča, ki je zahtevala življenja 59-ietnega Nika Klakočerja, samskega posesti nika in vojnega invalida. Posestnik je na svojem vrtu doma v Mariji Gorici obiral zgodnje slive. Zlezel je na drevo in šel nekoliko predaleč po krhki veji, ki se je pod njegovo težo zlomila. Omahnil je z drevesa in čeprav nI padel globoko, je vendar nesrečno naključja hotelo, da je priletel a trebuhom na ročaj škafa, ki je stal pod drevesom. Mož je priletel s tako silo na ročaj, da se je ta odlomiL Pri tem si je poškodoval črevesje tako hudo, da mu tudi zdravniki v bolnišnici v Brežicah, ka< mor so ga prepeljali, niso mogli ohraniti živi ljenja. Za marksizem ni prostora v Sloveniji Dvajset let, ves čas po vojni, so bili marksisti gospodarji v naših delavskih ustanovah. Kakor pijavke so sedeli ob njihovih finančnih sredstvih in jih izkoriščali za svoje razdiralno delo. Politično, gospodarsko, versko In kulturno so širili narodu sovražno miselnost z vsemi mogočnimi sredstvi. Zvezali so se vse-kdar z njegovimi nasprotniki in bili z njihovo pomočjo po tistih, katerim so obljubljali nebesa. . Delavski stan so nečuveno varali. Izigravali so ga med seboj iu proti celoti. Izkoriščali ao ga za osebne koristi nekaterih. Za delavstvo samo se resnično niso brigali. Milijonske vsote denarja, s katerim bi se dalo napraviti tekom dveh desetletij vzorne delavske socialne ustanove po celi deželi, so so posušile kakor na peščenih saharskih tleh. Uspeh dvajsetletnega marksističnega go- spodarstva je porazen, obsodbe vreden. Nikjer nobenih delavskih zavetišč, nikjer nobenih okrevališč, nikjer samostojnih gospo-, darskih ustanov, nikjer gradbenih podvigov. Se to malo, kar so na videz poizkušali pod svojo lastno firmo, je skoro vse propadlo. Marksizem je tako v našem narodu sebf vzel pravico do obstoja. Greh bi bilo podpirati ga v kakršnikoli oblikL Koristi delavskega stanu in celega naroda so v bistvenem nasprotju z koristmi marksizma. Zato ga tudi naša Delavska zbornica podpirati ne sme. Upravni odbor je sklenil, da odpove marksistom prostore, ki jih jim je doslej Zbornica brezplačno dajala v Celju in v Mariboru. Ne smemo pa se usiai viti na pol pota. Ven z marksističnimi jsivai-mi iu tajnimi agitatorji tudi iz naših šol iu uradov. Proč z marksistično strahovlado pO nekaterih naših tovarnah I Pogjed l vrba TrigUr« u Mali Inglsr, Kralj t sredi. Pojped na IjnbljaBsiko SetoliK«. Dr* Uik» boasbauka. Id msofeta 486 kikanetror m k1 ...... Fni.ai rUde is trii« mkistri pri dr. Korošca t Begujs^i. Od le« n» desao: U -«?tri A-^P**" BMtoTK, M*ž«r«3eri£, predsednik Had* Dr»g;.U Cvetkov«, dr. Ani« Koroicc. dr. KhJcsotk, Zakovic ia ki. Besiič. Kralj Peter IL prhi sa TrigSara. Pri Aijeie-vea itoips, Kralj seda droJB od kr«. Mtiurofrm teknoraha mU ¥*>1ot&&. ofcekor v Uegea. Prri od lev, Ba de®« rc&s Trsk L K«. ^ »mm, p* L Varfek, JL Jnaei, Natki«. ^ 2 večera«*« i#ail> a« Stadi«a: ^^ teija j»({<»Jova®dtej[a gaolstia ni Vli Tcmislara. >DOMOUUB<, dne 17. avgusta 1939. Stran 9. ' ».tev. 33, N, utavrostni tribuni med sprevodom. Od leve na desno: minister Franc Snoj (stoji), ban dr. Marko « .i!f™ini»terMaitrovič predsednik vlade DragiSa Cvetkovič, zastopnik N. Vel kra^a in kral|ev- minister dr. mL Krek, gospa Snojeva, minister Branko MiljuS in minister sa telesno vzgojo naroda Ce)OVic. Z glavne gasilske vaje na Stadionu: Nastop članov. BraoUuli najboljši in najlepše opremljen! nabožni mesečnik v naši državi« lina vedno lepe slike v baVro. tiska. Pišite, da ga Vam pošljej« na ogled. Naslov: »Bogoljub«. Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.. Vaj« naraUajnlkov n» Stadiona Gasilske čete korakajo po Dunajski cesti. Slika z ognjemeta na Stadionu. RAZGLED PO SVETU italija t To ia obo i* bratske dežele, V nedeljo, 6. avgusta, je obhajal v Biljani zlato sv. maio g. dekan Josip Kos. Zlatom ašni govor je ime! »lavljenčev brat, župnik Ivan Kos iz Branice. G. zlatomainik je bil rojen v Kobdili aa Krasu in je torej rojak pokojnega, žkofa dr. Mah-niča. Bog daj g. zlatoinatoiku zdravja to »ofi do biserne male in še čeri amerika s Mladenič * »jekleaisaš pljuči« »e fe »ženil, Časopisje poroča, da se je te dni v Cikala poročil £ to vek z »jeklenimi pljuči«. Vzel je 25 letno Terezo Larkingovo, s katero je ie od otroških let velik prijatelj. Fredu je danes 29 let Kakor je znano, j« pred tremi leti zbolel t Sanghaju na smrtnonevarnem razkroju pljuč to od tistih dob živi stalno t posebnem aparatu, ki m« umetno dovaja zrak y pljuča. V takšnem stanja je prepotoval že na desettisofe milj. Šele pred kratkim se je .vrnil z romanja v Lurd. Medene tedne bo Fred Snyte prebil s svoja žene v posebni 'avtomobilski prikolici, izdelani nalašč za njegova jeklena pljuča. s Razno. V Clevelanda je umrla rojakinja Rose Klešnik, roj. Derganc, v starosti 51 let, z Muskoka Ave. Pokojna je bila rojena v Dolenji Straži pri Novem mestu. — V Mil-' ivaukee, Wis. je umrl na svojem domu rojak Lovrenc Bratanič, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. — V Loraini, 0., je po dolgi in težki bolezni umrla Terezija Janežič v staro- sti 50 let. Doma ie bila k vasi Brezje pri Cerknici na Notranjskem. — V Indianopolisu, Ind„ je timrl rojak Fr. Zonta v starosti 66 let Pokojni je bil dom« iz Potovrha na Dolenjskem. — V Loraini je pred kratkim umrl po dolgi bolezni ▼ starosti 55 let John Dugar, Doma je bil iz vasi Ročinj na Primorskem. nemčija » k »Jos-easkega Kcrotana. Z ozirom na svoje zrahlja«« zdravstveno stanje je odložil knezoškof dr. Adam Hefter pastirsko palico krške ikofije, katero je nosil skozi 25 let. Do imenovanja novega Škofa oskrbuje vse dušoopastirske zadeve škofije kot kapiteljski vikar pomožni Škof dr. Andrej Rohracher. — V Grebinjskem kioštrri so obhajali nedavno prvo slovesno novo sveto malo duhovnika-domačtoa g. Lorenca Kaselja iz Stare vasi. Na mnoga blagoslovljena leta! —■ V Kotmara vesi so položili k večnemu počitku 64 letno Margareto Mertič iz Veseli) to 79 letnega Rutnika iz Gonij. — V 2itara vesi so djali v grob Lesjakovega