Cestopis,
(Dalje.)
Bil ti je to kaj čuden, neprijeten gospod! Pa vendar čudovito! U spominu i mnenju ruskoga ljudstva po narodskih povedkah bil je to pobožen, dobrosrdčen, lahko vkanljiv gospod, ki je včasih tudi norce vganjati znal '). Saj je Attila (Etzel) u nemških Nibelungen —povedkah tudi pobožna, dobra duša. Tako tud Kari Veliki med svojimi plemiči! — Povedka vsikdar inače pove ko zgodovina, pa itak ravno tako resnično! Kar imenujemo zgodovino, nam poda istino tudi vsikdar le od jedne strani. —
Sada se na Kremlu nova velika carska palača zida. Ta štiroglata palača moli visoko nad vsa zidanja; med zalimi, častljivimi stolpi i kopami se nikakor krasno ne prileze, kazi veličastno sliko Kromla! Z moskvoretskoga most čez Moskvo se Kremi naj častlivie vidi. Ko so v prijazni majski noči z une strani mesta o polnoči u drožkah čez taj most peljam, povsodi trda tema, le rahlo šuinlanje Moskve pod menoj, pred menoj pa vstaja lvreml v očaravni mesečini, sem mislil, da kavo oka-menelo basen iz 1001 noči pred seboj vidim! — Prvo nedelo v maju še narava ni bila u pomladanskem kinču, mokro-mrzlo vreme nam je dalo občutiti, da smo še u nemškem sušcu. Ali kakih 14 dni pozdnie je vesna'-) popolnoma nastopila i pred poletjem brzo bežala. Že o Duhovem bilo je soparno vroče. Vsa mestna okolica bogata ogrado v i dreves, mnogi ogradi znotraj mesta, lepa šetališčaa), kterimi se razni deli mesta od en druga delijo, prekrasen Aleksiindrov ograd, ki na zahodnej
') Ime Ivan je pri Iiusih pomenljivo iine; po meni narodnost, nje značaj, njene glavne namere i nagibe, pred vsem je pa Ivan narodni burkež. Ruski Ivan Ivanovič je narodni, dobrosrdčni, hladnokrvni, lukavi burkež. Rus imenuje vsakoga: Ivan, čegar ime mu je neznano, ali če ga hoče za norca imeti, — zato je tudi Ivan Vasiljevič Strašni u narodnej poveilki celo dobrosrdčna duša. On ukaže svojemu prvemu slu^i. svojemu prvemu ko-inorniku, kisi prav po rusko na peči raztezen brado podpira: „Ivan Ivanovič pojdi, izzuj mi sapoge!" Ivan Ivanoviču pa se neče, leži naterbuhu, uzdigne samo levo nogo ko kakšo klado kviško, ploska rokom na peč: „Peč, ukažem ti, nesi me k čaru!" Car: „Alj Ivan Ivanoviču, peč te ne posluhne!" Ivan: „To je zlo, car! tedaj pridi ti k meni!" itd. — Ko je nek izvožčik prvokrat celo rajdo vozov s hlaponom na železnici u Carskoe Selovidil, je zakliknul: „GIej, glej, to je ja Ivan Ivanovič, ki se na svojej peči k caru pelje!" — Vsakoga terbača, pa tudi svakoga izvožčika kličejo: „Ivan", ali pokratjeno: „Vanka".
2) Vesna je pri vsih Slavenih pomlad.
