Po.itični ogied. Avstrijske dežele. Državni zbor na Dunaju je začel zopet zborovati, ker so delegacije 7 Bu- dimpeatu dokončale svoj posel in dovolile vse, kar se je tirjalo zavolj Bosne in Hercegovine. Pravijo, da bodo poslanci zborovali do sred leta. Ti gospodje nam uže res preveč dolgo posedavajo na Dunaju, a premalo koristnega sklepajo tako, da bi se kaj poznalo. Zato se pa povaod množi število mož, ki pravijo, 6e si ljudje prihodnjič ne iz^olijo boljših poslancev, potem bi boljae bilo, ko bi se vse izvoljavanje ustavilo. Dače povekaavati in dolgove delati znajo ministri tudi brez poalancev! Minister Taaffe bil je te dni na Gališkem in je obi8- kal grofa Potockija, katerega bi rad za prihodnje novo ministerstvo pridobil. Na Ceskem pa tudi drugod pro8ijo Ijudje za postavo zoper uže judov- ski predrzne oderuhe. Nedavno se je visok urad- nik ustrelil, ker je polagama postal 7000 fl. dol- žen sa na posodo dobljeni kapital 700 fl. Eoroška kmetijska družba je ministre poprosila, naj ne iztirjava od kmetov dolžne dače strašno ojstro sedaj, ko nimajo za kaj denarjev dobiti, ali če ga imajo, pa jim ga je treba za druge silne reči p. za nakup semena! V Trstu so zaprli urarja Fabricija, najbujšega lahona, ki je nedavno strašno veliko bombo zažgal pred vratami velike kosarne! — Ogerska dežela je v žaloet potopljena zavolj ne8re6e, ki je zadela mesto Szegedin; 35000 pre- bivalcev se je uže izselilo, 2000 mrtvecev so po- kopali, voda pa sedaj pada m druga mesta so vala nesreči, ki jim je žugala, mnogo Szegedin- 6ano7, prej bogatih, sedaj milošnjo prejema, da gladu ne umerjejo. Med dobrotniki za ubožce na- hajamo skoro vsa večja mcsta po cesarstvu in med znnanjimi sv. očeta Leona XIII., ki so po- slali 5000 franko? zlatib. Vkljub ovim dogodkom v neare6uej deželi pa kalvinec Iranvi v državnem zboru ogerskem tirja uvedenje civilnega zakona! Tudi nova postava o pomagjarenju vseh sol na Ogerakem se je piedložila. Hrvati imajo s Magjari ponoviti z^ezo i i nagodbo, pa Hrvali se nekako po malem in neradi na delo spravljajo, ker lo preveč nemilo 6utijo magjarsko gospodstvo, pod ktero 80 priali vsled nagodbe I. 1869. HiTati plačujejo, da vse smrdi, Magjari pa zapo^edujejo. Nova Avstrija. Eristijani ao uže precej ne7oljni, ker jib turški begove hujse tla6ijo, kakor poprej. Železnica iz Broda do Maglaja se je dodelala, šinje do Žepe6 se ravnokar polagajo. Bosenski škof frančiškan preč. o. Paškval Vuj6i6 je stolico preselil iz Soteske v Saraje^o. Od naše vojske je 26 bataljonov pozvanih nazaj, tje poslanib pa bo 9 novih. Vnanje države. Čiovcako kugo na Rnskem so sre6no zatrli. Nemaki cesar, stari Vfljelm, je v lastnej hiši padel in boleha, tudi ga moci jako zapuščajo. Mogoče, da ga sedaj smrt stisne. Potem ae utegne na Nemškem marsikaj prenarediti; bržčas tudi Bismark ne bo smel tako robato razsajati, kakor sedaj. Čudno pa je, da so francoski listi zasledili nove spletkarije Bismarkove: ta nemirnež hoče neki s Francozi in Avstrijo tako pogoditi se, da bi prvi vzeli Belgijo, mi Albanijo, Novipazar in Macedonijo do Soluna, on pa bi med tem bogato Holandijo pobrustal. Italijani išcejo zveze z Rusi. Španjaki kralj je pozval novo ministerstvo in razpisal nove volitve poslancev in starašin. Grki tirjajo od Turka zopet Janino in kos Tesalije, ali Turk se dela, kakor da bi tega nič ne čul. Rusi so se pred Turki iz Adrijanopelna pomeknili nazaj proti Mustafi; 20.000 bolgarskih rodbin pa se uino seli v Rumelijo in Bolgarijo iz dežel, ki^ ae sultanu ostanejo. Pod Turkom ne6ejo biti. Se celo sultanovega namestnika v Rumeliji ne mislijo trpeti Bolgari, ker se povsod orožajo in turškemu iinančnemu uradniku Nemcu Schmidtu kljubujejo. V Slivnem bi ga bili gotovo natepli, ko bi ga ruski 7ojaki ne bili ubranili. Angleško brodovje je odjadralo iz bližine Carigrada in se podalo 7 Galipolj. V Afriko so Angleži uže spravili nekaj pomo6i generalom, ki 80 prišli v stiske v vojski proti Zula-Eafiom. V Afganistanu bi radi z novim vladarjem Jakub-Eanom sklenoli mir, ker jira žuga uže zopet druga vojska, to pa od Birmanskega kralja zadi za Indijo. Eako sebični kramarji da so Angleži, nam dobio jasni to, da 80 celo angleški trgovci ZulnEafrom prodali in pripeljali 890 pušek in 50.000 patron, tedaj zoper lastne rojake!