očeta to nato ie gospodarja Crakovega posestva. — Do konca julija t. I. je posetilo cesto na Veliki Klek 200.000 obiskovalcev v 53.000 vozilih. PALESTINA s Oljska gora t nevarnosti. Angleško kolonijah! o ministrstvo je te dni objavilo svoje poročilo o stanju v Jeruzalemu, ▼ katerem tudi opozarja, da je svetopisemska Oljska gora v nevarnosti, da popolnoma izgine v no- rem Jeruzalema. Gora j« večinoma v lasti ia ker se Jeruzalem od leta do |e[t 11 tiri v okolico, bi i« moglo zgoditi, d« bi |°t pega dne tudi po Oljaki gori z,Mle * stavbe, ki bi jo popolnoma prekrile, ograjeni vrtovi pa bi kristjanom onemogočili obUk te. ga svetega mesta. Jeruzalemska mestna uwa! va p* sama nima zakonit« moči, da bi pt8, prečila Širjenj« mesta t to smer. V sveži t tem poročilom se nekateri bavijo z mislijo, ali ne bi kazalo a kakimi zbirkami odkupiti vso Oljsko goro to že druga sveta mesta, ki so ▼ nevarnosti, da bi pod pritiskom »dob-, nega življenja izginila, Ustanova, ki bi to u„ vedla, bi potem taka mesta proglasila za m, ja i« »zažčitma« ia nihče bi jih potem ne mogel uporabljati za stavbni svet RUSIJA a Priključitev Zunanje Mongolije. Svet sovjetskih komisarjev je sklenil oklic&ti «. dtnjenj« med Sovjetsko Rusijo n Zuasoja Mongolijo. Zunanja Mongolija je bila do i* daj nekakšna samostojna zvezna republika. Navezana je bila z raznimi pogodbami ni Sovjetsko Rusijo to je bila nekako pod nt< skim varuitvom, Sedaj pa so Rusi skieoili, da odgovore na japonske spletke na U u<' čin, da si popolnoma prvsvoje Zunanjo Mon* golijo. Zunanja Mongolija je bila do leta 1918 kitajska pokrajina. Njena površina je ogromni to je tako velika, kakor sta velika Francija m Nemčija skupaj. Živi pa tam samo 900.000 ljudi, večinoma pastirjev. Pač pa je zemlji silno bogata na rudah to izvirkih ki Ruti računajo, da jim bo ogromno vrgla pospešeni industrializacija Zunanje Mongolije. Samostojna armada je do sedaj štela samo 13,000 do 15.000 mož. Pač pa se ta armada lahka takoj pomnoži s sovjetskimi armadami, ki «e zbrane okoli Bajkaiskcga jezera. Besede (Povest) Spisal H. Vt-Hkcaja, Oectriral a&ad. sffluur L. Sušmtlj Stik« Is Sromes«£m kronika • nsfiJi krajih. Mati je zaprla vrata. SiegI je sedel na kamenju ter vlekel na ušesa. »Ia France, kakor bi bil samo on na svetu. Ali je bilo treba Siegla vreči pod cesto? Da ga je vrgel pred V3emi tisti večer, Iko si bila pri Stomažih. Kaj pa je Siegl delal na Mali gori? Sel. je, vsak sme iti. Da ga je Franco vrgel na tla in da se mu je smejaL Siegl se je učil in že mnogo zna, službo ima in je gospod, pa pride France. Kaj pa je France? Objestnež! farno, da bi ga drugi hvalili, tisti, ki so njegove sorte, pametni ljudje pa ne, ker že malo preveč ritka. Ritka, kakor bi spomladi spustil telička! Dolgo ne bok Siegl je šele sedaj izvedel, da ga je vrgel. Tako sa ljudje biii že obrnili. Senca se je manjšala, ker je mesec plaval že visoko. Drevo ga je zakrivalo le še »a silo in na zid je začela sijati mesečina. Toliko, da se je potuhnil, ko je v noči zaslišal trd® korake. Klanec je odmeval od njih, da so se slišali še bolj glasno in hrupno. Rupar je odločno stopal med pelinom in koprivami, kakor da tolče s kladivom. Povedali bo mu, da so ljudje rekli, da je on dejal, da je voda v kalu za siromake predobra in bajtarske hčere bi 3egnile od lenobe, če bi ne morale v Lokavšček ponjo. In da mu suša nič ne vzame, ker ima njivo na ravnem, za krave pa je še zmerom dovolj vode. Ker ima voz, da jo konji lahko napeljejo, da hišo vzame. Da je rekel! Da, laži! In stopi laži na glavo: izmuzne se kakor riba. Take 7' volje je bil, da bi vse pretepel; jeza se mu je poznala na hoj L Nekdo je vriskal, kakor bi se mu rogal, pasji lajež v daljavi mu je presedal in po stezi mimo njiv je pel Matevž, kakor bi hotel izpeti grlo. Rupar je z ropotom odprl vrata; žena in hči sta obmolknili. Zaprl je za seboj in godrnjal. Ženski sta govorili z njim poredko, potem so luč prenesli v hišo in Siegl je videl skozi okno Ruparja, kako si je pulil brado in nekaj govoril Samo raztrgani glasovi so sekali v noči, kot bi nekje kapljala voda. Nato so v hiši upihnili svetilko. V kainbri sa ni zasvetilo. Rezka je šla brez luči v posteljo in v glavi ji je brnelo. Tudi oče je dejal, da nima hoditi a Francetom. Ce drugega ne, rekel mu je prismojeni dedec. Zdaj pa ima France tako vse doma; 6e je srček kupil, je vedel, komu ga je kupil. Ce je stari lažniv, je tudi mladi, in stari laže, da se ne vidi čez streho. Kaj vse si je £e izmislil, da bi bil na vrhu? Kakor cink na juhi, pa naj bo še masten, kakor cink na juhi. Kdo je za kal? Nihče! Kdo bi ne imel rad štirn? Vsak, ampak vsak pred svojo hišo. Najlepše, če bi mu voda kar curljala v usta. Da bi pa bila štirna kje na sredi, tam, kjer je ve« hiši O, tega pa uel O, tega pa ne! Saj so je trudil tudi za zadrugo, za konzum. »Samo za moko bi biio treba plačati in bi ne bila zastonj in na vsakem zelniku ne more biti prodajalna!« se je rogal. Pa so jo hoteli! In Rupar se je pehal, Vidmar jih je hujskal, ker ni bil župan, toda netil je tudi skrivaj in poslal na drugi strani Bcnka, ki je vse podrl. Pijanci so celo peli, da Rupar ne bo imel ne stirne, ne zadr&de, naj prodajo rajši truge.< In zdaj še I-ranče! Diši mu, diši, ker grunt je grunt, toda limone bi rad otisnil tudi drugod. Za grunt da mu je, za Kezko pa, kolikor za druge, ko je takšen! RAZNO Straprai plini p"tl lofcai gnilobi. Dr. Wei-gela 1« Lipskega je ugotovil, da se da strašni strupeni klorov plin uporabiti uspešno tudi proti gnitju zobnih korenin, Weigele prileplja tenko cevko na bolni zob ia požene plin pod nekim pritiskom v njegovo d<* tranjost Plin prodre w lo skozi trdo plast »b!, kar ni uspelo doslej » nobenemu leku. Klorof plin razkužuja zobno korenino in okolišns deia čeljusti ter ima » tem zdravilni učinek. Najstarejši ljudi*- ^ d išče se je obrnilo M župana neke občin«, naj laališi v neki zadevi najstarejše ljudi svoje ob-čine. Cez nekaj dm dobi sodišče odgovor: »OW»a ski urad ne more us reci želji slavnega J* ker so najstarejši lj«^ nase občine umrli «■ pred dvema letoma.