strani kre visoka bela zida (ki je okolj Krenila) do brega Moskve seže, — vse je bilo prekrasno zeleno, vabljivo krasno cvetje je kin-čalo vrte. Ko sem s Krenila mčsto ogledoval, se mije zdelo da vidiui neizmerno polje rude-čih i zelenih streh1), dokler oko seže, ne vidim druga ko samo mesto, vmes polno drevesih ogradov, brez števila pisanih kop i zvonikov, po sredi teče Moskva, od večernoga sonca se leskečejo zlatne kope stolnih cerkev, — je bilo to veliko prostrano mesto v očaravnej svetlobi pred menoj.2)
Unstran velikoga trga, ki je pred obojimi velikimi vratami Krenila, se začneKitaigorod. Prvo stanišče Kitaigoroda je ogromni bazar (tudi gorod imenovan). Mislim, da človek celo uro potrebuješ, ko bi hotel nebrojna shodišča s njihnimi raj dam i prodajavnic na obema stranama, prehodili. Tukaj ti je sejem leto no den! Ako pa toga ne veš, ne boš lahko naišel, kar iščeš; zakaj za vsako bažo robe ti je vlastna rajda prodajavnic, tukaj kožnina, tam sopet platno itd.; tujec mora posebno srečen biti, če pri svojem iskanju brzo na pravo plat naleti. Takih bazarov3) naideš u vsih ruskih mestih. Družbinskomu duhu Rusov so popolnoma primerjeni. Gostinoi dvor4) u Moskvi preseže se ve vse druge, tudi boš človek težko na celem sveti naišel pod jednej strehi tak bazar, ki bi •— kar utiče mnogovrstnost i vrednost robe — se temu moskovskemu primeriti mogel. Tukaj se dobi vse, kar ti srdce poželi, se ve za dobre i težke novce; Vabljivost i zapeljivost pa ti je tukaj tudi velika. Skoro da ne u vsih prodajavnicah so mladenči 12 —15 let stari navadno u dolgem modro — suknenem kaftanu, ovi ti znado urno vsacoga minočega tujca napodnuti. Ko stopimo na prostorio prodajavniee, nas obda dobro odgojen malčik (dečak), pa si prizadeva naj prilizniimi besedami nas uprodajav-nico pripraviti. Prerčže nam put, se ustopi pred nas, pa se le korak za korak pred nami vmikuje, ko mi le šiloma dalje koračimo; na medji svoje prostorie še obupno vse sile napne, se nas celo na telesu loti, sevsukno ali roko zagrizne, ter nas hoče po sili u protlajavnico potegnuti. Se pa še sada protistavinio, nas odmah izpusti, odide mirno, da gre druga minočega sopet ravno tako lovit. Mi pa ube-žavši prvomu pridemo le sosednomu nič manj
') U Moskvi so hiše večidel z zeleno namazanimi železnimi pločarni krite.
2)	Moskva je po izvestju od leta 1835 imela 288 cerkev i 21 samostanov so svojimi cerkvami (u tem številu še osebujne kapele ne-so zapopadenc). Vsaka prava grčka cerkva ima konti o kop, po navadi še tudi zraven cerkve je zvonik. Obšir mesta s predmestji vred ima 55/7 nemških mil. Iz toga se lahko razvidi, da dokler oko nese, ne vidiš druga ko samo mesto. To ti je neizmerni ogled. —
3)	bazar - sejem , Markt.
4)	UPetrogradu, Jaroslavu, Novgorodu, Nižnij itd. se bazar zove: gostinoi dvor — dvor gostov.
marlivomu buriču v pest. Vsikdar pa se imaš le s jednini boriti, ako nisi na medji dvuih prodajnic, tu se ve te dva napadeta, vsaki naimer svoje pravice ostro brani.
U ruskih bazarih ne zagledaš nikdar gospah ali devojkah, da bi prodavale. U prodajavnicah, u kterih se lepotnia i uresna roba prodava, vidiš francozovke, nemke itd. kao pro-dajavke, Rusink pa ne, jaz jih barem ne sem naišel; med šiviljami i veziljami gotovo tudi Rusinke delajo; kao prodajavke lepotniah pak se ne prikažejo.
Saint-Simonisti so šli v Egipt iskat svobodne žene. Bi raji bili u Rusko šli, bi se morebiti bili zadovoljnii vrnuli! V ustavnej državi ima kralj gospodovati, ne vladati, u dobro vredjenej hiši gospoduje mož, žena pak vlada. U Ruskoj, barem u Moskvi, je inače: tukaj gospoduje gospa, mož pa vlada! Ženski spol je u Ruskoj u posebnej razmeri, kakor nikdar v Europi. Pri mužikih '), in takih je u Moskvi čez 100.000, dela ženstvo kam manje kot možki ali kot ženstvo pri nas; še domače delo opravlja mož sam, on nosi vodo, derva, on zakuri; gospa sem no tje smuka, otročiče varuje itd.