« Kesgorljiri ps*«- j Oeeuj v knjižniceb arhivih je povtre*A v lej nenadomestljivo > gubo. Koliko kultura" zakladov, lastninskih P1® vic, me jaških «Wev 1 podobnega je iriem e sežgani m P11'"" Kaj fe povedat Forster Na velikem protestnem zborovanju dne jO. avgusta je v Gdansku govoril voditelj taniošnjih Nemcev Forster. Forster je v svojem govoru najprej podrobno razčlenjal vse grožnje Gdansku s poljske strani. Posebno hudo se je znašal nad Poljaki, ki govore, da bo Poljska zasedla Gdansk, Slezijo in Vzhodno Prusijo. ftova meja Poljske bi naj bila ob Odri. —-Forster je na te grožnje odgovoril, da se Gdansk vojne ne boji. Prebivalstvo v Gdansku ne bo izgubilo svojih živcev. Nikdo ne moro presenetiti Gdanska z nenadnim napadom. Gdansk ni sam, ampak je za njim Velika Nemčija. Nato je Forster podrobno navajal izjave raznih državnikov, da je položaj Gdanska nevzdržen in da se mora mesto vrniti v Nemčijo. Kajti Gdansk je že osem stoletij nemško mesto. V Gdansku so do leta 1918 samo Nemci odločali, vsi poskusi s poljske strani so bili zavrnjeni. Šele leta 1919 je bilo mesto izločeno iz svoje nemške domovine. Izločilo pa se je zato, ker je bilo obljubljeno, da bo mesto lahko živelo v okviru poljskega gospodarstva. To pa ni res, ker so Poljaki zgradili Gdinijo, ki skuša zadušiti Gdansk. Zato hočemo nazaj v Nemčijo. Gdansk mora nazaj v Nemčijo. Adolf Hitler je naš voditelj, ki nam bo vrnil pravico samoodločbe. Želimo, da ne bi bil več daleč dan, ko se bomo vrnili v Nemčijo. Forster je imel 12. avgusta v Gdansku govor, ki ga je poslušalo nad 20.000 oseb. Forster je med drugim izjavil, da se bo Gdansk združil z Nemčijo, pa naj pride, kar hoče. Zakaj Alionz XIII. ne ho špamkS kralj Pariški list »Eiccelsior« je te dni objavil daljše poročilo o razlogih, zakaj je bivši španski kralj Alfonz XIII. odklonil ponudbo, ki mu jo je poslal general Franco, da bi se vrnil na španski prestol. Po obvestilih sko mejo, piše angleški »Times«. Poljska vojska je začela naročevati orožje iz ruskih tovarn. Novo špansko vlado je sestavil sam neral Franco. Huda zima s poplavam! je nastala te dni ▼ Južni Ameriki. Francosko in angleško vojaško poslanstvo je prispelo v Moskvo na vojaška pogajanja« Sknpne pomorske vaje bodo imeli v Sre« d ozemlju Turki in Angleži. G. Mussolini je te dni nekoliko obolel, a se njegovo zdravje že popravlja. O številnih nesrečah vojaških transport« nih vlakov poročajo iz Ceško-Moravske. Italijanski ognjenik Vezuv je zopet začel delovati. Iz ogroženih krajev so se izselili. Nad 50 milijonov Rusov živi po novejših podatkih v mestih, 4,332.000 prebivalcev ima sedaj nemški Berlin. 20 bolgarskih narodnih poslancev je odi potovalo v Sovjetsko Rusijo na ogled velike poljedelske razstave. Turška vojska bo imela letos orožne vaje: ob bolgarski in grški meji. Novo posojilo v znesku 700 milijonom rabljev je dala Sovjetska Rusija maršalu Can* kajšku. Angleško vojno brodovfe meri 33 km v dolžino, če bi se postavile ladje ena za drugo* vred 1 Kemiki so že davno poskusili izumiti tekočino, ki bi naredila papir nezgorljiv. A V6e dosedanje prijave na lein področju eo malo koristile. 8ele zdaj se je posrečilo znanemu kemi-fcu dr. Arturju Eichen-gruenu sestaviti tekočino, ki zajamčeno obvaruje pred ognjeni vso knjige in rokopise, če ko le shranjene v navadnih pisarniških mapah. Platnice se namočijo s pomočjo malega razpršiini-ka, potem kljubuje mapa ' z vso vsebino eleherne-j ognju. Veliko nemških knjižnic, bank in arhivov se je že založilo • to čudežno tekočino. Novi otoki v Polarnem »orju. Neki sovjetski ledo-lomilec je odkril v Nor-O"«kjo!dovero otočju ob »everozapadni obali Sibiri-S* 19 novih otokov. M«-«"io. da bo to odkritje bistveno olajšalo ladijski pro-toet v Severnem ledenem toorju. * Dober trgovec. Prodajalec: Gospa, prisežem vam, oa delam brez najmanjšega dobička.,, Kupovalka: Od pa potem iivite? — prodajalec! Od tega, kar 'asluJim pri ovojnem pa-Pf)u in motvozu... Rezki se je v postelji mešalo ©d njegovih besed. Ni ločil, kaj je nagobezdal Benko, kaj Grm. Hodil je po sobi in govoril, pulil si brado in poelušal Samega sebe. Mati je branila starega, zato je bolj udrihala-po Francetu. Naj si Rezka ogleda Andreja, da spozna, kakšen mora biti fant. Kar Andreja, da ji bo v butici jasna razlika! Siegl se je že dvigal s kamenja, ki ga Je neprijetno tiščalo, ko je zaslišal stopinje. Težke stopinje. Naravnost pod Rezki no okno. Stisnil se je nazaj. Spoznal je vasovalca i>o postavi; «5e ga ne bi bil spoznal, bi ga razodel glas. »Rezka!« »Ali spiš?« Iz sobice ni bilo glasu. Gozdarju je tolklo srce v grlu od napetosti in ljubosumja. Tiščal se je za lipo, da ga ne izda dihanje in slonel kakor mrtev, >Ali slišiš?« Gozdar je uzrl, kako se je rahlo pokazala bela postava na oknu. Bilo mu je tesno, da bi kričal. V ušesih mu je šumelo od pritiska krvi in vse ude mu je objela mrtvoudna bolečina. Videl je, kako se je nagnila skoti okno, in slišal osle" glas: >Ne maram zate! Samo delaš se!« »Ali noriš?« je vzkliknil France. >Tja pojdi, kamor si dal srček! Saj imas doma, kaj hodiš okoli?« ... , . Tlesknila je z oknicami in izginila v temi. Siegl bi se bil od presenečenja skoraj zasmejal. Gledal je, kako se je France počasi zasukal, kakor da iSče kam bi stopil. . , »Kakšen hudič jo je spet obsedel?« se jo zagnal v skladovnico polen ob steni, da so zropotala s hruSEem na tla. Skočil je čez zid in odhitel po stezi skozi vi-< soko rž. | Vrata so se odprla. Na pragu je stal Rupar, bos S polenom v *oki. Ko je zagledal črno senco, ki se je gibala na kupu kamenja za lipo, je zavihtel. Se preden se je Siegl zavedel, se je zasukalo poleno z vso silo vanj, »Na, vražja svojat!« i Siegl se je spustil v beg po grmovju za hišo. Od ostrega polena ga je roka bolela v zapestju. Ozrl se je ter videl, da se črna senca še suče po dvorišču. Zavil je naglo po smrekovem gozdiču; veje so mu trudno udarjale po obrazu. V hribu nad 2onto je udarjala uharica, onkraj velnice je v grmovju zabevskal lisjak. Dvignil se je za hribom pasji lajež, nato se je nekje pod bregom razleglo fantovsko petje. Siegl je sedel na parobek pod gozdičem: zdelo s« mu je tako pusto in mrko, da si je zakril obraz. XXVIII. Lende obljubi, da bo »aslušil p®ta?o. , Iz grmovja nad Skukom, komaj streljaj od Bazkove senožeti si slišal divjo petje. Lende je sedel pri svojih ovcah ter na ves glas kričal zmedeno besedilo fantovske pesmi. Od hriba je drdral voz. Videl ee je v vblak zaviti voz in konja sta se tresla, kakor bi jima kaj sedelo na hrbtu. Včasi se je kateremu spotaknilo, da je klecnil, toda voznik je zamahnil z bičem ter privijai zavoro. Slišalo se jo ropotanje voza, ki je v diru od-skakoval. Pastir je že razločil voznika, ki je kakor črna pika čepel na kozlu. Lende se je vzpel na kolena hs položil roko na usU, da je pesem y skalovju bolj odmevala ter da jo je slišal yozni> v , PO DOMOVINI Cepljenje prašičev proti kugi Na Jrtcfifc i'- 3. »i tca s pob. sn«s i rr »ki bolem: i« ccwt«ik: «h=iitr udi xS:.k 3 cepjsc 3 priiičer pot. kaf- Z esrra pni^-idtaa J p-::, v. -•rindke A-si* CU! bs m preprr^« v« usbe stric: te£i p ji j. ker b: čmsteLi aepeic.3 kontrolirati »plene a t rtji-ia 'M 'a N« U nač» bi m »nog ofc a ta£ praviiso cea ■«« v T«h primeri, ker "t* bdi pr. tea pt»sla rar>: vta mi «trduraiaki Cb zdai Rac imel. pocekad cerie-aie. Se sa aprarš*!« pogrnem i rf.enoarr.. e=*i n.iai fcid: zaJrjžai veterinar,! dragi nov, ki »o prihajal; ce».t prafcče v soo adda eM kraj*. tika dz faa dostikrat rlOT.tr«. ki S: pa pomau tisti ki prai:če cepijo, oaa bfie pjtvbb ms-ae. Z oonsa pravifciam bo U uiu »tn« xipr»v-Ijena. S preoreditvi: a pa bo ame-ess^ de'3v«3 >jd-roije veterkurev rveze zdravitveejti z.adr.i£ ie dr -t" tjrfo kasetijski kakar iin>ce»ikih zadrog, ker t« m-po jejo « primeram« tuttaa števil srn svo*i tairni- oi žicssazdruTaak-jv. Da bi t« airranSa d>hr« s'-r»ar. »družnega cepijeaM- i* brattfcc raanier JuSil adlak podrejecm fcnaKdnraikm. di K> dni zahteva *adnyi f!nic Zveie cdraretmil zadng, lii* tali o* zaiitevo ustacav cepiti prxfie or-KJTii člaaov prati srinek: k«gi pod š»t»ei pagoH- pod katerim ca (3> cepili niniii žirojzdravrii ter atUoor. Rimme w, di m marajo pri preg^edavamj iei pra-fečev dri* ti žiTioajdravnusi predpisanega ce-av.jnikt 3 pobiin;a rriorike kage. kakor tod. s priliki vsako* kriSce^i eeplienia. Ti adlok a cepljen-a se m?ra t;5oo zvrievati. ker bado t naap-aiaem prktt?n ii-viet-zdravaki nos£b odgovornost Prav tako e kmeti«: minister priporoči! tirmiidnnz&oa. da sklepna p jjjadbe z Zvezo zdravstvenih zaJr-.i< ia z dragim zii-ifeisa: zvezami ia ustanov asai glede ceplie-bi» s zdraviienja. Novo maša na Bleda tz dolgo ni »prejel Bled i tolikim prkrinm r<»e'qetD ksteregs tost», 4at je 4. jiJneU »TojeJ« Toiikt »oroosiinikj P. Gabrijela Rosi ia niežoro ctarie, ki to pri iti iz Amerike po 29 ietni od«ot-Bo»iL Od« noromsruko* Gabrie! Rus, posestmi aa Bledu, in njegovi soprogi NTežiki, roj. Srmoo- | i i, i.riU 5«d«i $ sto;o drcžiao » Cereiadu. j sa P Gi'».-.e! Rj« redanuk Drjjbe Mi.-«™« ' !>jc-.t'.s* Mir.»«) a it »I bo-Jasia««« ito- ; d. e v Fnb-.-gs v gri«. Ds« & icliu -e bil po-steiea r atiiaik« is pfetekio oedeio i* dirorai sjTj siki v cevkTi si B!edx k er i« bil krii«a. [ — Sort »»it »o M ude^eiik svit;« »oro-diiLki u [ ro-Jba. |oi':e tz Nioiorki. Cb:cige. C!e- S Yeli!?d» Suzoi 1« bit tadi rektor univerze preiat dr. SUrii Vrt=« se i ?a'jr«a:il» arih si kizilo s »k !ory»-03 □arosiisesu lUiTn. Ko »c i« p* prideta i«, dir.tev. s< r* zgodilo dobesedno. Vir privi pesaik: »Izaied oblikctT »oace zd»< z.asi-e« ta B)ed is oko-l:cs «ti z VSO airarao kriKkio port!ič«v»l» slivi«. V sSirDosiBiM gorara j« TKerzriieoi go»p. knero-»ioi ir Gregarij Rožssin v izbrisih ta izk!»-b«?d»li poveljieTiI kitoliiko d'jhaira:ia gloi>jk« misli ra lepo slo-vecičino. Ml termit: no esa kniig in t pridnim pisanjea pisem. Nsvomsinik sorodnik pe»aiia Prejema m pranečak pokojnega prafeior-ja rn inauaika dr. !r»a» Svetin«. 2eLmo mu praT obilnega uipeha ia blagoslova r vsesi nie^avess delovanju, zlasti med aaiirai rojaki r Ameriki. Jesenski velesejem Labltatsafei v«!«seiem i« zrcalo kulturnega in gospo-darskež* iziiv!ia«ia Slovencev. LctoSni |««mjfei ve-lesejeiaika prireditev bo posrečena kmetiistrx Nasme-iieoa i* r iestth piviljooik tako, da zavzame skoraj ve« raistarai prostor. Spored letoia:e .Lfub'jane t jesen:«: Kmetij* «ka r a z s t « r a obsega »ledeč« oddeUte: J. Seine-nogtssfci razstava. Nje« a imen bo, nazorno priazati nauiemu kmetovalca, kateri i-etneri in po'4ede'sk« i riitljn« oorejo pri m« e, ^ . tasko razstavo prjnedria ka»t«ki >dt«r ve-etenia « kmetijsk: oddelek cl - „< Ljublian, Razstava .kr.n.ov in prii-j:ena razsUv, cvetja. — Cnjoj.. razstava, ki jo priredi Zveza 2>i?odn ', VV bzm pod g«lom »V«4 mleka - več ^^ ^ uiaruj vaiaost mleka * cadiii prer.rau. — R stava industrijskih ia oh t taii~!.V,;' k o r. Kikor običajno, bo \rsdi ktoino iises Bi rjl^t ms tekmovao« harmonjitan«* kot tiei.' prvaeistvo * Jagosjvii b pieboiti u u 19»-« v nedel o, 10. septembra Raa„„,, ™ štora bo pnkl-u6eoo ve^ko zabariie, k- bo tn'l žarelo t morja loiic. Io koadao bo velesejJ! uprava ireon« izžrebmc« iz vrst ob-^km^, ■ nagradila z lepimi oigradami. Običajno ie j-^, ^ nagradami matoma kolesa, fcvalni stroji -id*kii> riti. kolesa m dragi lepa dar,'.v — Ugo^nti'i ■koralcevt 50t popust na -jgaslovania ve»» ia prihod v Liublano od 28 avgusu dj 11. w tembra ia za povratek od 2. do 16. septembri M Kat ve4 o »Jesenskem velesejma« r priho4>,-l & vilkab »Damol-uba«. Tabor v Podhrezjah V Podbreziib na Goreoiskem bo v nejefu t i« tr{J na dela, da bo ta prireditev vredna iv^tji tt-iiji pomeril ia imena svoiega pokronteii dr. Aatai Koroica Lepi plakati s sliko m. ime. daleč aku znane taborske cerkvice, vabi o ee le tržiško irMi; ki tabor prireja, ampak vso Gor enak >' Vui. ki k> bika mor« sa z ostmi čuti. a* krene ti dia » Pi brezie, da i* skupna nivdušana zi niic