U prav ruskem hišovavstvu že od nekada, pa še sada vsako delo, vsako opravilo le možki opravlajo. Tukaj ne naideš kuharic, le kuhare; ne naideš kuhinskih deklah, hiš— nah 2), gospodaric itd., vsa opravila teistih le možki opravlajo; odtod (udi kam veče število možkih stanovnikov u Moskvi, skoro pol vač od ženskih. Popis od leta 1834 nam kaže-214778 možkih i le 133784 ženskih! Tudi velki del negiblivoga premoženja imajo žene. Pred vsako hišo u Moskvi in Petrogradu je napisano ime vlastnika. Idešli po ulicah, naideš gotovo preti vsako tretjo hišo ime gospe ko vlastnice.
Pri selskili zemljiščih je ravno tako. Lah-kič % ali '/4 teistih je u ženskih rokah.
Iz toga se lahko razvidi, u kakvi prevagi so žene u vsih razmerah živlenja. Nikdar ni b odi n egiblivo premoženje tako od rok do rok kakor u Ruskoj. Si je kdo u službi, pritržtvu, u tovarnah, pri rokodeljstvu, obrtnii mnogo premoženja u kratkem času pripravil, ganag-loma sopet zgubi. Prevara (golufia) u službi se zve: premoženje sc krivičniku odvzeme: predrzna kupčia (tržtvo) — Rus u obče rad veliko začenja! — spravi trgovca s perja na slamo. Da se tedaj ne zgubi vse premoženje, se zlasti hiše i zemljišče ženi zapiše. Možu ostane giblivo premoženje, žene ima pa ne-giblivo imetje. Toto ostane, akoprem je moževo premoženje u veter se razkadilo. Moskva bila je nekada mesto ruskoga plemstva, sdaj je ona novo mesto tovarnah!
(Dalje sledi.)
') mužik-kmet.
-) hišna, rusko: kamnalnaja, naša slov. beseda:
Odgovorni vrednik: Dvagotin Melcer. -		- Zal	ožnik	in tiskar Jožef Hlaznik.	
\	radii i lisi	Si	L {	>4	«
Razglas
ti r.20
St. 3913.
Juri Fuk iz Famefje Andreja Fuk-a Famel in njegove neznane erbe alj pravne naslednike tožil in v donašni tožbi pod št. 3913 prosil, de naj podpisana sodia razsodi, de je vlastnik zemlje, ki je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 537./91/« in v Stranjskih zemljiških bukvah pod Urb. št. 9/« 18.' zapisana, in ta tožba se bo 16 dan Oktobra 1851 ob devetih dopoldne pri tej sodii obravnavala.
Za tožeiieje sodia in sicer za njih stroške kuratorja namreč gospoda Franca Došljančič-a v Senožečah izvoijila, temu naj tedaj toženi svoje pravne pomočke izročijo ali naj druziga pooblastenca izvoljijo, in tej sodii imenovajo, ali pa naj sami k obravnavi pridejo, če ne se bo ta pravda samo s kuratorjem obravnavala.
C. k. sodnia v Senožečah 16. Julija 1851.
St. 3906.
Razglas
(151.) 2
Anton Slivar iz Senožeč je dones pod št. 3996. Luketa Žužek-a in njegove neznane erbe alj pravne naslednike tožil in prosil, de se naj razsodi, de je vlastnik mlina, ki je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožečke grajšine pod Urb. št. 42/22 zapisan.
Toženci naj tedaj k obravnavi ki se bo vsled imenovane tožbe 23. dan oktobra 1851 ob devetih dopoldne pri podpisani sodii godila, sami pridejo, ali pooblastenca imenovajo, alj svoje pravne pomočke kuratorju namreč gospodu Francu Boštjančič-u v Senožečah izročijo, ki ga je sodia za njih stroške izvoijila, če ne se bo ta pravda samo s kuratorjem obravnavala.
C. k. sodnia v Senožečah 21. julija 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
SI. 3765.
Ritzglas
(153.) 2
Jožef in Jernej Simončič iz St. Miliela, sla dones podpisano soilio pod št. 3765 prosila, de naj omolkjeniga Lukata Simončič-a iz Št. Mihela inertviga spozna, in sodnija je Janeza Proinrou iz Št. Mihela za kuratorja izvoijila.
Luka Simončič naj tedaj v enim letu od dneva naprej, ki se bo ta tazglas pervikrat v časopise natisnil, sam k te sodii pride, ali nje ali kuratorju na znanje da, de še živi, če ne se bo, ako bo ta čas minul razsodilo, de je mertev.
C. k. sodniia v Senožečah 11. julija 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.