aitjdu ideale in počastma visoko obletnica naiega liriittii Prireditev bo poldn«»oa in nu sedeč somi Zftitr«? ob 6 *r. raaia ta »mrle člana, ob 13 zbirsijs članov BI gostov v Srednji vasi nato orend k lira cerkvi, kier bada slovesne litaoi e, petem pi m l«l> vadUč« pod Tabarosa. kjer ba na;pr«i zbopj'«!, 33 Gospod Volodijovski Tadi na tak lor je hodil« z njim Saša, "a za Bašo je pošiljal gospod Mibael na skrivaj nekoliko ljudi, da bi bila v nepričakovanem primeru pomoč pri roki, zakaj dasi se je v Hreptjora vedno vedelo, kaj se godi v pustinji dvajset milj naokoli, je vendar hotel biti gospod Mihael rajši oprezen. Vojaki so BaJo t vsakitn dnem bolj ljubili, ker se je tudi brigala na njihovo jed ia pijačo ia skrbela za bolne in ranjene. Celo mrki Mete-boviii, ki j« imel ie vedno bolno glavo, sire pa trie in bolj divje od drugih, aa je razveselil, kadar jo je zagledaL Stari vojaki ee niso mogli prečuditi njeni viteški domišljiji in velikemu znanju vojaških reči. ' >Ko M Malega »okola zmanjkalo,* so govorili, »oi lahko, ona prevzela poveljstvo in ne bilo bi nam £al pasti pod takim poveljnikom.« Kadar se je včasih v odsotnosti Volodijor-skega pripetil kakšen nered v službi, jo Bala vojake ozmerjala in vsi so jo pozorno poslušali. Stari četniki so si grajo iz ničnih ust bolj vzeli k srcu kakor kazni, a katerimi ni štedil za službo vneti gospod Mihael za prestopke proti disciplini. V lahkem prapora gospoda Mikolaja Potoc-kega je bilo veliko tovarišev«; to w bili ljudje, ki ao prišli dale« po svetu in so poznali dvorske običaje. Sredi neprestanih vojen in prigod so sicer podivjali, vendar pa go tvorili priljudno druibo. Ubenem s častniki izpod draeih praporov so pogosto prebili večere pri polkovniku s pripovedo-vanjem o davnih činih in vojnah, ki so ne jib bih udeležili. Glava vseh pa je bil gospod Z«-f^Jto 1® bil najstarejši, največ je videl in J« imenovalo podHfebko plemstvo (Slahta), kadar je služil« v vojaki. KUS mnogo izvršiL Ko pa je po eni ali dveh čašah zadremal v udobnem, g iafijanom'« obil»m naslanjaču, ki so ga bili nalaič zanj napravili, tedi1 so tudi drugi prišli do besede. Pa »o tudi imeli kaj pripovedovati. Bili so namreč med njimi taki, ki so videli Švedsko in Moskvo; drugi so ivoja mlada leta prebili na Siči še pred Htnielnickim. hm so svoj čas kot 3užn]i na Krimu ovre pasli, drugi kot jetniki v BahčUaraju vodnjak" kopali-nekateri so bili prepotovali Malo Azijo, drugi z<> pet po Egejskem morju na turških galejah« veslati. Bili so tudi taki, ki so v Jeruzalemu Kristusov grob počastili, ki so vsakovrstne dogodke in nezgode doživeli, pa so se vendar še vrnili pod prapore, da bi do konca življenja, do poslednjega dih* braniti te obrobne, s krvjo zalite pokrajine, ... K® so Postali v novembru večeri daljši in ie bita široka stepa mirna, ker so trav« zvenele, »e zbirali v polkovnikovem domu vsak dan Prihajal je gospod Motovidto, poveljnik semenov, po rodu Rum, suh kakor trska in dolg kakor HP 1^ ,n! »I ie minilo že več kot 3 'p,todk" '»Pustil bojišča. Prihaja) je n^T*1 ^ tisteaa- ki i® "ii posekal nri^l Tafn^! premožen, pa je v mladih letih pn^l Tatarjem v pest in bil potem veslač na zmenil1 »S? ^ K° ^ ^'sužnosti se ni v roki m8'č vi?'8 ~V3' ,mr"k « i« • sabljo krivti r : r,m ™ Sf " je, 0brziji<. Sv. maša bo v cerkvi. Taborni znaki so po 2 din in se dobijo ie v predprodaji. Vsa naša društva in vsi naši prijatelji Iskreno povabljeni. Posebno do-brodošle narodne noše. h raznih krajev Smlednik. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Smledniku ima v nedeljo, 20. avgusta t. 1. ob 8 popoldne veliko loterijo z visoko vrednimi dobitki. Srečke so samo po 5 din. Po loteriji je velika narodna veselica s sodelovanjem godbe in domačega pevskega zbora. Glavni dobitki so.: šivalni stroj, kolesa, obleke, moka, žito itd. Vseh' dobitkov je okoli 300, v vrednosti okrog 10.000 dinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov zgradbe najlepšega sadjarskega doma na Gorenjskem, ki je že pod streho, so prijatelji sadjarstva vljudno vabljoni k obisku te prireditve. Grosuplje. Letošnje leto smo oživeli naše Prosvetno društvo. I'o dolgih letih priredimo v nedeljo, dne 20. avg. Vombergarjevo komedijo >Vodac. Predstava bo ob 3 popoldne na dvorišču veleposestnika g. Košaka. Predstava bo na prostem ter kaj takega še ni bilo v naši dolini. Videli borno, kako so veljaki iz Suhega dola zgradili vodovod ter si postavljali spomenik. Prav vljudno vabimo vse naše- sosede, da nas v nedeljo, dne 20. avg. obiščejo ter podpro plemenita stremljenja našega na novo oživljenega Prosvetnega društva. Iz prijaznosti vstopnice v trgovini g. Miillerja. V primeru dežja bo predstava v nedeljo, dne 27. avg. Si Andraž pri Velenju. Ej, kako nas pari nn* čina! Saj že skoraj dihati ne moremo. Kdor le more, So dnevnem delu pobegne v vodo, da si zvečer v ladoi vodi ohlad: razgreto telo io tako nabere novih moči za prihodnji dan. Vremenske napovedi so sicer večkrat napovedale dež, vendar imamo že nekaj mesecev neprestano lepo vreme, ki nam je v zadnjem času prineslo občutn malo otave; v brežinastih legah je | ne moglo zadoBtl načuditi. Toda že gospoda sami 1 Selite čase cognoscere meos (moje spoznati), ee ne bom obotavljal, da ne prikrajšam spoštovane družbe. V mladosti sem podedoval na Ukrajini v okolici Tarašče znatno »premoženje. Imel sem tudi dve vasici po materi v mirnem kraju poleg Jasla, toda bival sem rajši na očetovi dediščini, ker je bila bliže ordi in se je tam laže kaj prigodilo. Viteška domišljija me je vlekla na Si8 ali tam že ni bilo nič več za nas; vendar pa sem v družbi nemirnih duhov bodil na Divje poljane in spoznaval razkošno veselje. Dobro mi je bilo na posestvu, samo to mi je delalo hude neprilike, da sem imel hudobnega soseda. Bil je to navaden kmet izpod Bele cerkve, ki je bil v mladosti na Siči, kjer je dosegel čin kurženovega atamana« in bil košev" poslanec v Varšavi; tam je tuai postal šlabčič. Ime mu je bilo Didiulc. Vedeti pa morate, gospftda. da izvajamo mi svoj rod od nekega poveljnika Sarnnitov, ki mu je bilo ime Musca, kar pomeni po naše muha. Tisti Musca je prišel po nesrečnih bojih proti Rimljanom na dvor Zemovita, Piastovega sina, ki ga je bolj po domače klical Muskalski, kar so potem poznejši rodovi prenaredili v Mušalskega. Ker sem se torej čutil potomca tako čestite krvi, sem z velikim gnusom gledal na onega Didiuka. Zakaj te bi bil nesnaga znal ceniti to iast, ki ga je doletela", in bi bil spoznal, da je popolnost slab-Janskega stanu več kakor vse drugo, bi ne bil morda nič rekel. Toda čeprav Je imel zemljo kakor žlahčič, se je vendar dostojanstvu samemu 17 Nekako poveljnik polka kozaške vojak*, sestavljenega is pripadnikov enega okrožja (kur-iena). - " KoS ae je imenovala kozaška republika na Siči. ■ " Da je namreč postal žlahčič, t J. plenu« (poljski). __— r - -. ----- ge posmehoval in često govoril: ,Ali je mar moja senca zdaj večja? Kozak sem bii in kozak ostanem, a šlahčanstvo in vsi vražji Lahi3« — naj me...' Ne morem vam, gospoda, tega povedati, kakšne umazane kretnje je pri tem delal, ker mi tega navzočnost milostive gospe sploh ne dovoli. Ampak mene je grabila divja jeza in začel sem ga pritiskati. Ni se ustrašil, bil je drzen človek in mi je i obrestmi poplačal. Postavil bi se mi bil s sabljo, jaz pa tega nisem maral, ker mi je bila ničvrednost njegove krvi pred očmi. Zasovražil sem ga kakor kugo, pa tudi on Je mene s sovraštvom preganjal. Nekoč je v Tarašči na trgu name streljal; za las je manjkalo, da me ni ubil, jaz pa sem mu z batom glavo razbit. Dvakrat sem šel nadenj z dvorskimi ljudmi, dvakrat on nad me z razbojništvoin. Ni me zmagal, vendar mu pa tudi jaz nisem mogel posvetiti. Hotel sem s postavo nastopiti proti njemu — a kakšne so postavo tem na Ukrajini, v kateri se še kade razvaline mest. Kdor tam skliče razbojnike, se mu za vso ljudovlado ni treba brigati. Tako je delal on in povrhu še psoval skupno mater, ne da bi se sploh zavedal da ga je ona tedaj, ko ga je povzdignila v šlahčanski stan, prav s tem pritisnila na svoje prsi m mu dala privilegije,«' ki so mu omogočili, da je Imel v v posesti zemljo in svobodo,, pač preveliko, ki Je ne bi bil dobil v nobenem dnigem vladarstvu. Ce bi se bila mogla sestati kot soseda, bi mi gotovo ne bilo zmanjkalo dokazov, toda midva se so f j Poljaki. Vsa Ukrajina in tudi velik del ruskih pokrajin onštrDnjepra je še v 17. stoletju vsaj po imenu pripadal veUk, poljsko-btevsk driiavi. A te tedaj se svobode željniukrainski kmet, kozak, in gospodovanj« vajen. P^ nista moala trpeti. Pod Hmielnickim sredi 17. stoletja Te prišlo do upora in težkih bojev med UkrBiinci (kozaki), in Poljaki. . «< Predpravice. nisva videla drugače kakor s puško v eni in s plamenico v drugi roki. Sovraštvo je rastlo v meni od dne do dne, da sem kar pornmenel. Neprestano sem premišljeval samo to, kako bi ga zgrabil. Vendar sem čutil, da je sovraštvo — greh; zato sen1 mu hotel samo najprej z batinami kožo ustrojiti, ker se je odrekaL šlah&mstvu, potem mu pa odpustiti vse grehe, kakor se pravemu kristjanu spodobi, in ga dati enostavno ustreliti... Toda Gospod Bog Je ukrenil drugače. Imel sem za vasjo lep čebelnjak in nekoii sem šel, da si ga ogledam. Bilo j'e to na večer. Komaj deset očenašev sem se mudil tam, ko ml udari na uho nekakšen clamor (krik). Ozrem se: dim kakor oblak nad vasjo. Cez trenutek že let« ljudje. Orda, ordal In tik za ljudmi — temS ordincev vam pravim, gospoda! Puščice lete,, kakor bi dež sekal, in kamor se ozrem, povsod ovčji kožuhi in hudičevi gobci ordinski. Jaz na konja! Toda preden se z nogo dotaknem stremena, me že zgrabi pet, šest zanjk, Vendar sem Jih trgal, bii sem močan... Nec Hercules!...» Tri mesece pozneje sem se znašel z drugimi plenom. vred za Bahčisarajem v tatarski vasici, Su- hajdzig po imenu. ■. .. tj. 1...1 Mojemu gospodarju j,- bilo ime Saliiia bej. Bil Je bogat Tatar, toda nečloveški in trd za jetnike. Pod batinami smo morali vodnjake kopati in na polju delali. Ilotel sem se odkupiti, saj sem se imel's čim. Po nekem Armencu sem poslal list na svoje posestvo pod Jaslom. Ive vem. ali ni list dospel na svoje mesto ali je bila .odkupnina po poti prestrežena, skratka, prišlo ni nič v» Peljali so me v Carigrad in prodali na galeje. « ge" fie.kul — grški pravliM Junak-orjaK - ne opravi nič, Je se Jih več spravi nadenj. fliBdalte»anje.)____ _ ___ Stran »DOMOLJUB*, dne 1?. avgusta 193V -------..——.• —— Notranjski prosipetni tabor mu Vrhniki Pripravljalna dela za vrhniški praznik so v največjem razmahu. Saj bo to največja celodnevna prireditev, kar jih je bilo dozdaj ua Vrhniki. Vsem tistim, ki nas boste ta dan počastili s svojim obiskom, sporočamo sledeča zadnja obvestila: Dopoldue je blagoslovitev Doma iu prosvetni tabor; popoldne okrožni telovadni nastop. >. , Odlični gost j« na t»W«. Tabora se bo udeležilo veliko število odličnih gostov. Saj botrujela novemu Domu predsednik senata, voditelj slovenskega naroda g. dr. A. Korošce, in gospa banova Antonija dr. Natlačenova. Svojo udeležbo so nam obljubili številni en- poslanci, župani, zastopniki ccrkvene in svetne oblasti; povabili smo zadnje dni mnogo odličnikov. Prihod ia odhod. : Oni, ki pridete z vlakom, se poslužite ne-I deljske polovične vozne karte. Pridite z vlakom, ki vosi iz Ljubljane ob 8 iz Notranjske, t. j. ii Rakeka pa ob 7.40. Prvi se pripeljete do postaje Vrhnika-trg, drugi do Verda; oboji skoraj istočasno. Povratek je mogoč malo bolj zgodaj ali pa malo bolj proti veferu. Iz VrhNiike-trg vozi za povratek zvečer vlak ob 5.05 in 8.49, proti Rakeku pa iz Verda ob 7.17 in ob polnoči. ' j Razvrstitev sprevoda Prostor za zbiranje v slavnostni sprevod je določen prd Prosvetnim domom in zadaj v ulicah Nove vasi. Pridite vsaj pol ure preje, ker je ob 9 začetek sprevoda Mimohod je pred Rokodelskim domom in gremo skozi Vrhniko proti sv. Lenartu in po stari cesti. Pojdimo vsi v sprevod. Razvrstil se bo v naslednjem redu: Konjenik z državno zastavo, fanfara, konjenica, skupine — Jazon — Logatec — Bevke — Trnovski krap — Žiri in dr., prapori, člani, godba, članice mladci, mladenke, godba. obojni naraščaj, vodstvo okrožij, narodne nože, člani v civilu, ostali udeleženci, kolesarji. — Prinesite vse prapore! Kolesa okrasite! Nobene narodne noše ne pustile ležati doma I jt Sr. maša na prostem Sprerod se vrne pred Prosvetni dom, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem ob spremljavi jfodbe. Peli bomo: 1. Kraljevo znamenje, 2. Lepa si roža, Marija, 3. Mogočno se dvigni, 4. Povsod Boga. Prav vsi zares mogočno pojtel O. dekan Burnik bo opravil sv. mašo, ribniSki g. dekan Skubic pa bo imel cerkveni govor. Nato je blagoslovitev novega doma. . Slavnostno prosvetne zborovanje Po blagoslovitvi nastopijo govorniki: predsednik prosvetnega dekanijskega odbora odv. M. Marolt, predsednik gradbenega odbora župan Ig. pa sploh ne bo. Močno trpi tu tudi koruza ki fižol Zelo pogreša vlage tudi sadje, saj je mnogo poletnih sort predčasno dozorelo. Izmed koščičastega sadja najbolj trpijo češplje, ki se je sad na njih zaradi suše »itao razredčil rožno sadje pa se še nekako dobro drži; če bo v kratkem kaj mokrote, ga tudi ne bo premalo. Dobro trgatev nam obetajo pa vinogradi Ponekod je trta obložena, da že dolgo ni bila tako, ln naš vinogradnik z veseljem gleda v bodočnost. — V zadnjem tednu se je dan *a dnevom oglašala iz naših skednjev pesem cepcev in brnenje m!ati!nic. Gospodarji »o z mlačvijo precej zadovoljni; posebno ozimine se je dosti namlatilo, četudi jarina ni bila «|aba, Kaj bo z ajdo, pa šs ne vemo: posevki močno trpijo zaradi pomanjkanja vlage, v jesenskih dneh pa je mnogokrat rada grozi slana. '■ Jesenice. Jeseniški fantovski odsek, ki .slavi ve-Eke uspehe svojih mednarodnih vrhunskih telovadcev r Belgiji, bo priredil v nedeljo 20. avgusta ob 3 popoldan slavnostni telovadni nastop. Program bo izred-5uxZ-?mmiv ™ Pester' ea> bodo poleg novih ginma-•tičmh vaj in raznih skokov prikazan." tudi vrhunske orodne vaje jeseniških mednarodnih telovadcev, ki »s tako sijajno predstavljali svojo domovino » svoj na-*od pred vsem svetom. Dajmo s svojo udeležbo na prireditvi priznanje požrtvovalnemu delu jesenifke SmliSke mladine in pokažimo, da zimoto pravilno ce-«eoe poslanstvo. — Opozarjala vse otroke in mladeniče, posebno starše, da bo po prireditvi pre-8* Hren predsednik Prosvetne zveze univ. profesor Franc Ksav. Lukman in gradim minister dr. M. Krek. Kosila Po zborovanju odkorakajo člani in članice na tfclovadišče v Grogarjevem dolu ob drz. ce»ti blizu župne cerkve h kosilu. Zanje bo pripravljena zadostna porcija kosila za 5 din. Pridružite se lahko vsi ostali udeleženci. Na telovadiSču bo pripravljeno kosilo tudi za neteiovadre. Posebni paviljoni bodo nudili vse vrste okrepčil in pijač, ker bo že vse to pripravljeno za veliko ljudsko veselico po telovadnem naslopu. Kdor pa ne bo hotel iskati opoldanskega okrepčlla na telova-dišču, bo lahko postrežen v Prosvetnem domu. Če se pa ne zadovoljite s take vrste kosilom, vam lahko naročimo v naših gostilnah, ako nam preje javite. Popoldanski nastop T Groharjevem dala Ob 1 je vaja za nastop. Začetek okrožnega telovadnega nastopa ie ob pol 3. Po kratkem govoru je razdelitev diplom. Pester spored bo gotovo navzoče zadovoljil Po nastopu velika ljudska veselica. Godba! Ribolov! Prodajale se bodo razglednice novega doma, znamke, cigarete itd. Taborni znaki Dostop na telovadišče bo dovoljen le onim, ki bodo imeli taborni znak za 3 din. Prodajali se bodo pred vhodom na telovadišče in tudi dopoldne pred Prosvetnim domom. Med tednom tudi po hišah, v Gospodarskem društvu in pri g. Leskovcu. Za sedež popoldne bo treba dokupiti še posebno vstopnico za 5 din. Kolesarji Shramba koles bo na dveh krajih: pred Prosvetnim domom na vrtu g. Oblaka in pred telo-vadiščem pri g. Gromu (Berce). Plačate 1 din. Informacijska pisarna Skozi ves teden in v nedeljo je v Prosvetnem domu informacijska pisarna. Kdor želi kaj za tabor ali hoče imeti katerokoli pojasnilo, naj se obrne na našo pisarno. Cez teden bodo vsak dan obvestila v >SlovenciK. Pri nedeljski popoldanski prireditvi bo poslovala na telovadišču. Za zdravniško pomoč je preskrbljeno: zdravnik in sama-rijani bodo cel dan v pripravljenosti. Vsem prijateljem. Navdušujte drug drugega! Ne ustrašite se slabega vremena, temveč pojdite v vsakem primeru od doma! Tabor se vrši neodložljivo v vsakem primeru. Od ust do ust naj gre geslo: '20. avgusta vsi na Vrhniko! Ta dan je Notranjski prosvetni tabor, ki mora sijajno uspeti. Kaj takega še ni bilo na Vrhniki! izkušnja vseh mladih telovadnih in športnih talentov, ki imajo veselje do vrhunske telovadbe in lahke atletike, Preizkušali, svetovali in tolmačili bodo naši najboljši telovadci in lahkoatleti. Vsi tisti, ki bodo imeli voljo, podvreči se disciplini, bodo sprejeti v redni pouk in začetni trening. — Po zaključku programa bo koncert godbe Krekovega prosv. društva in prosta zabava. Velike Lašče. V našem trgu pripravljamo odse-kovo prireditev. Ta naš praznik bo 20. avgusta z naslednjim sporedom: Ob 2 popoldne se bomo zbrali v župni cerkvi pred Materjo božjo k litaoijam. Po tem opravuu bo na prostoru ob gostilni »Vatikan, govor urednika Mirka Javom&a, nato proste vaje članic, proste vaje članov, proste vaje mladenk. Po govoru jif proste vaje mladcev, orodna telo- vadba in nastop mladcev, na'o prosta zabava s srečo-lovom m šaljivo pašto. Vljudno vabita Fantovski odsek in Dekliški krožek v Vel. Laščah Dobrove pri Ljubljani Vse častilce Matere božje dobrovske opozarjamo, da se tudi letos vrši vsa pobožnost od nedeljah in praznikih med šmarnimi mašami v .stem obsegu, kakor prejšnja leta. Na predvečere je prilika za spoved. Vse nedelje in praznike, razun na Veliki Šmaren, ko sv. maša po slovesni maši, odpade, bo pet sv. maš. Prva «*. maša je ob S, ob 6 s pridigo, ob 8 z ljudskim petjem, ob 9 pridiga in slovesna sv. maša in potem še ena sv. maša. Popoldne je ob pol 4 pridiga in _______Slevjfl^ slovesne pete litanije Matere Božje. Vse je kakor prejšnja leta, I* popoldanska pobožaj vrii pol ure prej. Opozarjamo na pridig, !,.; lJ' medtem časom na Dobrovi Vti govorniki' W opozarjali na sklepe slovenskega zborovanj, kongresu Kristusa Kra'.j» v Ljubljani. Ti eklepi J" rajo preiti v meso in kri našega narod* V nedT 20. avgusta govori ob 6 p. Ramšak D. j. 0 <3? jezika, ob 9 p. frančitkan r. Viča, o socialnih , v na Rečici velik okrožni koncert moških zboro Nastopilo bo okrog 100 pevcev z narodno m uro g no pesmijo. Koncert se bo ponovil isti datl.(fjl| zvečer v veliki škofijski dvorani v Gornjem_ gra ^ Prosimo p. n. društva gornjesavinjske doline, isti dan ne prirejajo drugih prireditev! Gorje pri Bledu. Kat bralno društvo v Gh» dobrih prijateljev aH svojih bližnji*), ref-oftaranto. strah pred boleznijo, slab način žtvtjenln in mnojco drugih razlogov- Zadeval je*«« Jo naiholJSi »dravnikt 8o poti.-trt Ts more lo dovesti do dobro*« ramolaženj«, oživiti Tvoj značaj, napolnit) T« t novim apanjero: la pot le *« opisanav razpravi. ki Jo ie more vsakdo, ki lo M«* te»a. dobiti takoj ln P4«i • M fcraipUJifl' V tej mali orlroPni knjižici te raitol-maftnn, kako morete v kratke« *»•» in brez ot -e med , St. Vid nad Ljubljano. Usnje domačega Izdelka nudt najugodneje obrtnikom ln kmetovalcem LAVRIO. usnjarna — St. Vid pri Stični. Fige sa žganjekuho copet na zalogi. - Pogačnik, Fran, Ljubljana. Tyr-Seva (Dunajska) c. 38. Koza dobro mlekarlco, prodam. žlebe SS, posta Medvode. Mtške »Neke perilo in vsa oblačila po priznano nizkih cenah al nabavite pri Prenkerju - Sv. Petra cesta 14, Ljubljana. Lepo posestvo na Dolenjskem prodam. Vse v najboljšem stanju. Poizve se pri Bregarju Janezu. Sv. Križ pri Litiji. Kravo s teletom mlado, dobro mlekarlco, proda Rotar, Pod-emreka 7, p. Dobrova. Kotle za žganjekuho in brzoparllnike zamenjamo za bukova drva In oglje. - Jos. Otorepec, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Za Uradom ». Fanta 10—1! lot, sprejmem za pastirja. - Keriln, Dobrunje p. LJubljani, Hlapca h konjem ln aa poljska dela takoj pprejine gostilna Gabrijelčlč, Brezje na Gorenjskem. Manjše posestva z zidano in z opeko krito hiSo, z nekaj gozda, kjer se redi ena krava in en prašič -— poceni proda Dolenc Jože, Sv. Ožbalt 87, p. Skofja Loka. Poceni naprodaj več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozlčkdv, tri-cikljev in So mnogo vsakovrstnih drugih predmetov pri tvrdkl »Promet« — nasproti krlžansk« cerkve. Odprto tudi ob nede-jah dopoldne. domačija na Notranjskem, ob banovlnskl cesti, v zelo prometnem kraju, za vsako trgovino ali Industrijo, zemlje manj ali veli, prodam. Prodam tudi kravo s teletom, 3 leta staro, ki daje 15 litr. mleka dnevno. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 13.395. Dijaški dom v Ptuju sprejema v popolno oskrbo dijake državne realne gimnazije in meščanske šole. Sprejemajo se nepokvarjeni sinovi dobrih kršč. staršev. Vzgoja sloni na verski podlagi, vendar se gojenec glede poklica svobodno odloča. Zavod stoji tik drž. gimnazije. — Vso pogoje dobite v prospektu, po katerega pišite na Vodstvo dijašk. doma v Ptuju. Dekle vajeno kmečkih del -takoj sprejmem. Ljubljana .VII., Zg. SiSka, Vodnikova tis. Kovaškega vajenca sprejme A. Vovk. vas Grad, Cerklje, Oor. Kolesa ln Šivalne stroje najboljših tovarn kupite najceneje pri tvrdkl Plevel v Preski prt Medvodah. Dekle 14 let staro, z dežele, takoj sprejmem. Ježl-ca 109 pri Ljubljani. Dalmatinsko grozdje za vino, ttee za žganjekuho dobavlja najceneje ln kupuje fižol, krompir Itd. Fr. Prelesnlk, veletrgovina zemaljskih proizvoda, Sušak, Ružlčeva ulica 1. ~ Dekle vajeno kmetijskih del ln živine — se takoj sprejmo. Plača po dogovoru. Primož Hribar, Bled I„ Planinska ulica 2». Čevljar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. . JoSko Petrlfi, Cerknica 47 pri Rakeku. Vsaki osebi, družini nudimo staler. zaslužek doma. PiSlte: AN03, Maribor. Mizarskega vajenca takoj aprejnke Viktor Setlna, Gunclje it. 1», St. Vid nad Ljubljano. Najboljše sredstvo proti pri — ---vsega (ferš) in je zeliščno mazilo „OKAMA" Nešteto priznanj od babic in mater. 9UUU maiilo čudovito ugodno in h:tro deluje pri mm to jsaciantlih raaak. «$*kiiaa>i, teife, gjajih is *i»8i» kajtsKi patiMfcaii. Dobi aa v lekarnah in drogerijah. Glavna zalogi lekarna mr. OBLAH, it. Vid nad Uabijano 2ivi jeziki. Na svetu je okoli 3000 živih jezikov. Poleg teh je 3768 mrtvih jezikov, to je takih, bi so izumrli. Največ narečij je v Aziji. Najbolj razširjena je kitajščina. — Izmed modernih jezikov jc na prvem mestu angleščina, po razširjenosti •toji takoj za tem jezikom špančina, potem ruščina, nemščina, francoščina in italijanščina. Črni gaber kupim sa takoj ali ta pasek poiimi. Plačilo takoj, teli pred posekom. Ponudbe ]e potrebno poslati Ikkoj ua upravo »Domoljuba« pod številko 10392 Ostanka i« drage cancao bl*go, ki ga po'rebujets delavec io kmet za vsakdani« obleke, dobite v Ljubljani Sv. Petra nas p 29 v @orlior-trgovini za cenejše blago ta je za vodo, v blirini Zmajskega mostu. Pazite ca napis: OzSan&i 1» <*»eji« »btofitf.« btogo. Ravnokar je dospela večia množina ostankov dobrega blaira od din 5— naprej. flar>el-rjuhe od din 20'—, deke od din 28"— naprej, konjski koei i o kovtri i. t. d. V vsako hišo Domoljuba? V?ak čitatelj sašega lista dobi v spomin na kongresne dneve iNiromelcr krasno izdelan, velik 13 krat 16 cm. zanesljiv, radi opustitve obrata, posljo proti povračilu stroškov Din B— v znamkah. _ »ffiresffleter, (Jubilant 1, pošlui predal 18. NAZNANILA n Logopedični tečaj v Ljubljani, Vsem, Ui so se obrnili name s prošnjo, da bi tudi v Ljubljani priredil tečaj za odpravo ječanja in drugih govornih motenj, sporočam, da se bo tečaj pričel > nedeljo 20. avgusta v gluhonemnici (nasproti javne bolniš-nicc) z vpisovanjem od 9 0pi8« ,0 "P*98 •■« »t>emolj«h»4, naročnino, Insera.e in 1 P ak. ~ tt.k® ^"TH".?* fMeb»'™ T""1; - Te,tInn 1» "P""*- W I.dajatelj: dr. Oregerij )* letjafc, — Uiednlk: Joie Kellfek. - Za Jucoslotaosko tiskarno: Joie Kramarlt.